Naročnina mesečno ^mm^^ ^^^^^ ^ MM. M Abbonamenti: Mwe ^»vrr ^^ T i Jii ** / W % tf^ 2iasrB= s^-r BK m m m ) U » /%/ m • m inozemstvo 50 Lir. M ^AbMI j^V H| Mgg g rač. Ljubljana BV U A JV JSH^^K MSB ^ M __ ^P >0650 per »bbo- 10.650 z. naročnino ^^^^^ dkv IŽBfa^ JOk^m^ & ^ dlbv ^^fcfcB^^ namenti: p« in 10.349 za ineerate. le in»erzionL Fodružnicai Uhaja viak du ijntrej rmieo ponedeljka la dneve po praznika. Filiale! noto m«t000 tonski tovorni parnik v vodah pri Karsa Luchu in nek rušilec severno od SidJ el Baranija. Angleška letala so napadla Tripolis. V vzhodni Afriki so oddelki neke noše posadke na odseku pri Gondarju na drznem ogled-niškem pohodu naleteli na sovražne skupine in jih pognali v beg. Angleška letala so znova bombardirala naselja v Gondarju. V pretekli1 noči so angleška letala napadla Calanijo in Augosfo. V Catauiji so bili trije ubiti. 20 ljudi pa je bilo ranjenih. Naša protiletalska obramba je takoj in intenzivno odgovorila z ognjem, tako da je bil sovražnik prisiljen odvreči svoje bombe večinoma na slepo srečo. Eno letalo je bilo sestreljeno in se je v zraku vnelo. Padlo je v morje. Italijansko vojno poročilo št. 438 Glavni stan Oboroženih Sil je izdal dne 16. avgusta vojno poročilo št. 438: V pretekli noči so oddelki našega letalstva na novo izvedli akcije z bombardiranjem letalskih in pomorskih ciljev na otoku Malti. Britanska letala so na novo ponoči napadla in metala zažigalne in druge bombe po Catauiji1. Bila so poškodovana številna prebivališča. Obžalovati je mnogo mrtvih in ranjenih. Zadržanje prebivalstva je bilo disciplinirano. V severni Afriki v .sektorju pri Tobruku je naše topništvo obstreljevalo zbiranje mehaniziranih sredstev. Za časa poskusov napada po sovražnih letalih na naše parnike, ki so pluli ob tripolitanski obali, jc protiletalska obramba zbila tri sovražnikova letala. V vzhodni Afriki je doživel Gondar nova letalska bombardiranja, ki so povzročila škodo na zgradbah in izgube domačinskega prebivalstva. Naše nacionalne in kolonialne čete so izvedle sijajno usmerjeno ofenzivo v sektorju Cuhpiabert in so vdrle v znatni meri v sovražne črte potem, ko so premagale z članom branilce ter jih razpršile. Sovražniku so bile pri-zadejane znatne izgube in zajelo jc bilo orožje ter munirijd. Nemški prodor do Črnega morja Odesa in Nikolajev ogrožena Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 16. avgusta. As. Vrhovno poveljstvo nemške vojske sporoča: Na vsej vzhodni fronti potekajo operacije nadalje po načrtu in uspešno. Pred angleško vzhodno obalo so bojna letala podnevi potopila dve trgovski ladji s skupno 7.500 brutto reg. tonami in poškodovala pri otokih Fa-roer večjo trgovsko ladjo. Pri Cambridgeu so bile metane bombe težkega kalibra na vojnogospodarske naprave. Predstražni čoln je sestrelil nad Kanalom Angleško-ameriški program za obnovo sveta Kaj pravijo o tej izjavi po svetu Berlin, 16. avgusta. AS. »Diplomatsko-politič-jia korespondenca« piše, da je nesramna laž dejstvo, da Roosevelt in Churchill trdila, da njuni državi ne stremita za povečanjem. Kakor v svetovni vojni, bi Anglija tudi sedaj rada spravila v svojo službo vse narode, ki bi radi ostali svobodni. V kolikor pa gre za Roosevel-tovo politiko, pa stremi za gospodarsko in vojaško nadvlado ne samo v zahodni polobli, temveč tudi nad drugimi deli sveta. Ta nadvlada pa ne pomeni dejansko nič drugega, kakor spremembo ozemeljskega ustroja brez ozira na želje, usodo in pravice prizadetih narodov. Izjava osmih točk kaže, da se Churchill in Roosevelt vestno poslu/ujeta stare imperialistične taktike, proti kateri se mladi evropski naro(li odločno bore in ustanavljajo zato svoj novi evropski red. »Viilkischer Beobaehter« pa pravi, da zna na takšne brbljarije nemški narod odgovarjati s streljanjem iz topov in da si bo le na ta način nemški narod zajamčil za vse čase svoj obstoj. Lizbona, 16. avg. AS. Predsdnik Združenih držav in angleški ministrski predsednik Churchill sta se sestala nekje na Atlantiku. Podpredsednik angleške vlade Atlee je v četrtek govoril po londonskem radiu in sporočil, da so na sestanku ob. ravnavali vprašanja, ki se tičejo preskrbovanja z vojnim materialom na osnovi zakona za posojanje orožja Veliki Britaniji. Govorili so tudi o vprašanju preskrbe Sovjetske Rusije. Nazadnje je Atlee prebral tudi izjavo, ki je bila sprejeta na koncu sestanka med Rooseveltom in Churchillom in v kateri se podajajo načela obeh prizadetih držav takole: . 1. Oho državi ne stremita za nobenim ozemeljskim ali kakršnim koli drugačnim povečanjem. 2. Obe državi ne bosta pritrdili nobeni ozemeljski spremembi, ki ne bi bila v skladu z željami prizadetih narodov, izraženimi v popolni svobodi. 3. Obe državi priznavata vsem narodom pravico voliti si obliko vlade, kakršno si žele, obenem pa skušata obnoviti suverene pravice in neodvisnost, ki sla bili s silo vzeti tem državam. 4. Obe državi se bosta trudili, da bosta v skladu s prevzetimi obveznostmi s svoje strani storili vse, da bodo velike in male države, zmagovalke in premagane, pod enakimi pogoji dobile vstop do virov surovin, ki jih svet potrebuje za svoj razvoj. 5. Obe državi želita obudit med vsemi narodi polno sodelovanje na gospodarskem poprišču. Cilj tega pa je zagotoviti vsem delo, gospodarski napredek in socialno zaščito. 6. Po končnem uničenju nacistične tiranije upata, da bo nastopil čas trajnega miru in da bodo vsi narodi imeli sredstva za življenje in da bodo brezskrbni v okviru svojih meja in zato jim bosta vsem dali jamstvo za življenje, da bodo živeli prosti strahu in groženj. 7. Tak mir bo dovolil, da bo vsakdo mogel vozili po oceanih brez vsakršne ovire. 8. Obe državi mislita, da se morajo vsi narodi sveta iz stvarnih in duhovnih razlogov odpove, dati rabi orožja. Ker pa noben mir ne bo mogoč, če se l.o nadaljevalo oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku in da narodi ne bj mogli groziti z napadom izven svojih meja, mislita, da bo ogražali. e Pričakovalo se je, da ho posledica sestanka Roosevelt-Churchill kakšna mirovna pobuda. Toda prišlo je nasprotno. Izšla je drugačna pobuda, katera ni presenetila sveta, saj ga je spomnila na dogodke med zadnjo svetovno vojsko, ko je VVilson izdal svoje točke. To je stara lekcija, katero so izkusile predvsem mlade in siromašne evropsko države na svoji koži v zadnjih 20 letih Po 20 letih izkušenj z Wilsonovimi točkami pa ponavljajo dediči iste demoplutokratične misli, staro igro. Zahrbtna vsebina teh izjav izvira iz miselnosti, ki so jo stilizirale: egoizem, afarizem in protislovje. Anglija, ki pravi, da nima namena pridobivati si novih ozemelj, je država, ki se podira pod težo svojega lastnega telesa. Amerika pa izjavlja to na dan, ko kupčuje za vojne dobave in vsak dan razširja svoje roke nad ozemlja, ki ji ne pripadajo. Ta dva naroda govorita o svobodni odločitvi v istem času, ko stiskata Siam, grozita Iranu in skušata položiti svoje roke tudi na Turčijo. V svoji megalomaniji mislita, da morata biti razsodnika človeških usod. Amerika in Anglija hočeta vsemi! svetu vsiliti demokratsko obliko vlade, toda tudi demokracija ima svoje apostole, ki kažejo njene neugodne strani. Angleški minister Atlee obljublja narodom, da bodo lahko svobodno pluli po morjih, toda ne pove tega, kdo ima v rokah ključ za morja in oceane in je ta svoboda ravno tista, kakršno obljublja krotilec levov v kletki. Ironija je tudi v obljubi, da bodo vsem pristopni viri surovin in da se bodo izboljšali življenjski pogoji. Toda zakaj gospod Atlee ne čita svojega govora angleškim delavcem in rudarjem v njih revščini, ki 6e zbira okoli palač angleških lordov. Preveč se vidijo misti-fikacije v osmih točkah, ki so bile skuhane v atlantski megli. Vsi mladi narodi korakajo naprej in si jemljejo svojo pravico s krvjo in žrtvami. Njih prapori so simbol pravice, iz katere edino lahko se rodi pravičen mir Amerika se boji posledic Washington, 16. avgusta. DNB. V reprezentančni zbornici je republikanec Knudsen načel vprašanje, če dejstvo, da amerikanski časnikarji niso bili pripuščeni k razgovorom med Churchillom in Rooseveltom ne pomeni, da je Roosevelt prevzel napram Churchillu odgovornosti, ki bi v primeru objave pretresle ameriško ljudstvo. Churchill britanskega tiska ni ignoriral in Amerikanci, ki lahko še samostojno mislijo in ki mislijo na bodočnost lastnega naroda, se vprašujejo, čemu je bil britanski tisk pripu-šten, ameriški pa izločen. Roosevelt ljubi pu-bliciteto in to je prvi primer, da je pustil doma svoje časnikarje in fotografe. Zato je moral biti gotovo važen vzrok. Republikanec Thill je izjavil, da če se Roosevelt in Churchill srečata izven teritorialnih voda USA, ne verjame, da je Roosevelt delal v oficielnem svojstvu. Republikanec Bradlev jc izjavil, da je ameriški narod mogoče spremenil politiko obrambe Zedi-n.jenih držav v politiko ofenzive proti Evropi, kar pomeni pošiljanje nove ekspedicijske vojske. Republikanec Shafford vidi v objavi vojnega ministra, da bo gradilo v Jersev Cityju posebno pristanišče za vkrcavanje čet, znak da bodo ameriške čete v kratkem nekam poslane. Nevvjork. 16. avgusta. DNB. V »Newyork-Yournat American« piše predsednik senatnega mornariškega odbora senator \Valsli ob priliki Rooseveltovega sestanka, da predsednik ni obvezal Zedinjenih držav samo kot popolnega britanskega zaveznika v sedanji evropski vojni, temveč tudi za možno prihajajočo vojno na Daljnem Vzhodu. Roosevelt je s tem daleč prekoračil svoja pooblastila po ustavi in je zavezal ne da bi vprašal narod, I3<) milijonov ljudi in njih potomce za generacijo naprej. Ogorčenje v Ameriki Washington, 16. avgusta. As. Pregled ame-rikanskega tiska, ki ga dajejo številne radijske postaje v glavnem popisuje reakcijo v Ze-•dinjenih državah na Roosevelt Churchiilovo izjavo takole: 1. Splošen občutek olajšanja, ker se ni Roosevelt spustil v aktivne vojne ukrepe; 2. naraščajoča ogorčenost, ker se je predsednik zavezal, da bo vplival na evropske dogodke, ne du bi prej vprašal ameriško ljudstvo ali pa vsaj ameriški parlament, kar bi pomenilo jemati parlamentu pravice in kar bi bila dolžnost predsednika demokratske države. Prava vrednost iziav Rim, 16. avgusta. AS. Pravo vrednost skupne angloameriške izjave ne daje samo neza- britansko lovsko letalo. V zadnji noči je letalstvo uničilo pred britansko vzhodno obalo trgovsko ladjo z 2000 brutto reg. tonami in napadalo različna pristanišča in vojaške naprave na vzhodu otoka. V Severni Alriki so nemški bojni strmoglavci z dobrim uspehom bombardirali britanske ladje v pristanišču Tobruk, protiletalske položaje, muni-cijska skladišča in zbiranja sovražnikovih motornih vozil. Majhno itevilo sovjetskih bombnikov je zadnjo noč poskušalo napasti severno in severovzhodno ozemlje države. Napadi so bili popolnoma brezuspeini. Bern, 16. avgusta. AS. Po poročilih iz Moskve je položaj Odese in Nikolajeva brezupen. Klin med Odeso in Nikolajevim Berlin, 16. avg. AS. Izredno poročilo glav. nega stana nemškfc oborožene sile: Zaradi pritiska nemških, romunskih, madžarskih in italijanskih čet, ki nepretrgano napredujejo proti jugu med Dnjestrom in Dnjeprom, grozi sovjetskim armadam, ki branijo zahodno^ Ukrajino, razsulo. Odeso so obkolile romunske čete. Nikolajev je obkoljen od Vzhoda in Zahoda od nemških in madžarskih čet. Zahodno od Buga grozi razsulo velikim sovražnikovim oddelkom. Berlin. 16. avg. AS. Drugo Izredno poročilo glavnega stana nemške oborožene sile: Pri nadaljevanju prodiranja ob spodnjem teku reke Dnjeper. so hitri nemški oddelki zasedli rudarski bazen Krivoj Rog. V tem rudniškem okrožju se pridobi letno več kot 19 milijonov ton želez- | ne rude visoke kakovosti. Z rudami iz tega rudnika je sovjetska industrija oskrbovala 61% svojih potreb. Z izgubo teh rudnikov je sovjetska vojna industrija prejela hud udarec. Berlin, 16. avg. AS. Zaradi nemškega prodora do Črnega lnorja in do izliva Buga, so obkoljeni veliki sovražnikovi oddelki, ki nimajo nade na rešitev. V Odesi je treba videti nov Dunkerque, pišejo nemški listi, kajti tudi Sovjeti poskušajo z mornarico rešiti svoje obkoljene vojske, toda nemško letalstvo bo poskrbelo, da bo malo čet prišlo na varno. Po dobljeni bitki pri Žitomiru je sledil napad proti jugu med Dnjestrom in Dnjeprom. V prvem napredovanju, ki je seglo 100 km naprej, so Nemci zasedli ogromno ozemlje in prispeli do Črnega morja. Ti uspehi bodo vplivali na potek bojev na vsem vzhodnem hoiišču. Berlin, 16. avg. AS. Vrh. poveljstvo nemške vojske sporoča: Kakov javljata že posebni sporočili, sta Odesa in Nikolajev obkoljena in sicer prva od romunskih, Nikolajev pa od nemških in madžarskih čet. Vzhodno od Buga so hitri nemški oddelki v nepretrganem prodiranju, pri čemer so tolkli sovražnika, zavzeli pomembno rudarsko središče Krivij Rog. Tudi na drugih odsekih vzhodnega bojišča se uspešno nadaljujejo hoji. Berlin, 16. avg. AS. Nemška ag. DNB podaja sledeče podrobnosti o operacijah na vzhodnem bojišču: Odlikovanje Bruna Mussolinifa Rim. 16. avgusta. AS. Kapitanu-pilotu Brunu Mussoliniju je bila podeljena zlata kolajna za letalske vrline z naslednjo motivacijo: Bil je letalec v treh vojnah, prostovoljec v Afriki in Španiji. Preletel je puščave in Oceane večkrat v teku kratkega in junaškega trajanja življenja, ki je bilo polno zaupanja in ljubezni, požrtvovalnosti in bojevitosti. Padel je na |x>ve-Ijevalnem mestu z veseljem v očeh in gorečnostjo, ko je izvrševal poizkusili polet na novem boin-barderskem aparatu na velike razdalje, ki jo predstavlial eno najnovejših pridobitev za novo bitko in nove zmage, kakor znajo storiti samo pionirji in junaki. Ko je hotel dati večjo slavo krilom vojne svo.ie domovine, ji je dal svoje življenje. Ducejeva zahvala za sožalje Ljubljana, 16. avgusta. Duce je odgovoril na sožalje, ki nui ga je izrazil Visoki Komisar v imenu Ljubljanske pokrajine z naslednjim brzojavom: »Zahvaljujem se Vam za Vaše sožalje oh moji žalosti. — Mussolini. Letalski napadi Berlin, 16. avgusta. AS. DNB poroča, da je majhno število sovjetskih bombarderjev v noči na 16. avgust poskusilo napasti' ozemlje Nemčije na severovzhodu in vzhodu. Ti poskusi so ostali brezuspešni. Samo eno letalo je moglo priti do Berlina, kjer pa je bilo odbito po protiletalskem topništvu. Amsterdam, 16. avgusta. AS. Angleški radio poroča, da so bili nemški letalski napadi v pretekli noči nail Anglijo na širnih pasovih otoka. Posebno v severovzhodnih krajih, vzhodnih in jugozahodnih ter na vzhodnem Škotskem so bile vržene bombe, ki so povzročile škodo na zadetih objektih. Tesno zasledovanje sovražnika v Južni Ukrajini je rodilo prve sadove. Nemške čete so dosegle. Črno morje4 vzhodno od Odese tako, da je to prvovrstno pristanišče obkoljeno in sicer od severa in vzhoda ter odrezano od zaledja. Na istem bojišču so ob spodnjem teku reke Bug nemške čete obkolile tudi drugo Ukrajino pristanišče ob Črnem morju, Nikolajev. Na poprišču med Odeso in Nikolajevim je nastal nov l)unkerque zaradi neprestanih napadov nemškega letalstva na sovjetske prevozne ladje. Da trenutka lega poročila sta bili potopljeni dve sovjetski prevozni ladji s 15.000 tonami, medtem ko je drugih pet sovražnikovih ladij utrpelo težko škodo Nemške, in madžarske čete, ki napredujejo na obsežnem bojišču vzhodno od južnega Buga, se približale Krivemu Rogu, kjer so veliki sovjetski železni rudniki. Na ta način potekajo operacije naglo naprej proti spodnjemu teku reke Dnjeper. Vojna mornarica je v polnem sodelovala pri oo,jih na Vzhodu in sicer tako v Črnem morju kakor v Baltiku in v Ledenem morju. Središče teh operacij je bil vzhodni del Baltiškega morja. Za Sovjete je največjega pomena, da na vsak način drže pristanišča ob Ledenem morju do takrat, ko bo zima onemogočila plovbo. Nedavno potopitev enega sovjetskega rušilca v Barentskem morju ji treba pripisati nemški podmornici, ki je patro-lirala oh obali polotoka Kola kot dl nemških pomorskih enot. To nemško delovanje ima pose. ben pomen spričo dejstva, da sta pristanišči Mur. mansk in Arhangelsk zelo blizu in ju Sovjeti morajo držati v svoji oblasti, če hočejo dobiti kakšno pomoč od Anglije in Združenih držav. , Helsinki, 16. avgusta. AS. Uradno sporočilf pravi, da poteka jo operacije finskih vojsk po-voljno. Velikanski oddelki sovjetskih čet so se znašli v več žepih. po«ebno pa ob severozahodni obali Ladoškeca jezera, kjer so ti oddelki obkoljeni. Zavod za socialno zavarovanje Duce je sprejel nac. svetnika Ferucia Lantinija, predsednika Nacionalnega fašističnega zavoda za socialno zavarovanje, ki mu je poročal o delovanju zavoda v letu 1910. Iz poročil zavoda je razvidno, da so znašali lani izdatki zavoda 1.241.8 milij., t. j. 201 milij. lir več kot lela 1939. in 307 mtilj. lir več kot leta 1938. Od tega je zavod lani izplačal pokojnine 118.126 delavcem za 114.7 milij. lir. Zuačilno je, da je bilo 20.000 pokojnin likvidirano še pred potekom starostne dobe zavarovancev. S koncem lela 1910. je bilo 691.397 upokojencev, ki so prejemali letno 603.37 milij. lir pokojnin letno. Rezerva za starostno zavarovanje je narasla na 4.339 milij. lir. V brezposelnem zavarovanju je bilo izplačanih 230 milij. lir z vsemi postranskimi dajatvami. V breme zavarovanju proti jetiki je bilo 34.330 oseb s koncem leta 1940., od teh je bilo v sanatorijih 26.663, v ambulantah pa 7.667. Za boj proti tuberkulozi je izdal zavod lani 303 milij. lir, skupno od leta 1929. do 1940. pa 1.969 milij. lir. Dajatve zavarovanja za poroko in rojstva so se začele izplačevati s 1. majem 1!M0 in je bilo likvidiranih 18.307 nakazil za poroke v znesku upanje, s katerim so jo sprejele nevtralne države, temveč kritike, katere je povzročila v Žcdi-njenih državah in Angliji, londonski dnevnik »Nevv y Cronicle« podčrtava glede predlagane splošne oborožitve, katero na|>ovpdujc skupna izjava, da je treba sedanjo evropsko dramo predvsem pripisovati dejstvu, da so to zadnji vojni zavezniki razorožili sovražnika, niso pa držali obljube, da se bodo tudi sami razorožili. 11.26 milij. lir in 275.161 nakazil za rojstva v znesku 69.68 milij. lir. Skupne investicije zavoda so znašale s koncem lanskega leta 2.126 milij. lir. Družinskih doklad je bilo lansko leto izplačanih 1.322.54 milij. lir v industriji, 158.08 milij. i trgovini, 157.75 milij. pri kmetijskih delavcih in 72. milij. v kreditu in zavarovalstvu Zavod je prevzel nase tudi breme za družinske doklade vpoklicanim delavcem v znesku 75 milij. lir. Del bre^ mena za zvišanje družinskih doklad v zadnjem času je prevzela država (v znesku 250 milij. lir). Poročnih posojil je lani zavod dal 44.899 v znesku 70 milijonov, skupno doslej 161.565 za 261.87 milij. lir Uvedba direktnega železniškega blagovnega prometa s Hrvatsko Direkcija državnih železnic v Ljubljani sporoča: S 16. avgustom 1941 se odpre direktni redni blagovni promet s postajami hrvatskih železu ic skozi Metliko. Pošiljke se odpravljajo z mednarodnimi tovornimi lisli. frankiranimi do Mellike v smeri proti Hrvatski. V nasprotni smeri se voznina in pristojbina nakazuje od Mellike do namembne postaje. Predujmi in povzetja ter ekspresue pošiljnlve so prepovedane, prav tako pa tudi izjave glede zavarovanjn dostavljenega blaga, spremembe prevoznih pogodb kaknr tudi brzovoznr komadne nošiljaive, všiev-ši brzovozno blago. Za kritje carinskih in železniških pristojbin, stojnine pri tranzitu ler za stroške, ki bi nastali nrt poli, je na oddajni postaji treba položiti depozit lir 100 za vsako komadno pošilialev ter lir 500 za vagonsko pošiljate v. Ta določila veljajo začasno. Pomen italijanskih uspehov na vzhodu je več kot lokalen Že dva dni korakamo z motoriziranimi italijanskimi oddelki, ki nadaljujejo s svojim delom, čim so prekoračili prve postojanke, ki so jim bile označene. V četrtek zvečer se je naš oddelek nenudoma znašel pred močnimi sovražnikovimi oddelki, ki so dajali ogorčen odpor. Točka, na kateri je sovražnik poskušal ustaviti naše napredovanje, je bila nad vse važna pri našem korakanju in zato je bilo prepotrebno takoj udariti in uničiti sovražnika. Prvikrat je prišlo do krvavega spopada med Italijani in boljševiki. Pri tein se je pokazalo vse velikansko junaštvo in absolutna nadmoč italijanskih čet, ki so pri tein dale prvi krepki nauk sovražniku. Po končanem boju, v katerega so sovražniki vrgli svoia sredstva, so boljševiki pustili na bojnem polju številne mrtvece in ranjence. Naši oddelki so to dejanje izpeljali s takšno odločnostjo, sicer v malem obsegu, da utegne to imeti zelo resne posledice, kajti veliko je število ujetnikov, ki so jih naše čete zajele. Med plenom je tudi mnogo avtomatičnega orožja in drugega materiala in tako se je četrtek končal s prvim uspehom italijanskih čet v Rusiji. Četrtkov spopad in sovražnikove izgube dokazujejo pomen akcije, ki so jo izvedle naše motorizirane čete, ki so potem dospele do Buga. Uspehi italijanskih kolon se nadaljujejo zmagovito. Berlin, 16. avg. AS. Uspehi v Ukrajini in uspešni prispevki italijanskih čet v razvoju operacij na tem sektorju fronte so šo vedno predmet velikega podčrtavanja v nemškem tisku, »V81ki- scher Beobachter« objavlja tudi fotografije italijanskih protiletalskih baterij na vzhodni fronti ler piše mod drugim, da tvorijo tu dosežene zmage odločilno obdobje vse vojne in njih pomen presega v znatni meri pomen, ki bi ga bilo pripisovati samo lokalno. Od skrajnega severa do skrajnega juga na širni fronti se sile nove Evrope usmerjajo proti operacijam in uničujejo sovražnikov odpor. Kjer koli so šle zmagovite sile osi, se začenja mirno in novo življenje. Z ozirom na težke in nevarne izgube, ki so bile doslej, piše OAZ, da je računati s tem, da bo moskovsko poveljstvo hotelo zarisati novo fronto, ki bi bila •100 km vzhodno od Krivega roga, ki je sedaj izgubljen in ki bi branila druga industrijska središča. Na drugi slrani je treba podčrtati, da v Ukrajini obkoljene čete nimajo nobene možnosti postaviti so zopet v vojne črte in da jim ni mogoče dajati potrebne pomoči, kajti pritisk nemških in zavezniških čet je tako močan. Moskva ne trpi pomanjkanja na ljudeh in zato je mogoče, da bodo tudi drugi stotisoči vojakov vrženi na fronto. Tako bodo zopet stotisoči človeških življenj zastonj žrtvovani, ker ne more nič ustaviti sigurnega nemškega pohoda Zastopniki ffašistovskih organizacij so padali prva poročila fckemu faisarjas Ljubljana, 16. avgusta. Pokrajinski zastopniki fašistovskih osrednjih in podrejenih organizacij so v četrtek prvič podali svoja poročila Visokemu Komisarju kot zveznemu Poveljniku fašističnih središč za pomoč. Sestanek je bil v sejni dvorani Fašistovskega doma. Poleg predsedujočega Visokega Komisarja so bili navzočni podpoveljnik Giorgio Gatti, pod-poveljnik mladinskih organizacij Pietro Cas-sani in zastopnica ženskih organizacij Ida de Vecchi. Poročanju so prisostvovali tudi zastopniki organizacije Dopolavoro, C. 0. N. I.-ja in drugih strankinih organizacij. Pred začetkom poročil, se je zvezni Poveljnik z globokimi besedami spomnil plemenite osebnosti fašista in vojaka Bruna Mussolinija ter poudarjal duhovne in vojaške zasluge te žrtve za domovino. Navzočni so te besede poslušali stoje. V imenu padlega je ves zbor odgovoril »tukaj«, kakor je navada pri takšnih svečanostih. Potem je Eksc. Grazioli prešel na dnevni red in svoje prve besede posvetil Ustanovitelju Imperija. Tudi v imenu svojih sodelavcev je izrazil zahvalo Ministru, strankinemu tajniku. Sporočil je nato, da je bilo določeno, da bodo zastopniki Vis. Koinisariata opravljali funkcije inšpektorjev in tajnikov središč za pomoč V zvezi s tem je Eksc. Direktne vozne karte za vse italijanske postaje Ljubljana, 16. avgusta. Od 1. avgusta dalje morajo polniki, ki potujejo iz kraja Ljubljanske pokrajine ali anekti-rane zone v reški provinci in ki so namenjeni na postaje državnih železnic v starih mejah, kupiti ali na postajah ali pa pri agencijah CIT pokrajine ali navedenih zon eno samo karto, ki je veljavna za vse potovanje, kadar potujejo po poti, ki je kilometrsko najkrajša in v okvirju dovoljenih odsmerilev v primeri s to najkrajšo potjo. Zaradi tega odslej ni Ireba kot prej kupili karte, ki velja samo do Postojne ali Reke in tu zahtevati novo karto za potovanje v kraj dokončne namembe. Lahko se kupi ena sama karla. ki pa naravno ni veljavna za prekomorski prevoz v Civilavecchia Olbia tudi za postaje državnih železnic v Sardiniji. Slično se more tudi za prtljago, ki je trenutno dovoljeno jo vzeti s seboj potniku, izvršiti ekspedicija naravnost s postaje odhoda do postaje prihoda. Ni pa dovoljeno sprejemali prtljage, ki je namenjena za postaje na Sardiniji. V ostalem železnica nili za osebni prevoz nit 1 za prevoz prlljage ne prevzame nobene odgovornosti glede policijskih dokumentov, legitimne! j. carinskih in ostalih lislin. ki se morejo zahtevali od pristojnih oblasti. Poleg kart po navadni tarifi za samo potovanje in voznih kart za povratno potovanje se lahko kupijo tudi voz- Grazioli dal svojim sodelavcem smernice za bodoče delo ter točno označil, v kakšnem okviru se mora gibati njihovo delovanje. Zvezni Poveljnik je po proučitvi položaja v pokrajini in v prestolnici govoril z navzočnimi o delu, ki so ga izvedle v teh mesecih politične oblasti za organizacijo v novi pokrajini, ter o pobudah, ki so bile doslej dane. Posebno pozornost je posvetil raz-ložitvi položaja delavskih razredov in kmečkega prebivalstva v pokrajini ter vprašanjih industrije. Proučil je tudi položaj prehrane v posameznih občinah. Kar se tiče delavnosti strankinih organizacij, je Eksc. Grazioli razložil navzočnim vse podrobnosti ustroja novih organizacij, h katerim bo ljudstvo v pokrajini moglo pristopiti, ne bo pa k temu v nobeni obliki prisiljeno. Podrobno so nato proučili tudi vprašanja, ki se nanašajo na mladinsko ter žensko organizacijo, ki bo svojo delavnost posvetila zlasti kmečkim gospodinjam in delavcem po domovih, dalje tista vprašanja, ki se tičejo organizacije Dopolavora, športnih organizacij itd. Za fašiste v Ljubljani in na deželi je bila ustanovljena Ljubljanska fašistovska organizacija, v katero bodo vpisane vse Črne srajce. Sestanek se je končal s pozdravom Duceju. ne Karte z dovoljenimi tarifnimi olajšavami. To pa je možno onemu, ki ima za to pravico in pokaže predpisane listine. Podrobne informacije se lahko dobijo pri postajah in agencijah CIT. » Zadružna gospodarska banka. Na občnem zboru delničarjev banke je bilo v smislu predloga uprave sklenjeno, da se na osnovi vplačil dolžnikov specialnega rezervnega sklada in dotacije iz čistega dobička za leto 1940 vrne v prepis upnikom specialnega rezervnega sklada 6% njih sedanjega stanja terjatev. Po izvršenem prepisu se bodo ti vrnjeni zneski obrestovali enako kot njihova stara vloga, t. j. 2% letno. Skupno je banka znižala svoje Obveznosti iz specialnega rezervnega sklada doslej za 17.8 milij. din ali za 20.5%. Vodje okrajnih hranilnic na Spodnjem šta-i jerskem. Za vodje okrajnih hranilnic na Spod-jem štajerskem so imenovani: v Mariboru dr. Platzer, v Cel ju Ravmund Udy, v Ptuju Ludvik Bertsch, v Brežicah Franc Doberschek in v Trbovljah dr. Herbert Krames. Tem vodjem stoji na strani ravnateljstvo treh do sedmih članov kot posvetovalni organ. Prenos sedežev paroplovnih družb v Zagreb. Iz zagrebškega trgovinskega registra ie razvidno, da je Prekomorska plovjdba preneslu svoj sedež s Sušaka v Zngreb. Bivši Jugoslovanski Lloyd se je prekrstil v Prekmorski Llovd ter prenesel svoj sedež iz Splita v Zagreb. Pri obeh družbah je glavni delničar g. Božo Banac. Uradni Ureditev prodaje-in uporabe žitnega pridelka Visoki .komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi svoje naredbe z dne 27. junija 1941-XIX, št. 56, o obvezni prijavi žitnega pridelka, smatrajoč za potrebno, da se določijo količine žita, ki jih smejo obdržati pridelovalci za človeško prehrano, za živinorejsko porabo in za setvene potrebe, odreja: člen 1. Pridelovalci žita smejo obdržati za prehranjevalne potrebe za kruh in kuho največ dva stota pšenice za vsako osebo rodbine ali uslužbencev, ki živijo z njim v skupnosti. V popolno ali delno nadomestitev pšenice se smejo obdržati sledeče količine drugega žita: rži v razmerju 1.30 stota za vsak stot pšenice, ali ječmena v razmerju 1.50 stota za vsak stot pšenice, ali koruze v razmerju 1.75 stota za vsak stot pšenice. Za mešanico pšenice in rži (soržico) se šteje mešanica iz pol pšenice in pol rži. Člen 2. Poleg tega smejo obdržati prebivalci za prehrano prašičev 3 stote koruze za vsakega vzrejenega in za spitanje določenega prašiča po stanju na dan objave te naredbe. Člen 3. Oves ni racioniran, prodaja pa je dopuščena le z dovolitvijo Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino. Člen 4. Pridelovalci pšenice, rži, ječmena in koruze smejo obdržati za seme potrebno zrnje za letino 1941-1942 do naslednjih največjih količin: . pšenice po 2 stota, rži po 1.80, ječmena po 1.80 stota za vsak hektar, ki naj se obdela: koruze po 0.60 stota za vsak hektar žitne površine, koruze po 1.20 stota za vsak hektar za krmo, Člen 5. Prošnje za količine posameznih vrst žita, ki naj se pustijo za človeško prehrano, za živinorejsko porabo in za seme, se morajo vložiti pri občinah na posebnih obrazcih za prijavljanje žitnega pridelka, predpisano z omenjeno naredbo št. 56 z dne 27. junija 1941-XIX. Člen 6. Oddaja zgoraj navedenega žita je dovoljena samo za pokritje redne poševne potrebe kmetijskega gospodarstva. V petih dneh po taki oddaji se mora preko občine prijaviti Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino količina vsake posamezne žitne vrste, odstopljena za seme in podatki o prevzemniku. Člen 7. Kolikor je žita nad količine, ki jih smejo pridelovalci obdržati, se mora oddati Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino po pogojih, ki jih določi ta zavod. Člen 8. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino se kaznujejo v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do petih mesecev. Poleg tega se odredi zaplemba količin žita, ki so se neupravičeno obdržale ali nedopustno odsvojile. Ljubljana, dne 12, avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino; Emilio Grazioli. Sprememba nekaterih postavk >1 carinske tarife Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi komisariatske naredbe z dne 25. aprila 1941-XIX, štev. 9, smatrajoč za nujno potrebno preurediti nekatere postavke carinske tarife bivše kraljevine Jugoslavije, ki niso v skladu z novo razmejitvijo, v zvezi z gospodarskimi potrebami pokrajine, odreja: Člen 1. Postavke carinske tarife bivše kraljevine Jugoslavije št. 6, 38/2, 40, 42/1, 2, 77, 83, 100/4a, 108, 147/la, b, 156, 288/1, 2, 441/2, 442/lb, 3, 5, 445/la, 537/la, b, c in 551 se sore-minjajo takole (carina od stota): razglasi Ječmenov sad 36.70 lir; konoplja surova, konoplja česana, konopljeno tulje, hmelj, cikorija m vsi drugi kavini nadomestki, suhi, rogovi, kosti in druge sorodne snovi, vse prosto; kolofonij 7.35 lir; tkalski klej in lep na po-dlagi krompirjevega in drugega škroba 58.70 lir; dekstrin 79.30 lir; kaolin, bavksit, papirna masa, prirejena: a) mehanično, b) kemijsko, vse prosto; karton (lepenka) navadni: 1. nebarvan in nesatiniran 27.52 lir; 2. barvan v snovi, nesatiniran 33,03 lir; 3. satiniran 52.80 lir; karton (lepenka) fini: 1. bel ali barvan v snovi: a) neprevlečen 73.40 din; b) prevlečen 102.80 lir; 2. barvan, posrebren, pozlačen ali poslikan 176 lir; papir, bel ali barvan v snovi: 1. neprevlečen: a) nečrtan 45.90 lir; 2. prevlečen 102.80 lir; navadno železo in jeklo, valjano na gorko v gladko pločevino, tudi prevarjeno, surovo ali oksidirano, debelo: a) 4 mm ali več 43.70 lir; b) 1% mm ali več, toda manj ko 4 mm 59.10 lir; c) 0.6 mm ali več, toda manj ko l'A mm 66.80 lir; d) 0.4 mm ali več, toda manj ko 0.6 mm 77.10 lir; e) pod 0.4 mm 82.60 lir; listi za žage: A. krožni: 1. debeli nad, 4 mm, s premerom a) nad 40 cm 165 lir; b) nad 10 cm do 40 cm 257 lir; B. trakasti, široki: 1. nad 30 mm 183.50 lir; 2. do 30 mm 192.50 lir; C. drugi, tudi montirani, široki: 1. nad 80 mm 147 lir; 2. nad 30 mm do 80 mm 220 lir; 3. nad 20 mm do 30 mm 275 lir; 4. do 20 mm 367 lir. Člen 2. Na blago, našteto v členu 1., se plačujejo notranji davki za izdelavo, prodajo in potrošnjo po dosedaj veljajočih predpisih. Člen 3. Ta naredba stopi v veljivo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 12. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Plačevanje taks v gotovim namesto š kolki Radi velikega povpraševanje po državnih kolkih je nastalo občutno pomanjkanje teh taksnih vrednotnic. Radi tega dovoljujemo, da se 6mejo fakse za vloge, zapisnike, račune, razna sodna dejanja itd., ki bi se 6icer morale po zakonu o taksah in po zakonu o sodnih taksah plačevati v kolkih, dokler traja to pomanjkanje, izjemoma plačevati v gotovini. Pripominjamo, da 6e nova emisija državnih kolkov v lirski valuti že pripravlja. Glede plačevanja taks v gotovini namesto v. kolkih določamo sledeči postopek: Sodišča naj sprejemajo takse za vloge, zapisnike, sodna dejanja itd. v gotovini ter naj pobrane takse zabeležujejo na tiskovini popis taks. Ti popisi taks v dvojniku se naj nato s pobrano takso v gotovini pošljejo pristojni davčni upravi, ki bo na duplikatih popisa taks potrdila plačilo faks z navedbo zaračunitvenih podatkov. Ta potrjeni duplikat se po vrnitvi vloži v sodni spis v dokaz, da 60 bile takse v redu plačane in pobrane. Pri upravnih oblastvih in ostalih uradih se naj takse na enak način pobirajo v gotovini. Ti uradi naj naložijo seznam v gotovini pobranih taks. Na vlogah, zapisnikih itd. se naj zabeležuje pod katero redno številko seznama, ter v katerem iznosu je'bila; taksa: plačana. Od časa do časa naj se ti""sezri4mi'-s:pobrano takso v gotovini' pošljejo pristojnim davčnim upravam, ki bodo na seznamu zabeleževale podatke zaračunitve odvedenih faks. Računska taksa po tar. post. 34 taksn. zak. se naj istočasno plačuje v gotovini. Obrtniki in trgovci naj v to svrho predložijo davčni upravi golice računov, na katerih bodo uprave potrjevale, v katerih zneskih se je plačala računska tak&a za posamezne račune. Upravna oblastva in sodišča bodo o prednjem obveščena preko Visokega komi6ariata za Ljubljansko pokrajino in Apelacijskega sodišča. Za Visokega komisarja: Šef odseka V: v z. Finančni direktor: .Volčič, s. r. Mosetizh, s. r. Smrt v Vzhodni Kareliji Estonija je dežela, ki so jo Sovjeti pred nekaj meseci zasedli ter ji tako vzeli njeno samostojnost. Zdaj prinaša praški dnevnik »Der Neue Tag« izpod peresa svojega vojnega poročevalca Wer-nerja Quednaua daljše poročilo, kako se godi malemu estonskemu narodu, ki je bil pred meseci oropan svoje samostojnosti in svobode. Poročilo imenovanega nemškega lista, je tako strašno, da se mora vsak resnično kulturen človek zgroziti ob misli, kaj veliki sosed počenja z malim in kulturnim narodom, odkar je ta prišel pod oblast mogočnega soseda. Taki dogodki, ki pa se dogajajo ne posamič, marveč kar v množicah, kličejo vse kulturne ljudi k premišljanju, da je res treba ustvariti nov red, ki naj taka nasilja nad malimi za vsekdar onemogoči, Nemški list, ki ga navajamo, prinaša pogovor, ki ga je njegov poročevalec imel z estonskim siromakom, katerega so osvobodile nemške čete: »Marsikaj me sprašujete, gospod, pa sam ne vem, kako naj bi začel. Zakaj vse, kar sem doživel, je nepopisno pretresljivo ter je tako globoko pod človeško častjo, da mi najbrž niti verjeli ne boste. Takrat, ko so Sovjeti zasedli našo deželo, je spočetka še nekam dobro šlo. Kmalu a so sneli krinko, pod katero sem zapazil obraz, i ga, dragi gospod, pač nikoli več ne bom pozabil. Vi pač ne veste, kaj se pravi noč in dan trepetati, kdaj vas bodo prijeli in zaprli — in sicer brez vzroka. Živeli smo v večnem trepetu, če se je ponoči kak avto ustavil pred hišo, če je kdo težk:h korakov prištorkljal po stopnicah. Človek sedi v svoji postelji, gospod, strah mu stiska grlo, človek posluša in napenja ušesa: kdaj bo potrkalo na moja vrata? Koraki pa odštorkljajo naprej mimo vrat in človek se ves onemogel strahu zgrudi nazaj na posteljo. Še trepetaš, kakor bi l te tresla mrzlica, ko začne trkati s pesfmf na sosedova vrata ali na vrata v gornjem nadstropju. Zaslišiš še glasno govorjenje, slišiš še ženske krike, slišiš jokati otroka — potem pa morda strel. Nesrečnež se je morda sam ustrelil. Če se pa ni, ga vlečejo po stopnicah, vržejo v avto, motor zatuli in avto izgine v nočni temini. Kam? Ne sprašujte me, gospod, ker od tam ni več vrnitve. Hotel sem povedati kaj iz svojega življenja, vendar vse spada semkaj, ker vse, kar sem doživel, je uničevalo moje živce. Strašno je tisto strašilo, ki se plazi ponoči okoli vaše postelje, da bi vas nepričakovano utegnili vreči z ležišča. To strašilo me je spremljalo noč in dan. Komaj sem malo zatisnil oči. Potem pa moje telo tega ni več zmoglo, nakar sem se skril v klet, kjer sem spet preživljal strahotne noči. Vendarle pa so me prijeli, dragi gospod. Iz delavnice so me vlekli s seboj ter me vrgli v vlak, ki je bil že poln nesrečnih ljudi. Ali veste, kaj se pravi brez vode in brez kruha voziti se v ozkem vlaku skupaj z 80 ljudmi stotine kilometrov daleč?« Nato popisuje, kako so trpeli lakoto in žejo in druge nadloge in koliko jih je med potjo umrlo, da je nazadnje ostalo le še 18 živih možakov, ko so jim odprli vrata vagona. Bili pa so v tistem nesrečnem vlaku očividno zgolj moški, katere so potem vtaknili v neko koncentracijsko taborišče tam gori v Vzhodni Kareliji, kjer so morali prebivati v barakah, v katerih je žela smrt, kolera in griža. Stotine mož je tamkaj umrlo. Kdor je hotel zapustiti okuženo barako, so ga kar ustrelili. Potem so zažgali okužene barake ter po-strelili ljudi, ki so 6e hoteli rešiti. Nazadnje pa so to može uvrstili v vojake, jim oblekli vojaške suknje ter jih poslali na fronto, kjer je siromak i bil ujet ter jetičen poslan v bolnišnico. Tukaj ga ' je zaslišal imenovani časnikar. Lesna industrija v Ljubljanski pokrajini Iz poslovnega poročila, ki ga je podal na skupščini Zveze industrijcev v Ljubljani glavni tajnik Zveze g. dr. Golia, se nam nudi naslednja slika o sedanjem stanju lesne industrije v Ljubljanski pokrajini: Na področju pokrajine je najmočneje zastopana lesna industrija. Od 227 polnojarmenlkov bivše Dravske banovine je ostalo na področju Ljubljanske pokrajine približno 55 polnojarmenikov, ki so v pogonu. Po oceni lesnega odseka Zveze industrijcev se producira na žagah našega področja letno približno 210.000 m3 rezanega lesa igličarjev. Storilna sposobnost naših žag za rezan bukov les se ceni na približno 60.000 m3 letno. Proizvodnja tramov znaša približno 200.000 m3 letno. Lesna proizvodnja železniških pragov se ceni na 150.000 komadov hrastovih in 250.000 komadov bukovih pragov, letna proizvodnja celuloznega in jamskega lesa pa približno na 150.000 m3. Drv se more producirati na ozemlju Ljubljanske pokrajine po oceni lasnega odseka Zveze industrijcev 400.000 m3, dočim se ceni prodaja na domačem trgu na približno 200.000 m3. Več mesecev je bila lesna stroka v zastoju zaradi popolne stagnacije izvoza. Lesna podjetja so si prizadevata, da bi čim manj okrnila svoje obratovanje, pa so imela pri tem težave zaradi pomanjkanja večjih količin obratnega kapitala. Izplačevanje klirinških dobroimetij je bilo ukinjeno, denarni zavodi so ustavili vsako kreditiranje, dotoka novih plačil e strani kupcev pa tudi ni bilo iz enostavnega razloga, ker je vsa kupčija nekaj časa stala. Sedaj so se prognoze za našo lesno industrijo bistveno spremenile in zboljšale. Izvoz lesa iz naše pokrajine je že doslej vedno gravitiral v Italijo. Spričo zadostne produkcije rezanega in tesanega lesa na ozemlju te pokrajine ni misliti na to, da bi moglo nastopiti pomanjkanje lesa, temveč se bo lahko izvažal in se bodo lahko navzlic izvozu krile vse lokalne potrebe. Po posredovanju Visokega komisarja se jo vprašanje našega lesnega izvoza uredilo tako, da so se ukinile carine za izvoz v druge pokrajine Italije, za izvoz posameznih vrst lesa pa so se določile posebne kontrolne pristojbine, ki jih pobira carinsko ravnateljstvo.. Lestvica kontrolnih pristojbin je bila v interesu naše lesne industrije nekoliko spremenjena, tako da sedaj odgovarja interesom lesne industrije, kakor tudi interesom lesnega izvoza. Visoki komisariat je tudi z dnem SI. julija ukinil monopolizacijo izvoza drv in celuloznega iesa ter je od tega dne dalje zopet dovoljen neposreden izvoz drv in celuloznega lesa proti plačilu primerne kontrolne pristojbine. • Spodnještajerske elektrarne so združene v posebno korporacijo. Kakor poroča »Marbur-ger Zeitung« so bila na pobudo šefa civilne uprave za Spodnje Štajersko združena vsa podjetja, ki proizvajajo električno energijo, v javnopravno korporacijo »Energieversorgung Siid-steiermark«. Z odredbo z dne 6. 6. 1941 je bila vsa premična in nepremična imovina podjetij »Električna centrala Fala d. d.«, »Trboveljska premogokopna družba«, »Državni rudnik Velenje« in »Kranjske Deželne elektrarne« združena v omenjeno korporacijo, obenem pa je bil sedaj izdan razglas, da nuj se vsakdo, ki ima kakršnokoli pravico ali terjatev do omenjenih zavodov, najkasneje do 1. septembra 1941 obrne na Urad državnega komisarja za krepitev nem-štva v Mariboru (Dienststelle des Reichskomis-sars fiir die Festigung deutschen Volkstums, Marburg a.Drau, Gerichtshofgasse, 9). V prijavi je navesti ime upravičenca, višino zahtevka in dokazila. V poištev prihajajoče listine naj se predložijo izvirniku ali v overovljenem prepisu. Nove tovarne za predelavo sojinega semena v Franciji. Francija ima v načrtu gradnjo več tovarn za predelavo sojinega semena. Seme bodo v tovarnah mleli, sojino moko pa mešali v krušno moko. V enotni krušni moki bo moralo biti najmanj 1% sojine moke. Leta 1942 bodo začeli pridobivati tudi olje iz soje. Pošilfanje vojnih dobav Sovjetom Washinglon, 16. avgusta. AS. Dnevniki objavljajo besedilo poslanice, ki jo je poslal Roosevelt Churchillu in Stalinu in v kateri je vsebovan predlog konference med angleškimi, ameriškimi in sovjetskimi predstavniki v Moskvi. Cilj te konference je, razpravljati vprašanje pošiljanja vojnih dobav Rusiji. Poslanica je bila včeraj zvečer izročena Stalinu po angleškem in ameriškem poslaniku v Moskvi- Drobne novice' Tanger, 14. avgusta. AS. Po vesteh iz Gibr-a farja so privlekli v tamošnje pristanišče angleški torpedni rušilec, ki je bil težko poškodovan pri vojnih akcijah v Sredozemlju. Nadalje so dobili v morju in spravili na suho truplo enega izmed letalcev, ki so včeraj padli z ainerikanskim letalom v službi Anglije v morje. Sofija, 14. avgusta. AS. V hotelu »Bolgaria« je prišlo do velike tatvine. Iz blagajne v pisarni hotela je nek tat ukradel pol milijona levov. Policija jo zaprla tatu, ki ni nihče drugi kot nek sorodnik laslnika hotela. Sedem zlatih maš v stolnici Zlatomašniki (nel levo na desno): Cesfnik, Kalan, Šare, Kriimpestar; (zadaj stoje od leve na desno): Zdravlič, Steska, Povše. Na praznik Marijinega Vnebovzetja je sedem od 12 letošnjih zlatomašnikov obhajalo skupno zlato mašo v ljubljanski stolnici. ■ Že precej pred pol deseto uro dopoldne so hiteli pobožni verniki v stolnico, da prisostvujejo tej tako redki in ganljivi slovesnosti. Ko so ob pol desetih pristopili zlatomašniki: Kalan Janez, Krumpcstar Franc, Povše Henrik, Steska Viktor, Šareč Alojzij, Zdravlič Janoz in Cestnik Anton k glavnemu oltarju, je opravil najprej zahvalno molitev ob številni asistenci generalni vikar g. Ignacij Nadrah. V koru je spremljal slovesnost zlate maše prevzv. škof. g. dr. Gregorij Rozman. Po opravljeni zahvalni molitvi je stopil na prižnico prelat Janez Kalan in v po vsebini in obliki lepem in globokem govoru orisal pomembnost današnje slovesnosti. »Moja duša poveličuje Gospoda«, je zapela na ta dan Marija, ko so jo sprejela nebesa. Prav te besede lahko zapojejo danes zlatomašniki, kc;r se je ozrl Gospod na svoje hlapce. Pred petdesetimi leti so kot mladi fantje klečali in na obrazu ležali pred velikim oltarjem te stolnice, ko jim je škof Missia podelil sveto mašniško čast in oblast. Danes stoje pred istim oltarjem kol starčki. 50 let! To se vam zdi, da je dolga doba, — a kako kratka .je bila! Kako hitro poteka leto za letom! Kakor blisk je naše življenje v primeri z večnostjo. Kakor hitro usahne cvet in se pokosi, kakor senca izgine s sončnim zahodom. Šele stara leta nam povedo, kako kratko je življenje in kako vse nečimerno — razen Boga ljubiti in njemu samemu služiti. Marta, Marta... le eno je po- trebno! Blagor mu, kdor te kratke ure na zemlji prav porabil... 50 let inašništva — velika milost! Kajti maš-nik biti je —lepo. Knjiga bi se dala napisati o tej lepoti. Samo dve pravici in opravili duhovnikovi! Prva ga povede v ornatu pred oltar, kjer sme izreči božje besede: To je moje telo... in živi ta ni v najtesnejšem prijateljstvu z Bogom. Duhovnik stoji na zemlji, a opravila ima nebeška. Kaj more biti lepšega na svetu?! — Druga velika pravica mu polaga vijoličasto štolo okoli vratu, ga vede v tiho spovednico in k smrtni postelji bolnikov, kjer se potolaži božja jeza nad grešnim Zemljanom in se odpirajo nad njim nebesa ... Duhovnik biti je lepo, duhovnik, dober duhovnik biti je — težko... Kdo ie ta niašnik, ki ima tako nadčloveške pravice? Ubog človek, poln človeških slabosti. Ljudje hočejo, da bi bil duhovnik angel. Saj bi bilo lepo... a nevredni hlapci božji smo, ki se morajo boriti najprej sami s svojimi slabostmi, a potem »a duše drugih. Visoka odgovornost to! Nadčloveško težko breme. Zato potrpite z našimi slabostmi in molite za duhovnike, za blagoslov njihovega dela! — Pri vseh naših slabostih ljudstvo nima boljšega prijatelja kakor so njegovi duhovniki. Naša srčna želja in gonilna sila našega truda je le, da bi hili ljudje, nam izročeni, dobri in srečni. Kaj bi bil naš narod brez duhovnikov? Ne samo v verskem, tudi v narodnem in kulturnem oziru kaj so storili od Slomška in Barage do Jegliča, Kreka in drugih! Dasi hvaležnosti duhovnik nima pričakovati in ob kakem izbruhu strasti bi duhovniki prvi — viseli, kakor je visel Kristus... 50 let! Ljubljana je v teh letih postala trikrat večja, — a cerkve so, žal, postale bolj prazne ... Ljubljančani, zakaj ne poslušate več radi božje besede? Kultura naj nadomešča vero? Ali ne vidite, da kultura brez vere privede le v — barbarstvo?... Vsak izmed jubilantov je v teh letih opravil nad 18.000 sv. maš, vsi skupaj okoli 200.000. In koliko duš so v tej dobi poslali v nebesa, ki jih tam čakajo! Za toiiko milost se bomo zahvalili danes s slovesno zahvalnico. Marija pa nas spremljaj do zadnjega diha in nas, ko pride ura, pospremi pred božji prestol! Vseh sedem zlatomašnikov je pristopilo nato k oltarjem. Pri glavnem oltarju jo ob številni asistenci imel slovesno zlato mašo Hinko Povše, duhovni svetnik in župnik na Čatežu. Drugi zlatomašniki pa so maševali pri stranskih oltarjih v stolnici. Cerkev je bila nabito polna vernikov, ki so pobožno zasledovati najsvetejše daritve. Slovesno zlato mašo jo spremljalo ubrano in veličastno polje. Pevci so z Gallusovo latinsko peto mašo še povzdignili vso slovesnost. Po mašah so pristopili vsi zlatomašniki k glavnemu oltarju, kamor je bilo preneseno Najsvetejše od stranskega oltarja. Vsi zlatomašniki so zapeli zahvalno pesem, nakar je bila prisrčna in genljiva pobož-nost končana. S nori Največja športna prireditev v zadnjem času jo bila v petek velika krožna kolesarska dirka na 256 km dolgi progi Gorica—Ljubljana—Trst— Gorica. Del te proge je vodil torej preko Ljub- Dirkaž Binni, ki je bil prvi na cilju v Ljubljani lianske pokrajine, in sicer mimo Kale, Loga, Vrhnike, Brezovice, od tod pa mimo Podsmreke, Raz-porov ter Gline na cesto v Rožno dolino, kjer je bil zadaj za tobačno tovarno določen cilj. Od tod so dirkači vozili potem po Erjavčevi ulici, Blei-veisovi cesti na Tržaško cesto in zopet po isti poti nazaj do Kale, kjer so pa sedaj zavili v smer proti Trstu, mimo Pianine. Vsa omenjena proga je potekala v ravnini in ni imela znatnejših višinskih razlik. Na cesti v Rožno dolino so se že kmalu zjutraj začele priprave za sprejem kolesarjev. Okrašena je bila v dolgi vrsti z italijanskimi državnimi zastavami, označen je bil cilj in nekoliko pred prelazom okrevališče. Aktivni člani SKZ so odšli že ob pol 8 na progo, da bi na njej vzdrževali red, vršili kontrolo in kazali dirkačem prave smeri vožnje. Odborniki in sodniki kolesarske zveze pa so na cilju pomagali urejevati vse potrebno. Že pred 10 so se začeli zbirati radovedni gledalci ob cesti na strani proge. Prihajalo jih je vedno več, tako da jih je dirkam prisostvovalo dosti preko 1000. Med visokimi zastopniki so prišli tja tudi general Orlando, zastopnik CONI g. Baratti, mestni župan g; dr. Adlešič in nekaj pred 11 je prišel tudi Visoki Komisar Eksc. Grazioli z gospo soprogo. Dirkači, ki so starlali v Gorici s trga Cesare Battisti točno ob 8 zjutraj, naj bi prišli v Ljubljano okoli 11. Vseh tekmovalcev na startu je bilo 37. Res so okrog 11 začeli prihajati na cilj avtomobili s funkcionarji, sodniki in obveščevalci, ki so dirkače sprejemali in jih pred vsakim ciljem prehiteli. Dirko so spremljali tudi mnogi za. stopniki tiska, fotoreporlerji in člani raznih športnih organizacij. Tudi kinooperater družbo »Luce« je bil na mestu. Kmalu za njimi je privozila prva skupina tekmovalcev, ki so se prebili na čelo. Bilo jih je 12. Gledalci so jih s ploskanjem pozdravljali. Skozi cilj so prvi vozili v naslednjem vrstnem redu: 1. št. 29 Binni A. Ob 11 ;o,12.2 2. štev. 1 Leoni A. 11 ;5,12.2 3. št. 30 Cottur G. 11 ;5,12.3 4. št. 10 Coppi F. 11 ;5,12.5 takoj za njimi je prišla druga še večja skupina, za njo pa pozneje še nekateri piosamezniki. 50 m za ciljem je bilo okrevališče, kjer so se vsi samo za kratek čas ustavili, na hitro použili nekaj okrepčil in nato takoj zopet nadaljevali pot. Za dirkači je privozil še sanitetni avto in avto, ki je pobiral zaradi manjših nesreč ali zaradi defektov odstopivše tekmovalce. Vsakdo, ki je v pefek prisostvoval dirki, je mogel videti, da je bila to res velika športna manifestacija, s katero bi naj italijanski športniki navezali prve stike z našimi. Na njej je sodeloval kader odličnih italijanskih amaterskih in profesionalnih dirkačev, organizacija pod okriljem CONI in jxitek dirke pa sta bila vzorna. Prihod v Gorico Zaključek kolesarskih dirk v Gorici je pričakovala velika množica navdušenih športnikov. Takoj jk> prihodu dirkačev so sodniki izračunali čase in razdelili nagrade. Najboljši je bil Bizzi Olimpio, ki si je priboril srebrno kolajno goriškega župana, kot najboljši vozač med vojaškimi tekmovalci. Rezultati: Olimpio Bizzi 8:8:21; 2. Adolfo Le-onni, 3. Bevilaorjua Antonio; 4. Glauco Servadei,; 5. Gino Bartali; 6. Mario Ricci; 7. Aldo Binni; 8. Eduardo Taddei; 9. Luriano Succi itd. Najboljši Bizzi je vozil povprečno 32.500 km na uro. Tekmovalci so nazaj grede iz Ljubljane vozili nekoliko hitreje, kakor pa do Ljubljane. Veliki romarski shod na Zaplazu pri Čatežu Vsakoletni veliki romarski shod na Zaplazu pri Čatežu bo v petek po Velikem šmarnu, torej 22. avgusta. Verniki že od nekdaj radi v velikem številu obiskujejo znano romarsko cerkev na Zaplazu. Kakor druga leta, se bo tudi letos spovodo-vanje začelo že ob dveh popoldne. 01) poi šestih popoldne bo nato iz čatoža sprevod na Zaplaz, kjer bo ob šestih romarska pridiga in pote lilanije. Priložnost za spoved bo tudi zvečer na Zaplazu. V soboto zjutraj bo prva sveta maša ob potili, nato sveto obhajilo, nakar bodo romarske maše kakor vsako leto. Izletnike opozarjamo, da je na Zaplazu vsako nedeljo sveta maša ob enajstih dopoldne. K tej službi božji prihaja vsako nedeljo večje število božjepotnikov. Z vseh strani Dolenjske prihajajo romarji, pa tudi od Ljubljane jih pribiti vedno več. Nedeljska služba božja na Zaplazu bo vsako nedeljo do oktobra, ko bo na Roženvenško nedeljo zadnji večji shod na Zaplazu. Z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.50, pridejo lahko izletniki ob pol desetih v Veliko Loko, od koder imajo lep sprehod po gladki cesti, ki vodi skozi senčnat gozd na no previsoki Zaplaz, kamor pridejo še pred enajsto. Tudi iz Št. Lovrenca vodi lo 4 km dolga pot na Zaplaz. Romarji imajo priložnost za spoved vsak dan dopoldne v Čatežu. Rdeči križ poroča Na jioizvedovalni oddelek Rdečega Križa je prišlo obvestilo o pogrešancu Ivanu Mateliču. — Svojce naprošamo, da se zglase v naši-pisarni na Miklošičevi cesti 22b. Pošto naj dvignejo: Furlan Ida, Resljeva 13; Gregorc Anton, Poljanska c. 81; Hribar Ivanka, Žerjavova 50 (Tyrševa 100); Jazbec Kati, Komen-skega 13; Juvan Tone, Šmartinska; Koršič, Društvena 7; Pahor Minka, učiteljica; Pete Oto, Ribniška 23; Potočnik Milka, Slomškova 17; Rožnik Marinka, učiteljica; Samec Janko, Povšetova 58; Šimenc dr. Malka, Zaloška cesta; škerjanc Ivan, Tabor; Tenzler Ljuba, Sv. Petra 43; Traven lv., Sv. Petra nasip 59; Vrabl Mihaela, Goriška 129. Zaradi odpreme pisma naj se zglasi v pisarni Anton Sador. G. Ivo Kraje iz Starega trga je daroval RK 50 lir. Iskrena hvala. Tri uredbe o državnih in samoupravnih uradnikih v Srbiji Svet komisarjev v Belgradu je predpisal tri uredbe o ureditvi položaja državnih in samoupravnih uslužbencev. Prva uredba se nanaša na sistematizacijo mest v državni in samoupravni službi, druga na odstranitev iz državne in samoupravne službe vse nezanesljivih uradnikov, tretja pa na spopolnitev uredbe o ureditvi osebnih odnosov državnih in samoupravnih uslužbencev. Razen tega je svet komisarjev tudi predpisal spopolnitev uredbe o ureditvi službenega odnosa državnih, banovinskih in občinskih upokojencev. Zaradi izvedbe sistematizacije mest bo jjostavljen izredni komisar za personalne zadeve. Odvišiie-nui osebju bo prenehala služba 31. decembra t. 1. Po tem roku se bo osebje, ki bo ostalo v državni službi, lahko uporabljalo tudi izven njegove dotedanje stroke. Kdor nove zaposlitve ne bi hotel sprejeti, ho takoj odpuščen iz službe ter bo pri tem izgubil vse pridobljene pravice. Po drugi uredbi bodo odpuščeni iz služb vsi internacionalisti: komunisti in inasoni, kakor tudi vsi tisti, ki z njimi simpatizirajo, sodelujejo ali jih pa podpirajo. Nadalje vsi tisti uradniki, ki širijo lažnjive vesti iu sjiloh z besedo ali dejanjem vnašajo zmedo ter motijo normalen razvoj nacionalnega čuta naroda. Prav tako bodo odpuščeni vsi tisti, ki so nagnjeni h korupciji, zatem vsi saboterji, t. j. uslužbenci, ki so nemarni in brezvestni in v službi ne kažejo volje in vneme za skorajšnjo ozdravitev in obnovitev Srbije, in končno vsi tisti, ki so s svojim delom doprinesli, da so državo in narod pognali v nesrečno vojno z nemškim Reichom. Po tretji uredbi se pa razveljavljajo vse pogodbe uradnikov z državo, ki so imele daljši od-l>ovedni rok kakor pa mesec dni. Korenina surovosti Pri vsej visoki vnanji ali materialni kulturi sedanjemu svetu srčno kulturo silno manjka, šola je nekje ne ači dosti, sicer bi dijaki srednje in visoke šole ne bruhali iz sebe bogokletstev, in to v tujih jeiikill, kar je za slovenske dijake dvakrat škandal. Nad takim slovenskim inteligenčnim naraščajem bi se bilo trolm zjokali; čo ne jokati, se je moramo pa sramovati. Pa tudi vsa vzgoja našega ljudstva jo v tem oziru pomanjkljiva, enostranska. Toliko šol, toliko društev, toliko časnikov, toliko predavanj, laka naprednost in civilizacija v vsem, — pa toliko surovosti! En pojav surovosti je ravno preklinje-v a n j e iu grdo govorjenje, kvantanje. Koliko je tega med nami I Mnogo več kakor nekdaj, ko niso bili tako »izobraženi«. Zo domačih kletev imamo več kot dosti, a kjerkoli v tuji deželi slišijo naši ljudje kako kletov, ki jo še bolj surova od naših, jo poberejo, domu prinesejo in po celi deželi raz-nesejo, da se popolnoma »udomači«. Po petju se pozna tič, po govorjenju pa človek. Tiea ni iroba videti, samo slišiš ga, pa veš, kateri jc. Tudi ljudi je treba slišati, kaj in kako govore, pa veš, pri čem da si. In čo po tem sodimo, ne moremo biti veseli in ponosni. Poseben pojav surovosti je pijančevanje in z njim združeni izgredi: ponočevanje, tuljenje, izzivanje, razgrajanje, pretepi in poboji. Ni samo med Slovcnri tako, je drugod tudi. A po nekaterih drugih, zlasti južnih deželah, Italiji, Dalmaciji, nimajo manj vina, kakor pri nas, še več ga imajo in močnejšega, a take pijanosti in izgredov v pijanosti, kakor pri nas,. ilalcko ni. Žo na Notranjskem in Primorskem je mnogo bolje kakor na Štajerskem in Dolenjskem. Da jo pa tako, v veliki meri zadeva krivda tudi inteligenco, razumništvo. Prvič v tem, ker jih pijača sama posurovi, drugič, ker se jo s to pijansko surovostjo kar sprijaznila: češ, kaj pa hočeš, tako je bilo pri nas vedno! To »razumništvo« ne more razumeti, da bi bilo treba tu kaj temeljitega storiti. Ne čuti potrebe, da bi se v tem kaj prida spremenilo. Saj se prijatelji ljudstva veliko trudijo, da bi se ljudstvo kulturno in materialno dvignilo — a korenine zla ne vidijo, ali, če jo vidijo, gredo večinoma n e b r i ž 11 o mimo nje. Kaj se vse dola »za blagor ljudstva!« Kmetijstvo se na vse načine pospešuje, sadjarstvo goji, vinogradništvo zholjšuje, zadrugo ustanavljajo, posojilnico poslujejo, društva se vodijo, predavanja prirejajo, igre uprizarjajo, telovadba goji, tečaji prirejajo vsakovrstni — in vendar je med ljudstvom toliko surovosti, da, zločinov, da nas mora biti sram! Vzrok je v tem, ker se tudi sicer goji predvsem le umska in materialna kultura, srčna pa le tako mimogrede. Mnogi se zadovoljujejo z zunanjim »Iloncem«, res solidno kulturno delo pa se omalovažuje. Bika, ki divja po celi deželi, si nihče ne upa za roge prijeti, vse se mu spoštljivo umika. Splošna kultura polagoma že tudi nekoliko srra blaži. A ob vsaki priliki bruhne v ljudstvu ukoreninjena surovost na dan. Ali niste videli, kakšni so bili naši možaki v jeseni leta 11)39? Ali še pomnite, kako so ,se naši fantje obnašali ob naboru! Tujec, ki bi nas po tem sodil, mora misliti, da smo šo celi divjaki. Kje je tista naša kultura, s katero se toliko ponašamo? Umska je, -srčne ni. Civilizirani smo, kul-tivirani ne. Kje bo srčna kultura, če pa alkoholizem obvladuje vse naše življenje? In, kdaj bo bolje, če pa inteligenca čuti tako malo potrebe, da bi so narod treznil? Če toga bika, ki tepta in ubija vse, kar je človeku blagega, le še naprej pase in pita, da lahko divja naprej? Dokler bo ta bik divjal dalje, teptal in niandral vse, kar je v ljudstvu dobrega in plemenitega, sc narod ne bo dvignil iz svojega moralne nižine. Moderno protialkoholno gibanje priča, da so posamezni med raznimi narodi čutili potrebo, narode moralno dvigniti. Malo umevanja, če ne celo nasprotovanja temu gibanju od strani inteligence, tudi katoliške, pa priča, da inteligenca — pri nas — večinoma ne čuti potrebe, narode in človeštvo dvigniti na višjo stopnjo morale. Zato pa je tako, kakor jel Iz Trsta Dalmatinska dvorana v muzeju. V zgodovinskem in umetnostnem muzeju v Trstu v Via della Cattedrale (pri Sv. Justu) je bila te dni odprta posebna »dalmatinska dvorana«. V tej dvorani so zbrani in razstavljeni vsi predmeti, ki se nanašajo na Dalmacijo ter so lafet muzeja, pa so bili dosedaj razvrščeni v sestavu raznih zbirk. V tej dalmatinski zbirki so razstavljeni obrtni izdelki, narodne noše dalmatinskih kmetov in mornarjev, slike, tisk, načrti mest itd. Nove zanimivosti podzemeljske jame na Opči-nah. Ogromna openska jama — največja .podzemeljska dvorana na svetu, je dobila sedaj novo SK Ljubljana : SK Hermes. V nedeljo, dne 17. avgusta popoldne vsi na igrišče Ljubljane, kjer bo borba dveh moštev za posest pokala. Igrali bosta moštvi Ljubljane in Hermesa. Videli bomo zopet tekmo, ki bo vsebovala na eni strani borbenost in brzino, dočim bo na drugi strani prevladovala tehnika. Katera stran bo zmagala? To bomo videli na igrišču Ljubljane v nedeljo popoldne ob 17.30. Prodtokmo igra mladina Ljubljane z mladino Svobode ob 10. Cene so običajne. atrakcijo. Dosedaj je bila preiskana in poznana samo glavna dvorana te jame, vendar so že dolgo vedeli, da ima dvorana še stranske prostore. Vhodi v prostore pa še niso bili preiskani, ker so izredno tožavni. Te dni pa so raziskovalci jame odkrili vhod v sosednjo jamo, ki je dolga 78 metrov ter polna najkrasnejših kapnikov. Vhod v to jamo bodo razširili, da bo lažjo dostopen ter bodo tudi novoodkrite prostore razsvetlili z električnimi napravami. Razstava zračne obrambe zaprta. Te dni je bila zaključena razstava obrambnega poveljstva proti napadom iz zraka v Trstu. Razstava, ki je bila nameščena v dvorani Tergestea, je vzbujala izredno zanimanje ter je bil obisk naravnost rekorden. V polnem obsegu je dosegla svoj namen ter je vzbudila med tržaškim prebivalstvom čut varnosti in zavesti, da je storjeno vse, da napadi sovražnih letalcev ne morejo uspeti. Vpisovanje v šole. Vpisovanje v ljudske, srednje in višje šole v Trstu se bo namesto 20. avgusta pričelo šele dne 1. septembra ter bo trajalo do 1. oktobra. Iz glasbenega Življenja. V Santa Margerita Li-gure pri Genovi je bila serija koncertnih nastopov, pri katerih so sodelovali najboljši italijanski glasbeniki. Med drugimi je bil povabljen k sodelovanju tudi znani Tržaški trio De Rosa, Zanettovich, Lana, polog njih pa še sopranistka Alba Anzelotti. Tržaški muziki so nas presenetili dne 6. t. m. z izbranim programom. — V Trstu se sedaj spominjajo tridesetletnega delovanja tržaškega domačina, dirigenta Uga Tomicicha v Berlinu in v drugih mestih Nemčije. Maestro Tomicich ima v Berlinu znano operno šolo, poleg toga se udejstvuje kol dirigent in pianist. Nesreča ne počiva. V Via Conti se je zaletel težko naložen tovorni atvto v zid ter ga podrl. Avlo se je močno razbil, vozač pa je ostal nepoškodovan. — Na strmi cesti iz Opčin v Trst je zletel s kolosa 42 letni Jakob Rigolti ter obležal s pretresenimi možgani in drugimi poškodbami. — (19 letnemu kovaču Mihaelu Kuretu je padlo na nogo težko žolozo ter mu jo zlomilo. — Tramvaj je podrl na tla 49 letnega trgovca Maksa Cando-lina na via Carducci tor ga poškodoval. — Roko si jo zlomil 8 letni Rino Teniz iz via Roma 28, ki so nahaja na počitnicah v Trcbiču. — Z vrelim mlekom se jo oparila 17 letna Iiermina Lionello v via Belli 17 ter zadobila nevarno opeklino. — Z 12 m visokega drevesa je treščil na tla 12 letni Remigij Pizjin iz Tržiča tor obložal s smrtnono-varnimi poškodbami. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v tržaško bolnišnico Prvi dirkači na cilju v Ljubljani Narotlte ..Slovencev koledar" 1 Koledar Nedelja, 17. avgusta: 11. pobinkoštna; lliaeint, spoznavalec; Julij, mučenec; Mamant, mučenec. Ponedeljek, 18. avgusta: Helena, cesarica in vdova; Agapit, mučenec; Klara, devica; Flor, muč. Torek, 10. avgusta: Janez Eudes, spoznavalec in ustanovitelj reda; Ludvik Tuluški, škof: Tekla mučenica. Novi grobovi -f- V Krškem v župnišču je umrla dobra blaga mama Ana Kurent, stara 73 let. Bog ji daj večni mir. Svojcem naše sožalje! ■f V Ljubljani je v soboto umrl sodni uradnik 6. skupine g. Josip Turk, ki je dolga leta vodil registre in pisarno trgovskega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču. Pokojnik je bil rojen dne 20. junija 1876 v Gor. BranicI pri Sežani. Pred 45 leli je nastopil svojo prvo službo kol sodni uradnik pri takratnem okrajnem sodišču v Sežani, nato je bil premeščen v Ptuj in od tam leta 1022. k okrožnemu sodišču v Ljubljano, kjer mu je bilo poverjeno vodstvo omenjenega oddelka. Pokojnik je bil miren in veslen uradnik. Bil je vedno odlično ocenjen. Pogreb pokojnka bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 15 iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin! Osebne novice = Diplomiran je bil z odličnim uspehom na monakovski državni glasbeni akademiji gospod Stanko Prek, priznani slovenski kitarist. Iskreno čestitamo! — Poročila sta se v cerkvi sv. Jakoba gdč. Hvale Anica, uradnica uprave »Slovenca«, in g. Podrekar Janez. Mladoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova. — Poročila sla se v Ozlju g. Petrišič Avgust, meščanskošolski učitelj v Ljubljani, in gdč. Koren Marija, meščanskošolska učiteljica v Ljubljani. — Obilo 6reče! Omejitev avtomobilskih voženj Ker so prispela na Visoki Komisariat številna vprašanja, ki se tičejo avtomobilskih voženj, se opozarja, da se odredbe uradnega ukaza št. 56 od 12. julija 1941 -XIX ne nanašajo na tovorna vozila za prevoz blaga. Ta avtomobilska vozila se lahko svobodno gibljejo tudi v nočnih urah in ob nedeljah ter praznikih ter morejo oditi iz Ljubljanske pokra jine brez posebnega dovoljen ja. Pač pa je prepovedano prevažati ljudi, razen tistih, ki morajo spremljati natovarjanje in iztovarjanje blaga, in razen lastnika blaga. — Vsem naročnikom Slovenca« bomo tudi letos ustregli z izredno lepo knjigo »Slovcnčcvim koledarjem«, ki bo stal za naročnike lista le 11 lir in 2 liri za pošiljatvene stroške. Koledar bo obsegal zanimive zgodovinsko sestavke. leposlovne črtice, pesmi, koristna navodila za našega kmeta, delavca, trgovca za naše gospodinje, katerim bo 7, nasveti pomagal pri njihovih kuharskih prizadevanjih. — Koledar bo verna slika današnjega časa. Naročite ga takoj pri zastopniku v Vašem kraju, ali pa kar po položnici, ko plačujete naročnino za »Slovenca«. — Na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta 6) bodo popravni, izpiti v torek, 26. avgusta. Začetek ob 8. uri. — Ravnateljstvo. — Strojepisni tečaji — novi — prično 18. avgusta. Zahtevajte prospekt: Chrlstolov zavod, Ljubljana, Domobranska 15. — Nove naredbe Visokega Komisarja. V Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« so izšle naslednje tri naredbe Visokega Komisarja: »Ureditev porabe in prodaje žitnega pridelka«. Določbe za 'ivedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine« in »Spremembe nekaterih postavk carinske tarife«. — »Čas«, št. 5-6 revije Leonove družbe je izšla. Ima naslednjo vsebino: Kraljevi ukaz. Kronika: Papeževa poslanica po radiu ob 50. obletnici okrožnice Rerum novarum: R. L.ožar: Stavbe na kolih in keramika zvončastih čaš; dr. J. Schondorfer: Današnja duševna podoba religoz-nega človeka; Tine Logar: Ahanje in nepoudar-jeni vokalizem v horjulskem govoru: dr. Ehr-lich, Razvojna teori ja. Ocenjene so sledeče knjige: A. Ušeničnik, [zbrani spisi VII. zv.: Razprave Akademije znanosti in umetnosti (pravni razred): Nahtigal, Euchologium svnaiticum: Gogala, Uvod v pedagogiko; Zaje, Problematika inteli-gentnostnih tekstov: Maklecov, Kriminalna etio-Ingija: Pedagoški zbornik: Kette-Koblar, Zbrano delo: L. Novv, Temna vrata: Bevk. Mlada njiva. »Čas« stane letno 25 lir. VSe naročnike, ki so spremenili naslov, prosimo, naj novi naslov naznanijo upravi na Miklošičevi cesti 7-1. Zamudnike nujno prosimo, naj poravnajo svoj dolg. Ker imamo še vse letošnje številke, sprejemamo tudi nove naročnike. — Uredništvo in uprava »Časa«. E stala ripresa la vendita della "SAN PELEGR1NO,, ga-ranziata acqua minerale Deposito generale Obnovljena je prodaja „SAN PELLE-GRINO'garantirane mineralne vode Glavna zaloga pri E. GEROVAC LU33ANA LJUBLJANA Kolodvorska 8 — Vincencijeva konferenca za akademike prosi za darove, da bo mogla podpirati s hrano in stanovanjem mnoge akademike in druge študente, ki so ostali v Ljubljani. Sedaj med počitnicami zbiramo tudi sredstva za jesen, ko bo začetek novega šolskega leta in bo prišlo v Ljubljano mnogo akademikov in študentov. Imena darovalcev bomo priobčili v časopisju. Se priporoča: Vincencijeva konferenca za akademike — Semeniška ul. 2./II. št. ček. računa 15.838. — Starši — dijaki. Staršem, ki iščejo za si-tiove-dijake stanovanja, priporočani dijaški internat »Učiteljski dom«, Ljubjana-Siška, Zibertova ul. 27. Podrobna pojasnila in prospekte daje uprava. Oglasite se za nje v domu, odnosno pišite, da Vam jih pošljemo. Oskrbnina zmerna, S spoštovanjem Ljubo Dermelj, upravnik, — Vpis va Dri. trgovsko akademijo r Ljubija-...• Pri j a ve za vpis v 1. razjed sprejema direkcija do 28. avgusta. Sprejemni izpit iz francoščine za absolvente meščanskih šol je ukinjen. Popravni izpiti bodo 30. avgusta po sporedu, ki je razglašen ua uradni deski. Vpisovanje v vse štiri razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 9 do 12. Podrobnosti na uradni deski. — Vsukoletno žegnonje pri Treh farah pri Metliki bo v običajni obliki na Jernejevo nedeljo, dne 24. avgusta. Tri fare so najbolj obiskana Marijina božja pot v Belokrajini. Pridimo torej tudi letos in iščimo zase in svoj narod tolažbe in moči pri Mariji sedem žalosti. — 25. letnico smrti Nazaria Saura so slovesno proslavili v Kopru. Dojioldne je bila slovesna za-dušnica, zvečer ob 20. pa je tržaški škof nisgr.. Santin blagoslovil Saurov spomenik, ki stoja v Kopru, tržaški župan Ruzzier pa je imel slavnostni govor. Slovesnosti so se udeležili vsi predstavniki istrske province. — Strela je udarila v sredo, 13. avgusta ob en četrt na 15 uro v zvonik podružne cerkve sv. Martina v Zalogu, župnija Prečna. V hipu je ogenj ohjel zvonikovo streho, ki je bila s »šin-telni« pokrita. Če bi ne bili hitro pritekli vaščani s škafi vode in nato še člani prečenskega gasilnega društva, bi bil ogenj objel še cerkveno streho. Z veliko požrtvovalnostjo so gasilci zelo spretno in hitro uredili brizgalno in v visočino stolpa brizgali močne curke vode. Z veliko vnemo so reševali cerkvene stvari italijanski vojaki. Zvonovi so ostali nepoškodovani. Obok nad zvonovi ni pustil ognja blizu. Pač pa je veliko pobite opeke na cerkveni strehi. Škode je za 20.000 lir. Soseska je prav majhna in revna, zato bodo primorani prositi pomoči tudi drugje. — Kobilo je odpeljal. G. župniku v Prečni je nekdo iz hleva odpeljal kobilo, ki ima kopito leve zadnje noge belo, na prsih 3 cm široko brazgotino; na čelu ima lepo belo zvezdo; tudi čez smrček ima belo liso. Je srednje velika, močna in dobro rojena. Kdor bi vedel, kje je, naj sporo&i; dobil bo nagrado. — Fotografska razstava v Opatiji. Te dni je bila v Opatiji slovesno odprta fotografska razstava »Kvarnero v fotografiji«. Hazstava obsega izredno bogato zbirko fotografij, ki predstavljajo življenje Kvarnera in njegovega zaledja. Prevladujejo pokrajinski in folkloristični motivi, ki predstavljajo predvsem lepote opatijske riviere z njenimi kopališči, motive z Raba, Krka, Bakra, iz doline reke Kolpe in iz Dalmacije. Zelo veliko slik so razstavili častniki V. armade, ki so imeli sedaj največ priložnosti spoznavati življenje in krasole krajev, ki jih je italijanska vojska zasedla. — Elektrika namesto petroleja v ribolovu. Oblasti so podvzele propagandno akcijo med tržaškimi ribiči, da bi začeli uporabljati pri ribolovu namesto petrolejk električne svetilke. Lov sardel, škombrov in mnogih drugih rib, ki so za ribolov najvažnejšega pomena, se vrši ponoči, ob svitu močnih luči, ki mečejo vso svetlobo z reflektorji v globino ter privabljajo ribe v mreže. Ribiči uporabljajo zato posebno svetilko na petrolej. Danes pa je ribolov z lučmi otežkočen zaradi zatemnitvenih predpisov. Nove električne svetilke, ki dobivajo energijo iz baterij, pa so konstruirane tako, da jih spuste ribiči po kablu v vodo ter svetijo samo pod vodo. Močnejša luč privabi še več rib kakor petrolejka, ki gori nad vodo, obenem pa je takšna svetloba za letalca nevidna ter se lahko vrši ribolov vedno. Država plača ribičem, ki si nabavijo električne podvodne svetilke, 20 odstotkov nabavne, cene. — Medicinska klinika v Ljubljani začne s sprejemanjem bolnikov v ponedeljek, dne 18. t. 111. Bolniki se sprejemajo preko ambulance Medicinske klinike, ki se nahaja v novem paviljonu na Zaloški cesti št. 2. Ambulanca posluje razen ob nedeljah in praznikih vsaki dan dopoldne od 10. do 12. ure. Predstojnik medicinske klinike profesor dr. Karel Lušicky. — Iščem kobilo črno rjave barve, lahka, srednje velika, na čelu malo belo liso, velikost 150/164, 7 let 6tara, griva in rep črna in dolga. Na željo pošljem fotografijo kobile. Oddana 10. 4. 1941 pod št. 329 (če je številka vžgana ni znano) 38. konj. divizionu v Vižmarjih, ki je bil razpuščen v Kozjem pri Rajhenburgu. Nagrada 400 Lir. — Javiti drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Ljubljana 1 Trnovčani! V nedeljo, 17. avgusta gremo k Materi božji na Dobrovo, kjer bomo prosili Marijo za mir. Ob 9 bo skupna sv. maša, po maši pa pete li tati i j e. Pri maši in litanijah bo ljudsko petje, poli bomo znane evharistične in Marijine pesmi. Trnovčani, udeleži 1110 se nedeljske pobožnosti na Dobrovi polnoštevilno. Ker ni na razpolago avtobusov, gremo na Dobrovo peš, s kolesi ali z vozmi. Na Dobrovi moramo biti še pred 9, ker se bo sv. maša pričela točno ob 9. 1 Prijave za vjris na Abiluricntski leča j Trgo-vinsko-industrijske zbornice na Drž. trgovski akademiji v Ljubljani sprejema direkcija Trgovske akademije vsak dan do 27. septembra. Predavanja se prično 1. oktobra ob 8. 1 Učiteljski zbor 1. mešane ljudske šole v Ljub• Ijani-Vii je daroval 130 L Učiteljskemu odboru za socialno pomoč namesto venca na grob umrle lo-varišice ge. Antonije Širilo!. Iskrena hvala! 1 Zobozdravnik dr. Egon Bassiu zopet redno ordinira. 1 Urejen glavni vhod v vseučiliško knjižnim. Glavni vhod v vseučiliško knjižnico je iz Turjaške ulice, ki je sama po sebi neznatna in razmeroma tudi ozka. Prav zaradi tega veliki portal knjižnice ni prišel do prave veljave. Najbolj pa je motilo dejstvo, da ob knjižnici sami ni bilo niti hodnika za jiešce. Sedaj so odstranili tudi ta nedostatek in ob vsej Turjaški ulici na knjižnični slrani postavili robnike za hodnike. Pred portalom samim pa so zgradili betonlran hodnik, kjer praktično poživljajo na vsaki strani glavni trakt še trije stebriči iz umetnega kamna, Betonirani hodnik je vodoraven, medtem ko je hodnik ob knjižnici l>recej nagnjen. Zato se priključuje betonirani hodnik na spodnji strani z dvema stopnicama v hodnik ob knjižnici. Tako urejeno Turjaško ulico l>rav sedaj posipajo z debelim gramozom, nakar jo bodo zvaljali in kalranizirali, tako da bo tudi ta zveza dokončno urejena. 1 Ajda pred univerzo. Po prvi žitni želvi so mnogi hiteli posejat njive z ajdo. Pred univerzo na malem otočku, kjer so sicer pod skrbnim vodstvom vrtnarja cvetele indijske kane, je sedaj vse-jana ajda, ki prav dobro raste in že cvete. Zadnji naliv jo je nekoliko pollačil, toda kmalu si je opomogla. 1 V Ljubljani umrli od 8. avgusta do 14. avgusta 1941. Benkovič Ivan, 66 let, ravnatelj zemlj. knjige' v p.. Postojnska ul. 14; Oberšek Josip, 65 let, zvaničnik drž. žel. v p„ Hradeckega cesta 32; Pezdir Franc, 69 let, delavec tob. tov. v p„ Vič 05; Vidic Marija Ana, roj. Mohar. 67 let, vdova žel. zvan., Vodovodna c. 7; Kosec Mihael, 67 let, sre-ski šolski nadzornik v p., Vidovdanska c. 9; Polj- šak Elizabeta, roj. Strmšek, 71 let, vdova hišn. posestnika 111 gostilničarja, Šmartinska cesta 22. V ljubljanski bolnici umrli: Florjančič Franc, 66 let, mehanik, Sv. Florijana ul. 19; Juvan Ivana, 60 let, delavka tob. tovarne, Koseze 1, Ljubljana; Bezlaj Franc, 32 let, delavec, Cesta v zeleni log 37; Zupec Marija, 58 let, posestnica, Iška vas 82, pri Ljubljani; Schulz Josipina, roj. Ban, 47 let, žena stroj, ključavničarja, Mesarska ul. 8; Selev-šek Jožefa, 30 let, žena biv. narednika, Št. Vid nad Ljubljano. Dr. Fr. Debevec redno ordinira 1 Zanimivosti z živilskega trga. V soboto je bilo na trgu mnogo jurčkov ali gobanov. Gospodinje so že ob zgodnjih jutranjih urah oblegale vse prodajalke gob, ki so prihajale v Ljubljano iz ribniških in kočevskih krajev, ker so v tamošnjih gozdovih gobe letos prav dobro uspelo zaradi veliko mokrote in nato sledečega lepega in sočnega vremena. Gobe so biie po običajnih, od tržnega urada določenih cenah. Ker je sedaj prostor pred kresijo ob Ljubljanici zagrajen, so semenarice prešel ili na prostor pred semenišče na Vodnikovem trgu, kjer so sicer prodajali razno sadje iz domačiji krajev. Ribniški prodajalci suhe robe so dobili prostor ob stolnici pri semenišču. Živilski trg je bil dobro preskrbljen z zelenjavo in raznim sadjem. Radio Ljubljana Nocoj ob 9.10 bo v radiu prvi del predavanja prof. Umberta Urbanija: Slovenski slikarji. — Fran Tratnik, prvak med ekspresionisti. Nedelja, 17. avgusta: 8 napoved časa — Poročila v slovenščini — 8.15 poročila v italijanščini — 8.30 orgelski koncert iz neaf>eljske bazilike — 11 peta maša iz bazilike v rirenci — razlaga evangelija v italijanščini (p. Evzebij Zappaterreni — 12.15 razlaga evangelija v slovenščini (p. Kri-zostom Sekovanič) — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 razna glasba — 13 najx>ved časa, f>oročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 »Belo in črno«, fantazija — orkester pod vodstvom mojstra Petralia — 14 poročila v italijanščini — 14.15 slovenski vokalni kvintet in kmečki trio: slovenska glasba — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 inž. Jakob Ferjan: Reja mlade živine, kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 koncert tenorja Antona Sladoljeva — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 operetna glasba — 20 napoved časa, poročila v italijanščini 20.20 komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 koncert operetne glasbe: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca s sodelovanjem sopranistinje Ksenije Vidalijeve — 21.15 prenos iz Salzburga: 3. dejanje Mozartovega Fijrara — 22 jx>govor v slovenščini — 22.10 koncert violončelista Luigija Chiarappa, pri klavirju Enrichetta Petacci — 22.45 poročila v slovenščini. Ponedeljek, 18. avgusta: 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 petje in melodije. Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 jx>ročila v italijanščini — 12.30 j>oročila v slovenščini — 12.45 komorna glasba — 13 napoved časa in porpčila v italij. — 13.15 uradno vojno poročilo — 13.17 orkestralna glasba — 14 poročila v italij. — 14.15 radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: slovenska glasba — 14.15 jx>ročila v slov. — 17.15 koncert dvojice Urban-Bagni — 17.40 koncert pianista Pasinija — 19 tečaj italijanščine, vodi prof. dr. St. Leben — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 simfonična glasba — 20 napoved časa in poročila v italij. — 22.20 komentarji k dnevnim dogodkom v slov. — 20.30 zbor ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom Mirka Poliča — 21 razna glasba — 21.30 filmska glasba — 22 koncert pod vodstvom majorja Cilarocca — 22.45 poročila v slovenščini. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno sluibo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj meslni višji zdravnik dr. Aličin Marjan, Korytkova 18, telefon št. 36-24. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78; v ponedeljek: nir. Sušnik, Marijin trn; 5; mr. Ku-ralt, Gosjsosvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Izgubil sem listnico z raznimi dokumenti od Hrastja do Fužin. Prosim najditelja, da jo vrne proti dobri uagradi, Bizjan Franc, Šmartno ob Savi Mokronog Žalostna Mati božja na Žalostni gori, h kateri so 6e zatekali naši predniki v težkih časih turških vpadov, nas tudi danes vabi pod svoje okrilje. Letošnji »Jernejev shod« bo v soboto, 23. in v nedeljo 24. avgusta. V soboto ob 3 pridiga pri kapelicah, ob 6 pred cerkvijo, nato v cerkvi lita-nije in spovedovanje. Zjutraj ob 7. uri na prostem pridiga in sv. maša. Drugi shod bo 20. in 21. septembra. Pohitimo k Tolažnici žalostnih, da si izprosimo njeno pomoč in varstvo. Novo mesto Žrtev neprevidnega kolesarja. Na cesti blizu Črnomlja se je neki kolesar zaletel s lako silo v 63 letnega jiosestnika Janeza Butalo iz Butoraja pri Črnomlju, da se je ta vsled sunka prevrnil po tleh in si pri tem zlomil desno roko. Butala je po nesreči prišel v kandijsko bolnišnico, ker mu zdravijo poškodovano roko. Uprava samostana Pleterje bo dne 21. t. m. na javni dražbi prodala svoje posestvo na Goleni, k. o. Gradišče in v Vinivrhu, k. o. Bela cerkev. Potrebno je takojšnje, plačilo ali vsaj jw> preteku enega tedna v samostanu Pleterje. Če dražba 21. t. 111. ne bo končana, se bo nadaljevala naslednjega dne. Vsa pečarska dela prevzema in izvršuje Brc-zovar Alojz, pečar, Kandija, Šukljetova cesta 28. Gostovanje mariborskih gledaliških igralcev. V torek in sredo bodo mariborski gledališki igralci v Prosvetnem domu gostovali z dramo »Via Mala«. Predstavi se pričneta vsakikrat ob pol 8. Vabimo vso kulturno novomeško javnost, da dvorano pri obeh predstavah napolni. Vesti iz ženske bolnišnice. V novomeško žensko bolnišnico se je zateklo nekaj oseh, ki so jio-stale žrtve raznih manjših . nezgod. 31 letna Olči Madre iz Ljubljane je pri veslanju na Krki poškodovala roko, 4 letna Marjetica Hlade, hčerka sodnega nristnva iz Novega mesta, se je poškodovala pri igranju, 5 letna Pepca Rajerjeva iz Občin pri Dobrniču je padla pri mlatilnicl; za seboj je l>olegnila tudi težko desko, ki ji je padla na nogo in ji jo zlomila. S težjimi notranjimi poškodbami so pripeljali v bolnišnico enoletnega Franca Tomšiča iz Podturna pri Toplicah; fantek je padel pod konje in pri tem dobil notranje poškodbe. Uradni dan Prevodovega komisarja. Posestnike novomeškega okoliša opozarjamo, da ima Prevodov komisar za odkup klavne živine g. inž. A. Marolt uradne dneve le ob sobotah od 8-13; ostale dni je po večini na potovanjih. Na to ojiozarjamo vse kmalu, da si ne bodo delali nepotrebnih in brezuspešnih potov. Iz Goriške pokrajine Spomenik na Bogatinu. Pri neki letošnji zimski vojaški vaji v tolminskih hribih je plaz zajel večjo skupino vojakov od takozvane »Guardia di frontiera« in jih zasul. Rešilna ekspedicija, ki je iz Tolmina prihitela na pomoč, je nekaj ponesrečencev rešila, drugi so bili pa že našli smrt pod ledeno odejo. Tovariši so jih izgrebli in so bili nato častno pokopani. V spomin na pretresljivo nezgodo in na mlade žrtve, ki so izgubile življenje v izpolnjevanju vojaške dolžnosti, so te dni odkrili na Bogatinu lejx> spominsko znamenje. Svečanosti je prisostvoval tudi poveljujoči general Zanioni. Lov na ptiče prepovedan. Grda in škodljiva razvada loviti iu pobijati ptice pevce in druge drobne krilatce, ki je bila zelo razpasena, je zadnja leta vedno strožje zabranjena. Te dni smo či-tali n. pr. naznanilo, da je z 11. avgustom v kr-minskem okraju odprt lov na jerebice, jamske golobe, grlice, divje race in slične povodne ptiče. Temu naznanilu je dodan sledeči opomin: Prepovedano je pobijanje in lovljenje lastovk, slavcev, taščic, kraljičev, palčkov, siničic, žoln, škrjančkov, netopirjev in ponočnih prhutarjev! — Hvalevredno prepoved prav toplo pozdravljamo in samo želimo, da bi se točno izvajala. Shod sv. Lovrenca, farnega patrona, so v Lo-kavcu pri Ajdovščini v nedeljo, 10. avgusta z vso slovesnostjo praznovali. Dekleta iz vse župnije so farno cerkev spremenila v pravi gaj. Procesija z Najsvetejšim je potekla v najlepšem redu ob častni udeležbi mož, fantov in vrlih deklet. Članice Marijine družbe so la dan z g. župnikom-ustanovite-ljem obhajale 30 letnico ustanovitve. Delavni g. župnik Henrik Černigoj vodi duhovno življenje v lokavški fari že nad 32 let. Bog ga ohrani še dolgo let zdravega in vedrega! Iz Spodnje štajerske Prvi koncert za tovarniško osebje v Mariboru. Na pobudo obralovodje Hutterjeve tekstilne tovarne, industrijalca Hutterja, je urad za ljudsko izobrazbo pri Štaj. dom. zvezi priredil v ponedeljek, 11. t. m. v Hutterjevem podjetju prvi delavski koncert. Posamezne glasbene točke je zbranemu delavstvu pojasnjeval kapelnik Adolf Siege. Okrožna hranilnica v Trbovljah. Z odlokom šefa civ. uprave je v Trbovljah ustanovljena okrožna hranilnica za področja Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Zboljšanje pasme lovskih psov. Lovska oblast je pozvala vse spodnještajerske lovce, da morajo prijaviti vse svoje lovske pse; prijava ima io svrho, da bodo odstranili vse nesposobne lovske pse in jih nadomestili s psi dobre pasme. Radi svinjske kugo so prepovedani svinjski sejmi v Mariboru. Semestri na nemških univerzah. Prosvetni minister je že sedaj določil tri prihodnje semestre na nemških visokih šolah. Zimski semester traja v šolskem letu 1941-42 od 3. novembra do 28. februarja, letni od 9. aprila do 31. julija in zimski semester 1942-43 od 2. novembra do 27. novembra. Iz Hrvatske Stalna italijansko-hrvafska komisija za urejevanje vseh vprašanj med obema sosednima državama ima svoj sedež na Reki. Poglavnik je kot vrhovni poveljnik vseh usta-šev izdal posebno odredbo, s katero je na vsem področju neodvisne države Hrvatske razrešil vsake dolžnosti vse ustaške stožernike, logornike, tabornike in njihove pobočnike. Ustaške organizacije morajo ostati še nadalje organizirane, ne smejo pa delovati, dokler ne bodo imenovani novi funkcionarji. Člani poglavnikove telesne straže pozvani v Zagreb. Poveljnik poglavnikove telesne straže A. Moškov je pozval v Zagreb vse člane poglavnikove telesne straže. »Narodne Novine« objavljajo uredbo o ustanovitvi bibliografskega zavoda v Zagrebu. V borbi s četniki je padel v okolici Glamoša poročnik in ustaš Malo Kukrič. Razprava proti. prejšnjemu uredniku »Hrvatskega dnevnika« Mirku Glojnariču zaradi njegove knjige »Masonerija na Hrvatskem« je zopet odložena zaradi zaslišanja še nekaterih novih prič. Med drugim bodo na prihodnji razpravi zaslišani številni policijski organi, ki so svoječasno napravili preiskavo v prostorih masonskih lož in popisali vse masone, na prejšnjih razpravah jih pa bivši ban dr. šubašič ni maral razrešili uradne tajnosti. V Daruvarju, kakor tudi v ostalih hrvatskih mestih, morajo zginiti vsi srbski napisi. Novi napisi morajo biti v čisti hrvaščini. Iz Belgrada Uredba o bivanju in kontroli tujcev. Svet komisarjev je predpisal uredbo o'bivanju in kontroli tujcev. Po tej uredbi mora imeti vsak tuji državljan, ki jirebiva na ozemlju nemškega vojaškega poveljnika v Srbiji, poini list. V Srbiji lahko stanuje v tistem mestu, za katero mu je bilo izdano potno dovoljenje. Po prihodu v Bel-grad ali pa v kako drugo srbsko mesto se mora takoj osebno prijaviti najbližji policijski oblasti. Prosvetno ministrstvo ima sedaj 6 oddelkov. Svet komisarjev je predpisal uredbo o spremembi uredbe o ureditvi prosvetnega ministrstva. Po tej uredbi se prosvetno ministrstvo deli na Obči oddelek, Oddelek za srednje šole, Oddelek za narod ne sole, Oddelek za pouk, Oddelek za pospeševanje vzgoje naroda in Oddelek za pouk nemškega jezika. Ban Drinske banovine Ilija Popovič, ki ima svoj sedež v Užicah, je v zvezi s komunistično akcijo dal dopisniku »Novega Vremena« izjavo, v kateri pravi, da je poostril vse ukrepe za varnost ljudstva v banovini. V izjavi tudi najodločneje obsoja zločinsko početje brezvestnih sabo-terjev in poudarja, da se njihove akcije nihče ne boji in da bodo proti njim povsod, tako oblasti kakor ljudstvo še ostreje nastopali. »Novo Vreme« poroča, da so komunisti ubili v Stublinah pri Ohrenovcu kmeta Milivoja Ja-drenino. Tega kmeta so bili komunisti prvotno pregovorili, da je 7. njimi pobegnil v gozdove, ko pa je zvedel za njihove prevratne načrte, jih jo zapustil in se prijavil oblastem. Nekaj dni za tem so se komunisti nad njim maščevali. Ponoči so ga poiskali na domu in ubili. Borba med četniki in komunisti. »Novo Vre-, me« poroča, da se je v nedeljo, 3. avgusta, vodila na področju grabske občine v dragačevskem okraju borba med skupino četnikov in komunistov. V borbi sta padla dva Čelnika in štirje komunisti. Izgleda, da so imeli komunisti tudi več ranjenih, katere so j>a odvlekli s seboj. m mMviniv Pazite ob vročini na prehrano in obleko V času velike vročine sta bistveni točki našega življenja skrb za obleko in prehrano. Zrak in svetloba sta regulatorja temperature v človeškem organizmu. Zato je zelo važno, kako se prehranjujemo in oblačimo, da vzdr-žimo v telesu potrebno ravnotežje in se na ta način očuvamo nevarnosti. Izkušnja uči, da prekomerno uživanje pijače zviša krvni tlak in poveča delovanje srca. Pomanjkanje tekočine pa zopet ustvarja v organizmu neprijetne občutke, ki se jim pameten človek lahko izogne. Dieta ne pospešuje krvnega obtoka, ampak ga ustavlja. Delovanje želodca, obisti in črevesja se poleni; prebava torej ni več normalna. Vse to je treba pri določanju diete upoštevati. Najbolj priporočljiva so živila, ki vsebujejo mnogo kisline. Sem spadajo solate, kislo sadje in mladi paradižniki, ki so v tej vročini posebno dobri in razbremenilni. Tudi hladno sadje je izvrstno. Mesa se naj ljudje po možnosti izogibljejo. Vročina ga ne prenese, aH pa nastanejo neprijetne posledice. Meso je težko prebavljivo in porabi mnogo želodčne kisline. Za pijačo sta na jpriporočljivejša malino-vec in citronada. Sladoled učinkuje razbremenilno le na jezik in usta. Njegov učinek pa ni trajen. Mrzlo pivo je dobro, iahko vino s slatino tudi. Alkoholne pijače učinkujejo povolj-no le mimogrede in so bolj iluzoričnega značaja. Pozneje se to nad pivcem maščuje. Najvažnejši toplotni regulator je koža. Pra- vilo je torej, da bodi koža kolikor mogoče prosta. lllače naj bodo široke, bluze ohlapne. Tudi dame naj upoštevajo tu načela. Direktna sončna svetloba pa povzroča rada hiperemijo zgornjih delov života. Posledica tega je često sončarica, ki se pojavlja v lažji in težji obliki. Ena najvažnejših nalog poletne higiene je torej odvračanje krvi od glave. Ua se to doseže, se moramo umivati. Jako dobro denejo kopefi nog. Oči ščitimo pred soncem z barvastimi očali — bodisi zelenimi ali dimastimi. Kdor lahko hodi brez klobuka, naj se ne pokriva, kdor tega ne prenese, naj si omisli lahko pokrivalo. Zelo dobro učinkuje polaganje mrzlih krp na tilnik in vrat, mrzle kopeli za roke, masaža z ledom po celem živolu in posebno v bližini srca. Voda je najnaravnejša obramba pred veliko vročino. Vendar ni misliti, da je dobro, če ležiš nepretrgoma v vodi. Najkoristnejše je, če se najprej sončiš, potean greš v vodo iin - to ponavljaš, dokler ti prija. Preden greš v vodo, pa učinkuje izvrstno mrzla prha, po kateri se otri z brisačo. Kdor rad leži ure in ure v vodi, naj se da prej zdravniško preiskati, če ne škodi to njegovemu organizmu. Med kopanjem ne jej in ne pij, temveč počakaj, da ostaviš vodo. Športno udejstvovanje je v vročini zelo problematično. Niti veslanje ni koristno vsakemu. športov, ki utrudijo, se izogibaj, če hočeš dobro samemu sebi in drugim. (»Upokojenec«.) O športnih oblekah Za športne obleke se zmeraj zanimamo, saj je njih preprosti kroj vprav kot nalašč za to, da preživi več mednih sprememb in je skoraj vedno moderen. Na priču joči sliki so trije vzorci športnih oblek in sicer: Na levi je obleka z modernim, okroglim poudarkom ramen. Odtod potekajo gube, ki se v krilu še razširijo. Zraven je tako zvana kozaška obleka, ki je zanjo pripravno sleherno blago: naplečnik in oba žepa so zgibani. Desna obleka je prav tako primerna vitkim, kot močnejšim postavam. Kratki in potrebni nasveti za tiste, ki imajo vrt Najprej glede na sadje Jabolka — zgodnja — so zrela v avgustu. Potrgati jih je treba oprezno, še preden so čisto zrela. Ne smemo vseh naenkrat potrgati, ampak v treh presledkih. Hruške previdno odtrgati, polagati v košare, ki so z blagom ali slamo obložene, dati v hladen, temen kraj. Ne prijemaj jih prevečkrat! v Malinovo grmovje, ki je že obrodilo, po-reži do tal. Dračje posuši in sežgi. Pusti le 5 do 6 močnih šib na grmu. Jagodove vitfce je treba potrgati, gredice pa za 2 prsta na debelo nastlati z listjem; če je suša, pridno zalivati! Nove gredice moraš dobro prekopati, s kompostom močno prepojiti in s črno prstjo izboljšati zemljo. Ribezovo grmičje moraš zalivati, zemljo razrahljati, gosenice in drug mrčes odstraniti. Slive in breskve so potrebne pažnje. Breskve potrgaj, preden so docela zrele. Daj jih na plitve posode, v hladen in temen prostor. Grozdje, ki pozno dozori zavaruj spričo ptičev s tenkim, prozornim blagom. Iztrebi iz grozdov slabe jagode. In glede na zelenjavo in sočivje Zgodnji krompir pusti v zemlji, dokler ni krompirišče usehlo. Ko ga izkoplješ, naj še 14 dni leži na prsti; če postane zelen, ni nič škodljivo. Kumare je najbolje zalivati z mlačno vodo. Pazi, da so popolnoma zrele, ko jih trgaš! Solato-cndivijo dobro zalivaj, oplevi gredico, iztrebi polže. Paradižnike zalivaj, pognoji, privežn, stranske poganjke odstrani, glavnemu poganjku odlomi glavico. Listja ne smeš potrgati, ker delujejo za prehrano rastline! Korenje, ki gleda iz zemlje, je treba osi-pati, sicer postane trdo. Buče potrgaj, ko so dolge do 30—40 cm in je olupek mehak in sočnat. ko ga potipaš. Splošno pa pazi na plevel in gredice zmeraj oplevi! Vol ima dober spomzn Nekoč sem prišel domov na počitnice in vse je bilo še ko zmeraj, le dekle so se jokale, hlapci so preklinjali in oskrbnik je razburjeno tekal sem in tja. Kaj se je bilo zgodilo? Vol je bil hlapca nabodel na roge, ga podrl na tla in ga popolnoma pomendral. Strašno! — Vola so koj ubili. Pa je bilo to nepotrebno, saj bi nemara nikomur več ne prizadejal kaj hudega. Zakaj, dognali smo, da je ta hlapec že pred 4 leti nekoč služil pri nas in smo ga odpustili, ker je z nekim volom preveč surovo ravnal in mu je pri tem zlomil rep. Potem so ga bili spet sprejeli v službo. Zdaj ni grdo ravnal z živino in ko je bil v teh dneh po 4 letih spet stopil v hlev in je živini pokladal klajo, ni prav nič hudega slutil. A ko se je približal volu z zlomljenim repom, ga je vol, ki ga je brez dvoma koj spoznal, nabodel na roge in — se je maščeval. Vsa štiri leta, ko hlapca ni bilo pri hiši, pa ni vol prav nič kazal, da bi bil hudoben. Rešitev težkih gospodinjskih zadev Kisanje po načinu kislega zelja, je jako priporočljivo. Zelenjava pridobi s tem dragoceno mlečno kislino in vitamini se ne izgubijo. Mimo navadnega zelja lahko še kisamo: fižol, čebulo, repo, korenje, kolerabo, cvetačo in zeleno. Kisanje se vrši skoraj v vseh primerih enako. Nekatero zelenjavo je treba potlačiti, da pride sok iz . nje, drugih spet ne smemo tlačiti, treba je na-liti raztopljene soli, ko na primer na cvetačo. Cvetače (le srednji del) damo v čisto posodo in jih polijemo s solno raztopino, ki mora stati nad cvetačami. Prav tako storiš s čebulo in fižolom. Zelenjavo, ki jo je treba tlačiti, pomešamo s soljo in jo v posodi dotlej tlačimo, dokler ne stoji sok na vrhu. Nato pokrijemo s čistini prtom in obtežimo kak krožnik ali . desko s Kamnom (z granitom, peščenec ni pripraven). Zelenjava čaka tako v posodi 3—4 tedne v prostoru, k"i ima 10—20 stopinj Celzija, potem pa v hladnejšem prostoru, kjer je 5—8 stopinj C; toplote. Od časa do časa pogledamo, kako se zelenjava kisa in odstranimo smetano z vrha. Desko in kamen je treba dobro osnažiti, preden ju položimo spet nazaj. Da se kisanje pospeši, dodaš kislega, posnetega mleka in sicer pol litra v posodo 10 litrov. Ko je kisanje končano, lahko uporabljamo dotično zelenjavo. Okisana zelenjava se prav tako uporablja za presno solato kot kislo zelje. Če komu ni všeč kisli okus, lahko dodamo malo mleka. Za kisanje potrebuješ soli: za 5 kg zelja 75 gramov; za 5 kg cvetače 100—150 gramov; za 5 kg fižola 150 gramov; za 5 kg korenja 100 gramov; za 5 kg čebule 100 gramov; za 5 kg zelene 75 gramov. Ko imaš mezgo, vkuhano sadje, okisano zelenjavo, lahko začneš zelenjavo sušiti, zlasti fižol, gobe in prav tako jabolka, slive in hruške, kar storimo na soncu, v pečici ali peči za kruh. Mnogo prilik imamo, da si moremo kaj pripraviti za čez zimo, ko nam bo vse dobrodošlo. * • Koleraba s krompirjem. Kolerabam osmu-kam srednje mlade liste in jih razrežem na rezance. Sadike same pa olupim, operem in skuham cele ali jih surove narežem na kocke ali na rezine. Na kocke ali na rezine samo tedaj, ako so sadovi mehki in ne oleseneli. Olesenele uele skuham razpolovičene in jih, ko so skuhane, izstržem tako, da se olesenelo odloči in odstrani. Sadike in zelenje lahko kuham vsako zase, ali pa oboje skupaj. Ko je oboje skuhano, vržem na bledormeno pre/gan je. ki sem ga napravila iz malo masti, precej sesekljane čebule, zelenega petršilja in strok s soljo strtega česna. Potem zalijem z vodo. v kateri so se kolerabe kuhale, in s krompirjevko. Par oluplje-nih krompirjev skuham posebej in pretlačene primešam kolerabam. Nazadnje dodam kolerabam ščep popra. Pridatek čebule je varčevanje masti. Čebula vsebuje precej maščobe. Primešani krompir pa zgosti in ublaži jed. Kolerabe dam kot samostojno jed na mizo. Razredčene mi služijo kot prva jed namesto juhe. Zgoščene pa kot prikuha brez mesa. Korenje kot prikuha. Korenje pri nas veliko premalo cenimo. Korenje vseDuje precej sladkorja in je zato zelo redilno. Korenja je več vrst. Po barvi je rumeno in rdečkasto. Po obliki kratko in podolgovato. Rdečkasto korenje je dobrega okusa in prijetno diši. Rumeno korenje pa je bolj redilno. Kratki koceni imajo prednost pred podolgovatim. Korenje kuhamo nepokrito, zato da pare, ki jih izhlapeva. izginjajo. Saj je znano, da ima korenje poseben duh. Koren olupim, operem in ga nastrgam na repnem strgalniku in skuham v vreli, osoljeni vodi. V kožici razbelim malo masti, zarumenim malo sladkorja, pridenem sesekljanega, zelenega peteršilja in pol žlice moke V prežgan je stresem korenje, še moko opražim in zalijem s kropom ali s krompirjevko. Serviram ga z grahom. »Oprostile, a gospoda doktorja delj časa ne bo, ima počitnice.« »Nič ne de, saj je moja bolezen itak kronična; ga bom že pričakali* cJuAek P0ŠTNI Pl LOT XII. Drzen beg Slednjič je šel Svetožrc h kosilu in je povabil Miška, naj gre za njim v njegovo zasebno dvorano. Mišek že dva dni ni imel ničesar v ustih, zato je bil tega povabila prav vesel. »Fantič,« je dejal Mišek, ko sn Je usedel k mizi, >ko bi ti vedel, kako sem jaz lačen!« »Mislim, da ti bo všeč tak kruhek, ljubi moj gost!« je dejal Štrcelj. »Zate nimam nič drugega.« Mišek se ni obotavljal in jo dal košček belega kruhka v usta. Pa ga je koj izpljunil. »Saj je poln vate!« je za vpil in pljuval dalje. Svetožrc in Štrcelj sta se kar zvijala od sine-ha in sta z veliko slastjo pojedla svojo jedačo. »Oh, oh, oh,« se je oglasil Štrcelj, še zmeraj smejoč se, >sva mislila, da ti bova ustregla 7. vatiranim kruhom. Namreč, ko te bova vrgla dol na zemljo, bi imel vsaj želodec z vato podložen, da se ti pri padcu ne bi razpočil.« GOBE Gobna rižota. Razreži gobe na listke in hitro popari. Na masti zarumeni malo zrezane čebule in praži v tem odcejene gobe. Ko so se nekaj časa dušile in osušile, prideni zbrisani riž, premešaj, zalij s kostno juho in duši dalje, da je vso mehko. Gobova omaka: Osnažene, na listke zrezane in poparjene gobe, praži na masti z zrezano čebulo in zelenim petršiljem. Med tem naredi pre-žganje, stresi vanj predušene gobe, zalij s kostno juho, osoli, popraj, prideni nekaj kisle smetane in še nekaj časa duši. Isto omako napraviš tudi iz suhih gob, samo pred uporabo jih 2 uri namakaj v mlačni vodi, splakni v mrzli vodi, sesekljaj in duši kot sveže. Gobo s krompirjem: Osnaži gobe, jih nareži in popari. Na masti zarumeni nekaj drobno zrezane čebule, prideni odcejene gobe, zrezan zelen peteršilj, poper in duši da se voda osuši. Potem potresi moko, premešaj, zalij s kropom ali juho, osoli, pridaj malo česna in kuhaj vmes na kosce zrezan krompir. Nazadnje malo okisaj. Čudna gospodinj Črnuh, pameten in pošten maček, je bil jako razočaran nad svojo gospodinjo. Na dvorišču je ujel vrabca. In kako težkol Kak drug lovec bi bil laže ujel cebro, kot je on, stari Črnuh, ujel malo, sivo ptičko. Kar uro dolgo je nepremično prežal pod grmom, kakor bi se bil spremenil v kamen. Še dobro, da je bil črn in ga ni bilo moči videti. No, konec koncev1 je pa vrabca le ujel. Skoraj vsak maček bi se s svojim plenorti na stopnicah poigral in bi ga kje v kotu požrl. A Črnuh se je hotel pobahati. Saj to ni kar tako, da je ujel prvega vrabca! Zato je od strahu otrplega ptička previdno vzel med zobe in ga je položil na preprogo k gospodinjinim nogam. »Mijav, gospa, izvolite me pohvaliti! Venomer godrnjale, da jem zmeraj zastonj vaš kruh. Zdaj pa, glejte,.prinesel sem vam živega vrabca!« Toda glejte jo, nehvaležnico! Gospodinja je začela kričati in javkati, vzela je vrabca v roko, sezula je copato in je njega, Čriiuha, s copato po glavo, po brkih in po hrbtu! »Lej ga no, razbojnika!« Vrabcu pa je z mokrim robcem obvezala kljun in ko se je začel zavedati, je odprla okno in — zbogom I Da je razbojnik? Sama je kokoši, jih z veseljem uživa in se prav nič ne joka zraven. In prav nič jih ne skuša oživiti. Zakaj pa je dovoljeno loviti miši? Pa ne samo, da je dovoljeno, celo ukazano mu je to. A vrabcev — da ne sme loviti? Pri vrabcih je le ena razlika: nekateri priskakl jajo do grma, drugi pa priletijo na grm .. Črnuh je od jeze naježil svojo dlako, s kremplji se je zaril v naslanjač in ga malco razcefral, nato je planil skozi okno in ga ves dan ni bilo na spregled. Pa to še ni vse! Nekega dne je prišel domov, a gospodinja je sedela na zofi in je imela na kolenih kletko... z mišmi. Pa ne da bi bile to navadne miši! Nak, bile so bele miši! Le kje je mogla dobiti bele miši? Pa še ni zadosti to, da so bele, ampak imajo zraven še rdeče oči! O! Jutri si bo nemara priskrbela rumene miši, in potem zelene, pa še rdeče... Nemara je sklenila, da bo odprla mišjo farmo? Prav. A prosim vas, da mačka pustite zdaj v miru. In ko se je približal, da bi si bolje ogledal te spakedrane miši, se je že na nogi zgenila tista ostudna copata. »Ti! Potepin razbojniški! Samo dotakni se mi teh mišk! Tri kože ti bom odrla!« Ali ste že kdaj slišali kaj tako krivičnega? Ena koža ji je premalo! Kar tri bi potegnila z mene! Črnuhu se je močno zamerilo, ves užaljen je zlezel v kot in si je dal svojo mačjo častno besedo, da se ne bo le dotaknil belih miši, ampak da se ne bo zmenil tudi ža sive miši ne. Naj le oglodajo vse knjige, prava reč! A po kosilu mu je bilo že hudo. Gospodinja, je svoje bele miši izpustila iz kletke in jih je dala na zavese, kjer so plezale in se prekopice-vale kakor akrobati v cirkusu. Slednjič so se postavljale na glavo in prevračale kozolce ... Črnuhu ni bilo to prav nič všeč. On niti v naslanjaču ne sme mirno sedeti, češ da mu dlaka odpada. Miške pa smejo prav vse? Smejo plezati |X> zastorih in še po zidu, da padajo okruški ometa v njegov krožnik z mlekom. Prav polagoma se je približal zavesi in samo za spoznanje jo iztegnil kremplje. Lop! Že spet tista copata. »Kam pa ležeš, razbojnik!« »Phhh.. .< je zapihal Črnuh, a to mu ni pregnalo bolečine iz hrbta. * Ponoči, ko vsi ljudje spijo, so mačke budne. Črnuh neslišno stopa po hodniku in premišlja. »Da bi bil z gospodinjo sprt, se res ne izplača. Pa naj, če ji je všeč, goji v kletkah magari žabe! Otrok itak nima in neki nečak pride le ob nedeljah k njej na obisk.« Črnuh stopa po hodniku in premišlja. »Glej ga Rnnka, kaj ti počno miši v kuhinji! Prav če ne smem loviti belih miši, bržkone tudi ne smem loviti sivih, živeža imam tudi brez mišk zadosti, za red v stanovanju pa naj sama gospodinja skrb" Mahoma pa je obstal, dvignil je šapo in 6e potuhnil... »Kaj bi pa bilo, če bi k belim miškam dodal še sivo? Mladički bi bili potem sivo in belo ri-žasti, kakor cehre ... Ali bi ne bilo lepo? Gospodinjo bi to brez dvoma razveselilo in bi ga pohvalila in mu dala kak boljši prigrizek!« Kar koj je smuknil v kuhinjo, se skril za omaro in že so se mu zabliskale oči kot fosfor. Dočakal je. Neka miška ni bila dovolj oprezna in je začela glodati skorjico sira. Črnuh je planil nanjo in hlastnil po njej, zgrabil jo je ža vrat, a tako nalahno, da niti zacvilila ni. Oprezno jo je še vso živo in zdravo odnesel v spalnico gospodinje. Skočil je na posteljo. Gospodinja se je zbudila in se začudila, češ, kdo jo le vznemirja? Prižgala je luč. Črnuh se je priliznjeno stisnil k gospodinji in ji lepo položil živo miško na prsi in je čakal zahvale... Miška je smuknila gospodinji za srajco, a gospodinja kot nora iz postelje. Zakričala je, za. vpila in planila iz sobe. Črnuh se je ves prestrašen skril pod omaro. Tu ga pač ne l>o zadela copata ... Soseda, ki je zaslišala ta hrup, jo brž prihitela v stanovanje: »Kaj pa je, gospa? Ali gori?« »Oh, kaj gori! še vse kaj hujšega! Pomislite, la preklicani razbojnik, Črnuh, mi je prinesel živo miš na posteljo!« »Moj Bog! Taka nesreča!« Govorili sta in govorili, nato sta se razšli, opet je bilo vse temno in tiho. Črnuh pa je čepel pod omaro in si dejal: k,ar Precei zi",rai pojdem od tod in si . jM gospodinjo! loliko sem so po- trudil zanjo, celo živo miško sem jj prinesel... Kako lepe bi bile pisane miške! Pa če noče . In če sem zato razbojnik? Hvala lepa!« Orugo jutro ga ni bilo več. Sovjetska zveza Sovjetska zveza ima na svojem ozemlju približno dve slo različnih narodov. Med 103.2 milijoni prebivalcev je zastopanih 19 narodnosti, ki imajo nad en milijon duš. Kot zvezna država obstaja iz 16 zveznih republik. Nadalje je še 63 političnih edinic, ki so razdeljene na pet župnij, 28 pokrajin, 21 avtonomnih republik in 9 avtonomnih področij. V zvezi prihajata do izraza predvsem dve veliki narodni skupini: Slovani v evropskem delu Rusije, Turkestanci, ki prebivajo po južnih stepah, ter Mongolom sorodni narodi po Sibiriji. Rusov je približno polovica. Naslednji podatki iz leta 1940. prikazujejo narode do enega milijona in njihove odstotke od celokupnctra prebivalstva: Rusi 99.8 milijonov 51.7%, Ukrajinci 35.6 milijonov 18.4%, Belorusi 8.3 milijonov 4.3%, Uzbeki 4.8 milijone 2.5%, Židi 4.6 milijone 2.4%, Tatari 4.3 milijone 2.2%, Kirgiai 3.1 milijone 1.6%, Azerbedjanei 2.3 mi- Umetni radij Ferdinand Rameaux je iznašel umetni radij. Ta izum ho omogočil močan razvoj proizvodnje umetnega radija, ki so ga dosedaj dobivali samo iz predelave ogromnih količin rude v Srednji Evropi, Ameriki in v Belgijskem Kongu. S tem se bo radij tudi zelo pocenil, kar bo seveda še zboli-šalo zdravljenje raznih uovotvorov. Je gasita pametna ali nettmua, žival? Gos je na glasu kot zelo neumna žival. In če hočemo doma samo poudariti stopnje neumnosti, navadno rečemo, da je neumen kot goska. V resnici pa ta trditev ni opravičena, kakor je razvidno iz treh resničnih dogodkov: Gospodar je opazoval svojo gos, ki je sedela na jajcih. Gos je bila očividno bolna, tako da ni mogla dalje ostati v gnezdu. Nekega dne je dotični gospodar opazil, da se je gos dvignila, zapustila gnezdo in odšla med druge gosi. Med njimi je izbrala mlajšo gos in jo pripeljala v gnezdo. Ta je potem sedela na jajcih tako dolgo, dokler se niso izvalili mladiči. Drugi slučaj je naslednji: Na dvorišču se je mlad bojevit petelin vsak dan zaganjal v gosko in jo napadal. Gos je to precej časa trpela, dokler se isti slučaj ni ponovil v bližini mlake. Gos je tedaj petelina pograbila s kljunom ter se z njim zakadila v vodo. Nekaj časa ie plavala, nato se pa potopila s petelinom vred. V kljunu ga je držala pod vodo tako dolgo, dokler petelin ni utonil, potem je pa prišla zopet na površje ter je imela odslej mir pred petelinom. Tretji slučaj je pa pripovedoval perutninar. Nekega dne se je zatekel k njemu siv gosak z željo, da ga zaščiti pred močnejšim belim gosakom. Perutninar je pograbil belega gosaka in ga držal tako dolgo, dokler mu sivi gosak ni zadal nekaj udarcev s kljunom. S tem je biia vojna med gosakoma končana. Od tega dne je sivi gosak vsak dan veselo pozdravljal perutninarja z gakanjem. Nekega dne je perutninar moral oditi v drugo vas. Na dvorišču se mu je pridružil sivi gosak in - mozaik narodov lijona 1.2%, Georgijci 2.2 milijona 1.1%, Armenci 2.2 milijona 1.1%, Romuni 2.1 milijona 1.1%, Li-tvanci 2.0 milijona 1.0%, Poljaki 1.7 milij. 0.9%, Letonci 1.6 milij. 0.8%, Mordvini 1.5 milij. 0.8%, Nemci 1.4 milij. 0.7%. Cuvaši 1.4 milij. 0.6%, Ta-džiki 1.2 milij. 0.6%, Esti 1.1 milij. 0.6%. Skoraj vsi neruski narodi so po revoluciji poskušali ustanoviti samostojno narodne države. Boljševiki so pa zopet vse razen Finske spravili pod svojo oblast. Vsaka država ima teoretično pravico izstopiti iz zveze. Ta pravica je pa samo navidezna, ker je nimajo narodi v posameznih pokrajinah, temveč komunistična stranka, ki je organizirana strogo centralistično. Dejansko obstaja samo neka kplturna avtonomija, ki ima pa pod pritiskom boljševizma prav tako zelo ozke meje. Kakor prej, ludi danes igrajo narodni problemi v Sovjetski zvezi zelo veliko vlogo. je hotel na vsak način z njim. Ko mu je dvoriščna vrata zaprl pred očmi, se je žival pognala s perutnicami v zrak in se mu nato pridružila na cesti. Nato ga je spremljala vso pot in se je skupno z njim vrnila tudi domov. Pozneje ga je moral vedno zapreti, če je mislil oditi z doma. Med 11 letnimi otrobi je najmanj smrtnih slučajev Neka ameriška zavarovalna družba je dalj časa zasledovala, katero leto je v človeškem življenju najbolj zdravo. Na podlagi dolgoletnih preiskovanj je pa prišla do ugotovitve, da je najbolj zdravo leto 11. V tem letu namreč umre najmanj otrok. Če se otrok približa temu letu, je v glavnem že prestal najnevarnejše otroške bolezni. Njegova prva razvojna doba je zaključena ter pri-čno nastopati nove bolezni zopet ined 12. in 13. le-' toni. Mladina sama postaja vedno bolj samostojna in nanjo poleg tega še skrbno pazijo starši. Zato je smrtnih slučajev med 11. in 19. letom zelo malo. V 20. letu pa začne po zatrjevanju ameriških zavarovalnih družb iskati svoje večje žrtve že tuberkuloza. Kuga v ohrajih zgornje Volge Finske oblasti so predpisale zelo stroge obrambne ukrepe in najstrožje izoliranje sovjetskih ujetnikov. Oblasti so bile namreč opozorjene, da je v nekaterih sovjetskih pokrajinah izbruhnila kuga, ki divja posebno hudo v krajih ob Zgornji Volgi. Za prepoved komunizma V Mehiki Več mehikanskih strank, ki se zbirajo okoli organizacije zlatih srajc »Revolucionarja Mexi'cani-stac, je sklenilo pozvati predsednika republike, naj takoj prepove komunistično stranko. V zadevni resoluciji poudarjajo, da komunisU stalno kršijo državne zakone. f Taleo se zgodi človeku, hi ! gre za drugega sedet V mestu Odense na Danskem je bil pred krat-kiin kaznovan zaradi prehitre vožnjo z avtomobilom I ugleden trgovec. Sodišče mu je šlo pri izreku petdnevnega zapora še toliko na roko, da si je lahko sam izbral čas za odslužitev zaporne kazni. Medtem je trgovec imel važne trgovske opravke izven mesta in ker ni vedel, kdaj se bo lahko vrnil domov, je sporočil svoje težave prijatelju. Ta se je takoj ponudil, da bo namesto njega odsedel prisojenih pet dni. In je tako tudi napravil. Jetniško osebje kaznjenca ni nikdar prej videlo in ga tudi ni p6-z.nalo ter je uglednemu gospodu šlo vsestransko na roko, da mu je olajšalo petdnevno bivanje v zaporu. Stvar bi bila s tem v redu, če bi se ne bila tako trgovec kakor tudi njegov prijatelj bahala, da sta pošteno potegnila za nos tako sodišče kakor policijo. Zadeva je kmalu prišla na ušesa policiji, ki je oba prijela in ju izročila sodišču. Sodna oblast je nato oba obsodila na deset dni zapora, ki sta ga morala odsedeti ločeno. Razen tega sta morala plačati vse sodne stroške in povrh vsega tega je mora! trgovec še sam odsedeti pet dni, na katere je bil obsojen zaradi prehitre vožnje z avtomobilom. Borba s sovjetshimi cestami Nemško časopisje objavlja poleg člankov propagandnih kompanij obširna poročila tudi od članov raznih delavskih čet, ki na vzhodu prav tako s svojim delom doprinašajo nemški in ostalim armadam velik delež za dosedanje uspehe. Njihovo delo pri popravljanju in urejevanju cest je prav tako važno, kakor delo in akcije vseh ostalih vrst orožja. Člani delavskih čet pripovedujejo, da je sedaj čisto drugače v sovjetskih ravninah, kakor je pa bilo to pri drugih dosedanjih vojaških pohodih. Poudarjajo, da mora vsak, ki se hoče tu boriti, premagati z velikimi napori drugega sovražnika v -tej deželi, t. j. brezpotje. Na raznih zemljevidih so zarisane rdeče in temne črte, kar naj bi pomenile ceste, pozneje pa človek ugotovi med njivami ali v stepi samo ozko blatno pot, po kateri se vlečejo sledovi do kolena globoko. Ponekod so te vrste cest do 40, 60 in celo do 100 m na široko razvožene. Pri takšni cesti obtiče kolone in čuje se samo povelje: »Državna delovna služba naprej!« In priono peti svojo pesem motorji žag, udarci sekir in nato sledi postavljanje debel, s katerimi utrjujejo cesto, da lahko motorizirana kolona nadaljuje prodiranje. Posadke delovnih čet pa nato lahko zopet smrtno utrujeni počivajo ob cestnem robu in se prav malo zmenijo za oblake prahu, ki se spuščajo na nje in pokrivajo njihove uniforme in obraze. (Der Neuo Tag.) Mesto na splavih Samo nekaj ur daleč vstran od kraljeve prestolnice Bangkok v Tajlandu sloji plavajoče mesto Ajuth ia. Mesto nima ne c-est, ne trgov, ne vodovoda in razsvetljave. Šteje približno 30.000 prebi- Po zbranih statističnih podatkih si je leta 1939. vzelo v Ziiricliu 112 ljudi prostovoljno življenje. Ta visoka številka samomorilcev v tem švicarskem mestu je opozorila merodajne činitelje na veliko zlo, ki se je pričelo javljati med švicarskim ljudstvom, ter se od tedaj trudijo V6e ustanove in vsi v poštev prihajajoči krogi, da bi moške in ženske vzgojili zopet v ljudi, ki bi bili odpornejši pred raznimi življenjskimi udarci, in ki bi znali prenašati tudi večje trpljenje in ne pred njim bežati v se večjo nevarnost. Omenjeno število samomorilcev je tem večje, ker je najvišje, kar so jih imeli v Ziiricliu v zadnjih petih letih. Ta primer je dal švicarskemu časopisju tudi povod, da je objavilo podatke samomorov cele države. Iz njih je razvidno, da je odšlo prostovoljno v smrt:, Leta moških žensk pod pod 20 leti odraslih 20 leti od ras 1881/90 21 533 6 97 1891/1900 18 560 8 103 1901/10 21 637 8 133 1911/20 ' 26 630 12 176 1921/30 31 710 11 203 1931/38 20 805 11 246 Iz prednjih podatkov je takoj razvidno, da 6e je število samomorov pri ženskah skoraj podvojilo. Zanimivo je tudi, da imajo pokrajine, ki govore francoski jezik, več samomorilcev kakor pa ostali kraji. In zopet več samomorilcev protestantski kakor pa katoliški kraji. Nagnjenje k samomoru se veča tudi s starostno dobo. Moški, ki so se zbali trdot življenja, so odšli na drugi svet najrajši s pomočjo vrvi, na drugem mestu pride v poštev orožje, valcev. Zgradili so ga pred 150 leti na čolnih in splavih, ki so med seboj zvezani z debelimi verigami. Mestu se ni treba bati nobenih poplav, ker se hiše dvigajo ludi z vodno površino. Zaradi svoje lege na reki ima vedno vse polno obiskovalcev. V njem je pa tudi močno razvita trgovina. Mesto se tudi še danes stalno širi in to samo na vodi. Takšna je nova Ajuthia. Staro mesto je pa bilo zgrajeno na suhem pred približno tisoč leti. Leta_ 1760 so ga napadli Birmani in do temelja porušili. Zato so verjetno njihovi nasledniki zgradili novo meslo na vodi, da bi se na ta način zavarovali pred vpadi divjih tolp in plemen. Srečna mati V severnoportugalskem mestu Aguda je 10. avgusta siromašna vdova ribarja Rosa Gomez praznovala stoto obletnico svojega rojstva. Tega dne se je ob sivolasi materi zbralo nič manj kakor 243 njenih direktnih potomcev. Med njimi' je bilo 13 sinov in hčera, 80 vnukov in 150 pravnukov. Starka je še danes čila in zdrava in hodi vsak dan 20 km daleč prodajat ribe. Vulkan — morski svetilnik V Acajuti, mestu srednjeameriške države Sal-vador, je vulkan, ki že stoletja vsakih sedem ur bruha gorečo lavo. Dim, ki se pri tem dela, je podnevi izvrsten potokaz za ladje, ponoči pa ladjam služi namesto svetilnika, plamen, ki z lavo bruha iz vulkana. Čebele, izvrstne zdravnice Številni učenjaki so dokazali, da so čebele tudi neke vrste dobre zdravnice za sadje na drevju. Sadje, ki ga s svojim vbodom poškodujejo ose, sršeni, mravlje in ptice, čebele na ranjenih mestih prevlečejo s tanko plastjo mednega soka ter na ta način rane izolirajo pred vsakim vplivom zraka, prahu in ostalo nesnago ter ga zavarujejo pred gnilobo in razpadanjem. Anekdota Nekega dne je šel slavni nemški skladatelj Mozart na izprehod izven Dunaja. Ob cesti je zagledal manjšo kavarno. Ker si je močno za-zelel kave, je stopil vanjo in takoj poklical natakarico z besedami: »Lepa gospodična, povejte mi, imate kaj cikorije?« »Da, gospod,« mu takoj vevselo odgovori mlada natakarica. »Mnogo zavitkov?« »Okoli trideset.« »Prosim vas, prinesite mi vse.« Dekle je presenečeno odšlo in se je res kmalu vrnilo z vsemi zavitki cikorije, ki so jo imeli v zalogi. »Je to vse, kar imate v kavarni?« »Da, gospod.« kavoS'?°bl0! Seda'' pa P0^'1^ ™ mi skuhajte skok v vodo pa šele na tretjem mestu. Pri ženskah pa ravno obratno. Na prvem mestu je skok v vodo, šele nato pride na vr6to vrv. V prodajalni. >Hvala, dovolj bo. Sem si premislila in bom rajši kupila klobuk.« Švica ima mnogo samomorilcev ČETUTi GOST " Roman. fo sem dognal zato, ker se je njegovo ponašanje povsem istovetilo s potekom dogodkov krog Heyjeve smrti. Mimo tega pa je bil Fergusson brez dvoma umorjeni zato, ker je preveč vedel. Če bi bil napisal laži, bi bila njegova smrt nerazumljiva. Ko sem pa v tretje prebral njegove zapiske, so mi padle v oči neke drobtine, ki so se mi najprej zazdele povsem nesmiselne. Toda — ali so bile zares brez smisla? Nikakor ne! Le poslušajte in presodite! Dajte mi Fergussonov rokopis, Masters! Vidite, tukaj opisuje Fergusson, kako je stal v spalnici in je skozi priprta vrata opazoval dogodke v spalnici. To, kar on pravi, se povsem sklada z izjavami, ki ste jih izpovedali vi, ki ste bili tisti večer lleycvi gostje. Hey govori o onih petih zavitkih, ki jih je bil dal v varstvo odvetnikom »Drake. Rogers in Drake*. Fergusson je čakal, da bi to zvedel in da bo koj odšel po tc zavitke. Takoj zatem sledi prva njegovih, navidezno nesmiselnih pripomb: ,A pri tem nisem nehal opazovati spalnice in takrat se mi je zazdelo najbolje, da jo jrapiham'. Le kaj naj bi to pomenilo? Le zakaj Fergusson ni nehal ojiazovati spalnice? Ali se jc tamkaj dogajalo kaj nepričakovanega? Ce se ni, jjotem pa je bila v spalnici nemara kaka oseba? To me je privedlo do razmišljanja. Kaj stori Fergusson dalje? Splazi se navzdol v šumanovo pisarno, |x>išče v telefonskem imeniku Drakcov naslov, sliši, kako se nekdo plazi po stopnicah in gre za tem človekom. Oba sta odšla iz hiše skozi zadešnja vrata, fi sta ju pustila odprta. Na cesti je Fergusson jpozuai. kdo je la človek, in pravi V svojih zapi-*ih: »Začudili se boste, ko vam povem, kdo da je (o bil!« Te zapiske je bil Fergusson namenil policiji. Zakaj bi se začudili, kar vam bi še jdo-vedal? Saj so bili že itak vsi Ueyevi gostje osum-ničeni. A zdaj postane ta zadeva še mnogo bolj zanimiva! Tista »oseba« gre prav proti hiši, kjer je odvetniška pisarna »Drakea, Rogersa in Drakea«, gre na dvorišče, se jx>vzpne po lestvi kvišku in gre skozi okno v hišo. Cez dve minuti pa se spet ]}ojavi. Ponavljam: čez dve minuti! Polem je Fergusson, ki je bil izurjen v tem, šel v hišo jx> isli poti in se razgledal po pisarni. Poslušajte, kaj pravi: »Na tleh je ležala kovinasta škatla, kjer je bilo Hevevo ime. Škatla je bila odprta in njena ključavnica razbita. To zares ni bilo lahko delo-. »Ni bilo lahko delo,« pravi Fergusson z nekakšnim vzhičenjeni. Zato se vprašam: Ali je la oseba, ki je šel Fergusson za njo, zares šele takrat izvršila to krajo? Prepričali sein, da to r.i bilo mogoče. Ta oseba vlomi v pisarno, dobi škallo, razdere ključavnico — kar zares ni bilo lahko delo! Vzame tisto, kar jc bilo v njej — in odide. — In vse (o v dveh minutah! Ali stori še kaj v tem kratkem času? Se, še! Kar smo zjutraj zvedeli od Drakea, Rogersa in Drakea?« Zločinec je bil odnesel še neke vrednostne papirje, ki so bili Heyevi, a ki niso bili v veliki škatli! In vse lo v dveh minutah! Kakopak! Ali nas pa Fergusson, nemara, ni nalagal? Toda kakšen jKnneii bi potem imeli njegovi zapiski in zakaj bi bil potem umorjen? Iz Fergussonovih zapiskov sledi tole: Prvič: Vlom v pisarno »Drakea. Rogersa in Drakea« ni bil izvršen ponoči pred dvanajsto uro, ampak mnogo prej. Drugič: Vlomil je nekdo, ki jc imel rezervni ključ od blagajne. Tretjič: Vlom je izvršil človek, ki mu je bilo znano, da je imel Feliks Hey vrednostne papirje pri teh odvetnikih in ki je vedel, kje da so ti papirji. Vse to je bilo jako čudno, zares, jako čudno! Iz tega bi se dalo sklepati, da je tista posebna vsebina škatle izginila iz odvetniške pisarne še davno pred polnočjo. Ko je morilec svoje delo izvršil, je odšel iz hiše. Šel je v pisarno, da bi se prepričal, ali ni česa pozabil in ali ni slučajno pustil za seboj kaj obremenileg*. Ali zdaj vidite, kako se vse ujema? Fergus-sonovi zapiski namigavajo na neko »tujo osebo«, ki je bila skrita v spalnici. »Tuja oseba« je bila ta, ki se bomo začudili njenemu imenu ... »Tuja oseba,« ki je morala še enkrat v pisarno in šefe potem gre zares domov... Oho! Vi mislite, da ni v Fergussonovih zapiskih ničesar takega, kar bi iiamigavalo na odhod domov? Poslušajte, lejx) prosim! Takole piše: Ko je manjkalo kakih deset minut do ene, sem bil spet pred Heyevo hišo. Zadešnja vrata, skozi katera sem bil odšel za svojim tekmecem, so bila zdaj spet od znotraj zaklenjena. Tega nisem pričakoval in tudi nisem mogel razumeti. No, če bi bil morilec kdo od Ueyevih gostov, jiočemu bi se bil potem Fergusson začudil, ko so bila vrata od znotraj za|>rla? Potem bi bil morilec notri in bi bilo povsem naravno, da bi bil vrata za seboj zaprl. Ne, ne, gospoda moja! Fergussona so osupnila zaprta vrata zato, ker je vedel, da je bil njegov konkurent, ftotem, ko je dovršil tislo, kar je bil hotel, odšel lepo domov jx>čivat. S tem pa se jc spet podrla ena od naših lepih teorij! Zadešnja vrata zaklenjena, sprednja vrata zastražena---- »tuja oseba« izginila! A fo me zdaj ni več toliko brigalo kot v začetku. Jaz sem bil med tem časom mnogo razmišljal o možnosli, da je Murcia Blyslone izvršila zločin, ali da je vsaj sodelovala, da bi očuvala svojega očeta spričo Heyevih napadov... »Slišite, sir Stanley!« je planil Sanders po-koncu. »Ali vi to resno mislile?« je zavpila Murcia. »Govorii sem ie o možnosli,« je odvrnit sir Stanley. »Kakor sem bil že prej dejal, ni nihče v tem času tako trmasto in toliko oviral delo policiji kot vprav vi, otrok moj. Niti enkrat samkrat niste govorili resnice, če ste se le mogli kako izviti s kako lažjo. Fergussonove zapiske ste mi ukradli pred nosom in ste mi jih vrnili šele tedaj, ko 6te se prepričali, da ni ničesar zoper vašega očeta v njih. Vi ste, ko je doktor Sanders odšel v pisarno gospoda Šumana, da bi telefoniral policiji, našli v žepu svojega očeta štiri ure. Uganili ste njih pomen in ste kar brž stresli iz rokava čudovito storijo, da bi ga oprali, in sle rekli, kako ste vprav radi teh ur v skrbeh. Jako sumljivo ste se vedli, draga moja, jako sumljivo! Vendar ši le msetn mogel misliti, da bi imeli rezervni ključ Drakeove blagajne in še manj sem mogel verjeti, da bi bili tako dobro poučeni o Heyovih viednostnih papirjih. No, sprevidel sem, da tudi vi odpadete iz le kombinacije. Medtem me je mučilo, kje le naj bi iskal pravega krivca. O, li dobra, stara Judita Adams, jjočivaj v miru! Dennis Blystone mi je bil dejal, da je ona napisala »Knjigo o zmajih,« a ko sem si še enkrat predočil značaj Feliksa Heya, se mi je. marsikaj posvetilo. Judita Adams ga je osvojila s svojo učenostjo, s svojim smislom za tuje jezike. Ona ga je napotila na neko domislico.« S kretnjo profesorja, ki izprašuje dijake, je sir Stanley Merrywall z roko pokazal, na Blystonea: »Dennis, razloži mi pomen besede zmaj?« »Zmaj, po egiptovsko ,dragon\ Izhaja iz latinske besede ,draco', kar pomeni zmaj...«. »Zmaj! Tako je!« je ponovil sir Stanley, »Zdaj pa poslušajte, kaj pove o tem naša Judita Adam-sova: »Draco starih Rimljanov ni isto kot ognjeni zmaj v krščanskih legendah. S tem imenom so nazivali kače, časih strupene kače, ki so jih po bogatih hišah imeli kot domače živali. Špansko ,el draco' prav tako izvira iz latinske .draco'. Slavni sir Francis Drake, ki je ob času vladanja kraljice Elizabete napravil pot krog sveta in se odlikoval v bojih s Španci, se večkrat imenuje pri Špancih ,E1 draco'... . LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave v slulaiu lepega vremena ob 16., 18. In ŽO. url, v slutalu dežja predstava tu JI ob 14. url' Krasen film o žalostni usodi mladega nndarjegu komponista Car melodij Douglns Montgomery — Evelyn Vonable — Adrienne Ames. — Krasne zamorske pesmi! Kino Matica, telefon 22-41 Zgodovinski velefilm o nekronani ruski cnriei Katji Dolgorukovi. V gl. vlogi Danielle Darieux Katfa Kino Sloga, telefon 27-30 Odličnn družahua dmma z JISaN IIABIN om in VIVIANE ROMANCE v glavnih vlogah Dobri tovariši Slovenski napisi po vsej dolžini filma! Kino Union, telefon 22-21 Beethovnoma ,.Deveta simfonija" in Hiindelov oratori.1 v središču mogočne drame Poslednji alcord Lit Daerover - Wili Birgel — Maria Tamody Dvoje izgubljenih, od družbe obsojenih ljudi, mora preko krvavih zarij v srečno življenje. Begunci Claire Trevor — John Wynne Predstave ob 14'15, 17 in ob 1930 Kino Kodeljevo, telefon 41-84 Najvišje izpeljana avtomobilska cesta na svetu Skupina švedskih inženirjev, ki vodi nadzorstvo na enem kraku cestnih del pri gradnji velike in dolge avtomobilske ceste, ki bo združila Južno in Severno Ameriko, je te dni sporočila v Stockholm, da se najdaljša in najvišje izpeljana avtomobilska cesta na svetu bliža svoji dovršitvi. Cesta veže Buenos Aires z mejo Severne Amerike in Kanade. Dolga je 20.000 km. Graditi so jo pričeli leta 1924. Ko je bil zanjo načrt gotov, je bilo v Južni in Severni Ameriki 17.5 milijonov tovornih avtomobilov. Danes se je njihovo število skoraj podvojilo ter so jih pred kratkim našteli 30 milijonov. Pri cestnih delih je bilo treba premagati vse polno resnih težav in ovir, ki nam postanejo takoj jasnejše, če upoštevamo okolnost, da je cesla izpeljana čez visoke in težko prestopne Ande. V teh gorah so morali na več mestih cesto izpeljati do 5000 metrov visoko. Do danes je štiri petine ceste že gotove, ostali deli bodo pa v kratkem dogotov-ljeni. Pozneje mislijo Amerikanci cesto še podaljšati na Alasko. Nenavadno tele V Obergrundu je imela krava nekega kmeta dvojčke. Medlem, ko je bil junček čisto pravilno razvit, je bila telička podobna teletu samo po koži, parki jih in repu. Tele. ki je tehtalo samo 20 kg, je imelo glavo potlačeno kakor buldog z govejim nosom. Grlo in podbradek je pa imelo takšen, kakor svinje. Eno uho ie stalo pokonči, drugo je pa viselo navzdol. Noge so bile močnejše kot pri navadnem teletu, toda dolge samo 16 cm. Truplo teleta ie bilo dolgo 50 cm, široko 25 cm ter je imelo ovalno obliko. Topovsha hrogla iz SO letne vojne V Regensburgu so pred kratkim podrli par sto let star kostanj. Ko so razsekali in razžagali deblo, so našli v njem topovsko kroglo, težko 2 in pol kg. V premeru ie imela 10 cm. Krogla je verjetno še iz tridesetletne vojne, ko so divjali ostri boii tudi v okolici tega mesta. Vino Vino C H I A N T I Mario Piccini, Poggibonsi (Siena) " II m i gli orel II Najboljše! — Zahtevajte Preferitelol || ga na prvem mestu! TORINO • 1835 CORA-CORA 1'aperitlvo dl gusto moderno. SI prende con selz. aperltlv modernega okusa. Pije se s sodavico. Zahvala Za vse izraze iskrenega sožalja ob bridki izgubi duhovnika, gospoda dr. Franceta Trdana prof. knezoškof. klas. gimn. v št. Vidu se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala velja prevzvišenemu g. škofu dr. Rožmanu, kanonikoma g. dr. Kli-narju in g. Volku, ter vsem stanovskim tovarišem in duhovnim sobratom, ki so spremili pokojnika na zadnji poli. Suš je, 17. avgusta 1941. Žalujoča mati in ostalo sorodstvo. V malih oglasih velja pri tskanlo službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskib oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseb ostalih tnalib oglasih pa |e beseda po L 0.60. Davek se rafnna posebej. — Male oglase |e treba plačati tako) pri oaročilu. B smtte B J$teM>: Kuhar mlad, begunec, Išče primerne službe kjer koli. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.311. (a Uradnica s popolnim znanjem knjigovodstva, trgovskega in polittč. računstva, slovenske in nemške korespondence, slovenske ln nemške stenografije ter strojepisja, Išče primerne zaposlitve. - Ponudbe v upravi »Slov.« pod »Začetnica« št. 10.140. a Trgovska pomočnica vajena tudi gospodinjstva,j išče službo kjerkoli. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.360. Inteligcntka s perfektnim znanjem nemščino išče kakršnekoli zaposlitve. Naslov v upr. »Slovenca« pod »5000« št. 10139. Manufakturist pošten in zmožen, vešč nemščine, verzlran tudi galanterije in konfekcije, samski, brez namestitve zaradi teh razmer, želi namestitve proti voljni plači. Prosim pošljite ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten« št. 2000. (a Korespondent slov., italijanski, nemški, hrvaški, dober knjigovodja, organizator, tudi v lesni stroki izvežban — želi stalnega nameščenja pri večjem podjetju. Dopise na upravo »Slov.« pod »V mestu ali rta deželi« št. 10.409. (a 1 Službe j Eufee: Delovodjo za gradbo cest, prvovrstnega — sprejmemo. Večletna praksa in dobre reference ter znanje tudi italijanščine — predpogoj. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj« št. 10.340. (b Preddelavce za gradbo cest, prvovrstne, sprejmemo. Večletna praksa, dobre reference ter znanje Italijanščine predpogoj. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj« št. 10.341. (b Sobarico zmožno in pošteno, ki razume nekoliko nemško, išče boljša družina v Trstu. Plača 200 lir mesečno. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 10.329. Dekle ki zna malo kuhat! in gospodinjiti, čedno in pošteno, sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.358. b Cerkvenega pevca za cerkveni moški zbor, Iščemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »I. tenor« št. 10381. (b Vež dobrih zidarjev in tesarjev sprejme v Ljubljani INŽ. DUKIC tn dr. Sprejmemo voditelja valjarja (cestnega, parnega). — Predpogoj večletna praksa in referenco. Znanje italijanskega Jezika tudi prednost. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 10347. (b Svetovno šped. podjetje išče več izurjenih špedl-cijsklh uradnikov, per-fektnih v govoru in pisavi nemščine ter s tolikšnim znanjem italijanščine, da razumejo svoj posel, ki bi bili pripravljeni iti k raznim po-družnciam v Italijo. Prošnje z navedbo življenjepisa, strokovnega znanja in prepisi spričeval, je nasloviti na upravo »Slovenca« pod »Spedlt« št. 10370. (b Hlapca za vsa kmečka dela, takoj sprejmem. - Dravlje, Draveljska ulica 27. Mhičo Hotelo imihjvu uvnib zdravo, pridno, ki Ima veselje do otroka ln gospodinjstva, Iščem. Trnovski pristan 20, .(b Postrežnico sposobno vseh hišnih del sprejmem. Slomškova 15, I. nadstropje levo. (b Nakupovalca za piščance, kure, jajca in druge deželno pridelke, katere bi pošiljal v Ljubljano po povzetju -iščem. - Cerne, Zaloška c. 183, Ljubljana. b Šiviljo za perilo ki zna tudi krojiti, sprejmem. Ponudbo na upravo »Slov.« pod št. 1866 — 10.406. (b Služkinjo sprejme gostilna Vitez, Breg 18. skupno aH posamezno; Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10JS0. (p Travnik ob glavni cesti v LJubljani ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov « pod št. 10369. (p Dvostanovanjska hiša naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10361: (P Stavbne parcele približno 4000«n>, v bližini Ljubljane, ugodno prodam. Ponudbe na upr. »SI.« pod št. 50 — 10.408. (P Hišo z gospodarskim poslopjem, ob glavni cesti prt Vrhnlklj prodam. Iskra, Vič. " (p Trgovsko hišo v središču Ljubljane, 8 trgovske lokale ln več stanovanj prodam za lir 500.000. Cigllč, Mestni trg št. 11, I. nad. (p Prodaja - kupuje i hiše, vile, posestva, gozdove, parcele itd. Zajec Andrej, rcalltetna pisarna, Tavčarjeva 10. Tolo-fon 35-64. (p 1 Cbiturc j Gostilna pri »Sedmici« v Mostah bo 17. t. m. zopet odprta. Tel. 26-77j Corne Franc. Iflvlo-motorj Poltovorni avto Jako ugodno prodam ali zamenjam za drugo blago. Ogled na Tržaški c. št. 9 ali tel. 26-97. (f Italijanska kolesa 1 Legnano ln druge , znamke, ženska ln moška, ter dirkalna prodaja ugodno Triglav, Resljeva c. 16. ^ansaBnaniasasa fcitajte in širite »Slovenca« l Po Vaši želji Vam izdela KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/II v svoji črtaln!ci ra7ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Isto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fazonah. CENE SKRAJNO NIZKE. POSLUŽITE SE! Passate il Preživite SEPTEMBER Cure marine Soggiorno ideale per bambini e famiglie. Informazioni e prezzi: CIT Luhbna. via Tvrševa 11. Telef. 24-72 Morsko zdravljenje Idealno bivanje za otroke in družine. Informacije in cene: CIT LiiaHliansa Tvr. • VBVa^MIBMf - ; - seva c. 11. Tel. 24-72 i S.A. Disfilleria lojuore st pega j ta f um. atitita t tuUa ma*ca Ualiana di ticfuMi. hafatauiša in HoistoviUiia UatiiaHsIca zhatnka Ukufa/. D I T t A AtBERTT ^ BENEVENTO COSA Corso Vittorio Emanuele No. 37-39 MILANO Societk per la vendita esclnsiva delle fibre tessili artificiali viscosa prodotte da: Družba za izključno prodajo viskoznih umetnih tekstilnih vlaion, ki jih izdelujejo: Snia viscosa SOCIETA'NAZIONALE 1NDUSTRIA APPLICAZIONI VISCOSA Sede Sociale e Direzione - Sedež družbe in ravnateljstvo: MILANO, Via Cernaia No. 8 Stabilimenti - Podjetja: Altessano, Casale Monferrato, Ceri-ano Laghetto, Česano Maderno, Cismon del Grappa, Cocquio, Ferrara, Reggio Emilia, Apuania, Magenta, Pavia, Torino La-vorati, Torino Meccanico, Torino Stura, Torviscosa, Varedo, Venaria Reale, Venaria Solfuro, Vittorio Veneto, Voghera, Bar-ceilona (Spagna), Citta del Messico (Messico), Oporto (Portogallo). Cisa viscosa COMPAGNIA INDUSTRIALE SOCIETA' ANONIMA VISCOSA » Sede Sociale e Direzione - Sedež družbe in ravnateljstvo: ROMA, Via dei Sabini No. 4 Stabilimenti - Podjetja s Concorezzo, Cusano Milanino, Este, Gragnano, Napoli, Padova, Pedrengo, lianzanico, Rieti, Roma, Terni, Collestatte, Torino. Socieid anonima italiana per Ee fibre tessiii artificiali giš chatilion Sede Sociale e Direzione • Sedež družbe in ravnateljstvo: MILANO, Via Contervatorio No. 13 Stabilimenti - Podjetja: Castiglion Dora, Ivrea, Vercelli, Rho, Pogliano, Motta S. Datniano, Trino Vercellese, Apuania, Novara. Inserirajte v ..Slovencu"! fBeimtf Vse denarne in trgovske posle Izvršim hitro In točno. Obrni to se na: Rudolf Zore Gledališka ulica 111 Telefon 38-10 ICO lir nagrade dobi v primeru sklenitve kupčije, kdor mi prvi pove naslov lastnika, ki bi takoj prodal za primerno ceno svojo hišo, vilo, posestvo ali gozdove. Naslov javite v pisarni : ,11 c a 11 t e t a', Prešernova ul. 54/1.,' poleg »Tivarja«. (P ZSaftnžna Vsakovrstno zlato hriljaote ln srebro kupuje po najvišjih cenah K. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVoltova ulica it. S staro zlato, zlato zobovfe ln srebrne hrone kopujoid po najvišjih eenal A. KAJFEZ Irgovlna z arami lil zlatnine precizna delavnica za popravila vsakovrstnih ur Ljubljana, Miklošičeva 14 Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb. niče. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila Matek & ffcl Ljubljana. Frančiškanska ulite nasproti hotela Union Povcrljive zastopnike v vseh večjih krajih Ljubljanske province, sprejmeta zavarovalnici »Assicuraziont Generali« in »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. b Novi naslovi Frančiškanska ul. 3. Telefon 4§ !3._ Trgovski lokal za manufakturo, v središču Ljubljane iščem. Prevzamem inventar in zalogo. Naslov v upr. »SI.« pod št. 10.396. (m mm STERILIZIRAM HS" C MER S ZIME NAJUGODNEJŠI NAKUP Sv. PETRA LJUBLJANA neirafifrezzatura C A S A LI M G A Per qualsiasi necessita casalinga esiste un oggetto in alluminio ri-spondente ad un dato lovoro, ad una data occorrenza, Dai piccoli apparecchi per la pulizia a quelli meccanici o elettro-domestici per tutti gli usi, dagli oggetti necessari al gabinetto da bagno, al porta-ombrelli, dali'attaccapanni al mo-biletto, ecc. Nei negozi di articoli casalinghi, nelle chincaglierie, negli empori, esistono oggetti in alluminio, spesso ignorati, che rispondono a tutte le possibilita di utilizzazi-one nella vita pratica moderna. Con essi e per essi si guadagna tempo, si riduce la fatica, si accresce il ben-essere e si ha la gioia di avere una časa risplendente, pulita e igienica. Aluminij v gospodinjstvu Za vse, kar koli potrebujemo v gospodinjstvu, najdemo primeren predmet v aluminiju, predmet, ki točno ustreza določenemu delu, določeni zahtevi. Od majhnih čistilnih priprav do mehaničnih ali električnih za vsa mogoča domača opravila; od predmetov, potrebnih v kopalnici, do držal za dežnike; od obešal do kosov pohištva. V, trgovinah z gospodinjskimi predmeti, v onih z drobnarijami, na sejmih, povsod se dobe predmeti iz aluminija, često nepoznani, ki pa ustrezajo vsem mogočim namenom praktičnega življenja. Z njimi si prihranimo čas, zmanjšamo utrujenost, povečamo ugodje in dosežemo veselje, da imamo bleščečo, snažno in zdravo hišo. iMETALLO DELD0MINI0-G0SP0DUJ0CA KOVINA I MIH IWi i M a t i i a M a 1 e š i e 40 V zelenem polju roža Izvirna povest Sedaj je krenila Metka na pol mimo peči proti vratom v soho z okni na ulico. Čutila je, da ji sledi s pogledom, ki se širi v začudenju. Tino ni vedel, da so vrata v veliko sobo med počitnicami odklenjena, zaklenjena so bila le tedaj, ko so bili študentje po sobah. Metka pa je to vedela. In je pritisnila na kljuko, odprla vrata in vstopila v veliko sobo. Tine jo je prestregel na hodniku. »Metka, ne bodi vendar tako čudna!« Njegov glas je bil sedaj lak, kakor včasih. To je bil zopet tisti Tine, ki je govoril v tej kuhinji o rožah na domačem polju, o .marjeticah, njegovih rožah... To jo bil listi Tine, kakršen je bil pred svojim prihodom domov v uniformi na listo Veliko noč... To je bil tisti Tine. ki je zapel pesem o marjetici, marjetici, v zelenem polju roži ... Ali sedaj je bilo prepozno. V Metki so Še gorele in jo pekle tiste besede, ki jih je pravkar govoril v sobici z oknom na grad. Tak je sedaj, tam se je razgalili To je le trenutna muha, morda so mu Meika smili, zato hoče biti mehak. O, če bi začel današnji razgovor s tako mehko besedo, potem morda... Tako pa na! Prepozno, prepoznol Metka se je prisilila, da ga ni pogledala. Vrata iz kuhinje je odprla v tistem hipu teta. »Sta pa hitro končala! Sem mislila, da si imata več povedati i« Ko pa je zagledala Metkin obraz, je naglo umolknila. Tinetovega obraza se je pa naravnost ustrašila. »Križ božji, otroka, kaj je z vama? Kaka pa sta?« »Čemu ste me klicali?« je trdo rekel Tine in. pogledal v kuhinjo na svoj klobuk. »Ali se nista mogli prej domeniti?« »Mene ni nihče vprašali« je kljubovalno in trmasto rekla Metka in stisnila zobe, da ni povedala še kaj več. »Saj nista iz ljudske šole! Nesreča vaju je tudi že dovolj tepla I Izmodrila vaju ni, kakor vidim! Kaj imata zopet? Brž na dan, da vaju spravim!« »Mislil sem pustiti filozofijo, zaradi nje; iti k železnici — zaradi nje ...« »Čemu. čemu le?« se je trenutkoma razjasnil tetin obraz. »Zarodi tega se vama ni treba prepirati in si greniti življenja? Ze z možem sva nekaj nahranila, porabim vse pokojnine tudi ne, vse stanovanje in hrano plačajo študentje, potratna nisem, edino hčerko je poklical Bog k. sebi . . .« Prenehala je dobra teta. Vselej, kadar je omenila rajnko edinko, jo je prevzelo, vselej niti solz ni mogla zadržati. Dobra, predobra teta! Njena dobrota ni Metke nikdar tako gonila, ko v tistem trenutku! Vse svoje prihranke hoče nakloniti Tinetu! Da dokonča študije in vzame Metko, njeno ljubo nečakinjo ... Tudi Tineta osupne tetina namera. V zadregi menca in mečka: »K železnici, da mi ne bo nik- dar nihče mogel očitati, da mi je pomagal do kruha!« »Ali čemu, čemu k železnici, če pa lahko dokončate študije z Metkino doto? Vsako dekle ima doto. Da Metkina ne bo najmanjša, mi lahko verjamete.« Zabrunda Tine: »Kar pred oltar? In jaz oženjen nazaj na Dunaj, da se mi bodo vsi posmehovati: Atek, kje si pa mamico pustil?« Metko zapeče njegovo brundanje ob tetini dobroti. Domisli se tudi, s kakim zasmehom in porogljivim poudarkom je v sobici z oknom na grad omenil postarane device. Stopi k teti, da bi ji ne bilo p-eveč hudo, ko izve, da ji je namera spodletela. »Vstopite, gospod Tine! Sedite! Malo potrpite, kosilo bo kmalu na mizi.« Tine v zadregi. »Pa spravita se! Takoj! Še pred kosilom.« »Če pa noče! Metka noče!« »Ti, Metka?! Gospod Tine, tega ne verjamem! Ta dobri otrok, moja Metkica bo po tolikih bridkostih pehala od sebe srečo? Sami ste krivi, če se kuja Sedita, spravita se! Vidim, da bi bilo boljše, če bi va ju no silila k razgovoru na samem I« »Teta, sreča se ne da prisiliti. Tam za gorami spi, do nje brezmejne so daljave, redko kdo jo zasledi in prehudi...« Začudeno pogleda teta Metko. Tine se nemirno zgane in zopet pogleda na svoj klobuk. »Tudi ljubezen se ne da prisiliti, teta! In Tine me nima čisto nič več radi« Vse bolj začudeno gleda teta Metko. Vse bolj nemirno menca in 6topica z noge na nogo na hodniku Tine. »Kako življenje bi bilo brez ljubezni? Ob ved-nih očitkih: Ti si kriva, da nisem, kar bi bil rad. Komu se naj zahvalim za uničeno življenje, za ubito dušo? V peklu ni hujše ko tako življenje!« Tineta njegove lastne besede zbodejo, o, kako zbodejo. V skoku je pri svojem klobuku v kuhinji. V razburjenju ga dvigne visoko pod strop in zahrope: »Zdaj čujete saini, gospa!« In je že na kuhinjskih vratih. Tu postoji in se obrne: »Čemu ste me klicali?« še s hodnika se vrne in pove v kuhinjo: »Gospa, mislim, da me ne boste več klicali?« In odbrzi po stopnicah, ko da se podirajo. Teta ni prišla do besede, tako naglo, se je vse zgodilo. Ko so utihnili na stopnicah Tinetovi koraki, se je sesedla na stol, ki ga je prej ponujala Tinetu. Vnela se ji je mast, ki jo je vrgla na ponev, prej ko je pogledala, ali sta že končala svoj razgovor Metka in Tine. Ni priskočila, da potegne ponev s štedilnika. Metka jo je morala odstraniti. Teta ko da je nič na svetu več ne briga. Pesti si je stiskala oh senci in mrmrala: »Ni ti pomoči... Ni ti pomoči... Ni ti pomoči, Metka nesrečna ...« XII. Teta je začela prijazneje gledati Metko stoprav tedaj, ko ji je Metka razodela, da pojde h kaki šivilji. Sprva zastonj, ko se nauči, bo že dobila plačo. Tako brez pravega dela jesti tetin kruh | Za Ljudsko tiskarno« Ljubljani: Jože Kramarft Izdajatelj: iniJože Sodja Urednik: Viktor CenHil