/Priimki Št. 204 (15.306) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ui.Montecchič-Tel, 040/7795600 GORICA - Drevored24maggb 1-Tei M81/533382 ČEDAD - UL Ristori 28-Tei. 0432/731190____ IRnn IID postoma plačana v gotovini IOUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s plačilnim servisom L________ NEDEUA, 30. JULIJA 1995 Postaja Topolove ali sla po življenju Breda Pahor »Cas je, da umetnost najde druge oblike, da sporoča v vesolje, kjer je vse komunikacija. Cas je, da stopi iz abstraktnega Časa tržišča, da dogradi človeški Cas potrebnega izraza. Potrebni smo izumov.« Eden taksnih danes prepotrebnih izumov je »Postaja Topolove« v do lanskega leta skoraj povsem pozabljeni beneški vasici v občini Grmek oziroma v »Gar-miskem kamunu«. S »Postajo Topolove« je lansko poletje vas v strmem beneškem bregu tik meje s Slovenijo po dolgem času zaživela, ob letošnji drugi izvedbi, ki se danes zaključuje s pohodom prijateljstva do bližnjega, vendar v drugi državi ležečega Livka, se je stopničasta vas predstavila že bolj urejeno, bolj v »pražnje« odpravljena za poletni praznik, ki postaja tradicionalno srečanje. Zakaj Društvo beneških likovnih umetnikov in umetniški vodja Moreno Miorelli prirejata »Postajo«, je deloma povedano v kratkem citatu iz besedila Antonia Neivvillerja, ki so ga izbrali za motto letošnje izvedbe. Ce so lani organizatorji ob prvem poskusu stopili na pot okrasitve in bogatenja izgleda vasi s postavitvijo različnih, a vznemirljivo zanimivih inštalacij, so se letos odločili za manj dopadljivo, vendar bolj obstojno varianto. Bolj kot za razstavo instalacij v klasičnem pomenu besede je tokrat slo za »posege« najrazličnejših oblik, tako da tudi prva fotografija v letošnjem katalogu hote opominja na nadvse koristno delo Odbora Topolove, ki je uredil vaške steze. Želja nas vseh je, da bi vas na novo zaživela ali vsaj bolje prenašala dosojeno življenje«, je povedal eden od letošnjih udeležencev, Zmago Lenardič. In ob julijskih večerih je ob letošnjih umetniških posegih na malih prireditvenih prostorih v Topolovem Se zavel veter današnje ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. V iskanju svoje nove identitete vasi na »raznih mejah« pa se je zazrla tudi v svojo preteklost in spoznala, da je niso označevali samo trd boj za preživetje, izseljevanje, stalno prilagajanje novim, navadno neprijaznim okoliščinam, temveč tudi želja po izpovedi lastne življenjskosti. In iz te volje raste in se razvija »Postaja Topolove«. I Volilna okrožja I gre prerazdeliti TRST - Slovenska skupnost poziva deželno vlado, naj prerazdeli volilna okrožja v tržaški pokrajini in jih prilagodi razsodbi ustavnih sodnikov. Ti so razglasili, da je odlok prefekta Pala-mare (1956) protiustaven, zato ne sme imeti tržaška občina vec kot polovico volilnih okrožij, potrebnih za izvolitev pokrajinskega sveta. SSk zahteva ukinitev komisarske uprave na Pokrajini in volitve. Na 3. strani I Svetovni rekord I v skoku v daljino SESTRIERE - Se ne 23-letni Kubanec Ivan Pe-droso (na posnetku AP) je bil zvezda včerajšnjega atletskega mitinga v Sestrieru, kjer je dosegel nov svetovni rekord v skoku v daljino z 8, 96 metra in prejel v dar rdečega ferrarija. Dokazal je, da je najresnejši kandidat za zrušenje magične meje devetih metrov. Dobrih rezultatov ni manjkalo niti v ostalih disciplinah, čeprav je vsem, vključno s Pedro-som, pomagal precej močan veter. Na 32. strani BOSNA IN HERCEGOVINA / PO ODHODU ZADNJEGA CIVILNEGA KONVOJA IZ MUSLIMANSKE ENKLAVE Srbi do tal požgali Zepo Hrvaška vojska je medtem osvojila Glamoč in se pripravlja na prodiranje v treh smereh Karadžič ukazal protiofenzivo in pozval Beograd, naj pomaga bosanskim in hrvaškim Srbom SARAJEVO- Radovan Karadžič je včeraj ukazal srbsko protiofenzivo pri Gla-moču in Grahovu. Čeprav so potem, ko je hrvaška vojska zasedla tudi Glamoč, hudi boji za nekaj Časa ponehali, iz Knina poročajo, da bodo Hrvati v kratkem najverjetneje napredovali v treh smereh: iz Glamoča proti Donjemu Vakufu in Jajcu, iz Bosanskega Grahova proti Drvarju, na pomoč 5. korpusu bosanske armade, in iz Grahova proti Kninu. Ko je včeraj muslimansko enklavo Žepo zapustil zadnji konvoj civilnega prebivalstva, so jo bosanski Srbi požgali do temeljev. Njihovo politično vodstvo pa je zaradi razvoja dogodkov v jugozahodni Hercegovini zaskrbljeno pozvalo Beograd, naj Srbom v Bosni in na Hrvaškem pomaga z vsemi sredstvi. Obrambni svet ZRJ je v odgovor le pozval vse strani, vpletene v bosanski konflikt, naj se brezpogojno vsedejo za pogajalsko mizo. V Bihaču so boji začasno potihnili, vendar je po mnenju opazovalcev ZN Se prehitro sklepati, da je do tega prišlo zaradi uspehov hrvaške vojske. Na 11. strani Bossi na seznamu preiskovanih oseb MANTOVA - Državno pravdništvo v Mantovi je Umberta Bossija vpisalo v seznam preiskovanih oseb pod sumom »atentata na celovitost, neodvisnost in enotnost države«. Tega naj bi lider Severne lige izvedel s svojim govorom v »severnem parlamentu«, ko je nakazal možnost, da bi se utegnilo »ljudstvo severa« odločiti za osamosvojitev. Mantovanski sodniki so svojo potezo označili kot dolžnostno, ker jim tako veleva kazenski zakonik, Bossi pa ni pokazal nobenega presenečenja. Nasprotno, opravljati morajo svojo dolžnost, je izjavil, vendar njihova ob-dolžnica sloni na zakoniku iz fašistične dobe, iz preteklosti, proti kateri se Lega bori. Ce sodniki pravilno opravljajo svoje delo, je dejal Bossi, pa je vprašanje, kdo je politično sprožil zadevo. Dodal je, da je to navadno delo pravosodnega ministra, in še enkrat pribil, da bo Mantova v primeru federalistične reforme ena od prestolnic federalne države, Ce pa reforme ne bo, bo -prestolnica severne republike. Na 2. strani Predjamski grad povsem prenovili PREDJAMA - Prva zahtevna stopnja prenove izjemnega, v skalo vpetega Predjamskega gradu je po šestih letih uspešno konCana. Erazmova utrdba ima prenovljeno streho, nova okna, ponekod pa so položili nov pod. Poslej bo obiskovalcem na voljo tudi zanimiv sprehod po obnovljeni, petsto metrov dolgi krožni poti po jami pod Predjamskim gradom. (M. G.) Na 12. strani Zbornik Primorski dnevnik 1945 -1995 je naprodaj v uredništvih Primorskega dnevnika, ob delavnikih: v Trstu od 10. do 14. ure v Gorici od 9. do 12. ure Danes v Primorskem dnevniku Antonio Di Pietro ni kriv Antonio Di Pietro je sicer uporabljal tudi »trde« metode, vendar ni šlo za kazniva dejanja: do tega zaključka je prišel javni tožilec iz Brescie Salamone. Stran 2 Začetek poletnega »eksodusa« Zaradi množičnega odhoda na počitnice je bil včeraj na vseh glavnih italijanskih prometnih žilah promet zelo gost in ponekod je prišlo do znatnih zastojev. Težav pa je bilo vsekakor manj kot v prejšnjih letih stran 2 Pred prometno revolucijo Tržaški župan 111^je napovedal, da od septembra dalje ne bo veC dovoljeno brezplačno parkiranje avtomobilov med Terezijansko Četrtjo in Sv. An- dreiem' Stran 3 Smrtna nesreča na obalni cesti Mlada britanska uradnica, ki je bila na poletnem oddihu v Trstu, je izgubila življenje v prometni nesreči na obalni cesti pri odcepu za Križ in Brojenco. Kaže, da je 34-letna Bud Kirn Edmee izgubila nadzorstvo nad mopedom in zapeljala naravnost pod kombi, s katerim so se vračali domov trije delavci iz Tre viša. , Stran 4 MANTOVA / ZARADI IZJAV V »PARLAMENTU SEVERA« PROMET / PO PRVIH PODATKIH Bossi osumljen atentata na državo Montovansko tožilstvo je liderja Severne lige vpisalo v seznam preiskovanih oseb Veliko vozil, toda brez večjih zastojev Vrtoglave cene najbolj prestižnih kopališč MANTOVA - Tajnik Severne lige Umberto Bossi je bil vpisan v seznam preiskovanih oseb pri državnem pravdniš-tvu v Mantovi zaradi »atentata na celovitost, neodvisnost in enotnost države«, ki naj bi ga bil zagrešil s svojim ponedeljkovim nastopom v »severnem parlamentu«. Vest je včeraj potrdil državni pravdnik Mario Lu-berto, ki je izjavil, da je bil vpis dolžnosfho dejanje, ki mu bodo sledile potrebne preiskave. Tako ravnanje je sodnikom narekoval 241. člen kazenskega zakonika, ki med drugim predvideva sprožitev postopka po službeni dolžnosti, pristojnost porotnega sodišča in obvezni arest, Ce kršilca zalotijo pri kaznivem dejanju. V Bossijevem sodnem dosjeju naj bi bil tudi za- pisnik ponedeljkovega zasedanja »severnega parlamenta« z inkriminirano resolucijo, pozornost sodnikov pa je pritegnil naslednji stavek, »...če omenjena predloga (za spremembo ustave, op.ur.) ne bosta naletela na širok, pozitiven in prepričan sprejem v rimskem parlamentu, odgovor severnega ljudstva ne bo mogel biti drugačen kot avtonomna ustanovitev »republike severa«. Kot smo poročali, je Bossi v svojem dveumem posegu v Mantovi govoril o »zadnjem opominu Rimu in njegovemu političnemu razredu« in v tem kontekstvu izrazil mnenje, da bi se sever najbrž odločil tudi za skrajno rešitev osamosvojitve. V telefonskem pogovoru za agencijo Ansa lider Severne lige ni pokazal nobenega presenečenja nad odločitvijo manto-vanskega pravdništva: »Vedel sem, a me ne zanima, zadeva sploh ni vredna komentarja. Sodniki naj opravljajo svoje delo, jaz pa bom mojega.« Dodal je še, da je »oviranje procesov svobode izredno nevarno. Mi smo prišli zato, da bi se borili za svobodo. Vrsta prekrška, za katerega me dolžijo, sloni na zakoniku fašističnega izvora, ki je preživel svojo zgodovinsko dobo, mi ligaši pa smo tukaj prav zato, da se borimo proti tej preteklosti.« Prve reakcije na novico o vpisu Bossijevega imena v seznam preiskovanih oseb so seveda deljene in tudi precej pikre. Predsednik senatnega odbora za imuniteto, le-gist Marco Peironi je izjavil, da sodijo Bossijeve izjave v zakonito politično dejavnost poslanca republike in jim kot takim ni mogoče soditi, zato bodo morali manto-vanski sodniki zadevo arhivirati. Ce pa tega ne bodo storili, bodo morali dokumente posredovati poslanski zbornici, ki je po njegovih besedah pristojna, da se izrazi o možnosti presojanja Bossije-vih izjav. Predsednik lombardske deželne vlade Roberto Formigoni je Bossijev primer ironično komentiral kot »izraz stare italijanske oholosti, da bi sprožili revolucijo s pristankom karabinjerjev,« medtem ko je predsednik senatne skupine Nacionalnega zavezništva Giulio Macerati-ni »senaturja« kratkoma-lo označil za neprištevno osebo, ki ji kot taki sploh ni mogoče soditi. Petnajst let zaprta v sobi MILAN - Petnajst let je prebila v zatemnjeni sobi, sredi nepopisne umazanije in smradu, »da bi se izognila hudobiji ljudi«, kot trdi oče. Vanjo se je zaprla, ko ji je bilo 16 let, tako jih ima zdaj, ko so jo karabinjerji povlekli na dan in jo predali v oskrbo zdravnikom, že 31. Toda Maria Rosaria Rota ni hči siromakov in ne živi v kakšni zakotni revni vasi, temveč sredi bogate Lombardije. Oče Silvio je upokojen delavec, mati Angelina upokojena gospodinja, on prejema 1, 3 milijona, ona pa 400 tisoč lir pokojnine, družina prebiva v lastni hiši s prostranim vrtom v Colnagu di Cornate D‘Adda. »V denarni stiski nismo bi- li nikoli,« je priznal Silvio novinarjem, a dodal: »Toda ljudje so hudobni, z nami ravnajo grdo.« In res niso imeli Rotovi nobenih stikov s sosedi, ti pa so leta in leta ugibali, kaj je z Rosario. »Morda jo imajo starši zaprto,« je šel glas. Župnika don Carla ni zakonski par pustil v hišo niti za velikonočni blagoslov, nagnala sta tudi nuno. Zadeva je prišla na uho občinskim možakom in tako je včeraj navsezgodaj skupina karabinjerjev v spremstvu funkcionarja krajevne zdravstvene enote vdrla v stanovanje Rotovih ter rešila mlado žensko. Noge je niso držale, svetloba jo je motila, zvečer pa je prišla k sebi. . H BRESCIA / ZADEVA CERCIELLO h Antonio Di Pietro ni kisli zakona Javni tožilec zahteval arhiviranje postopka tudi za Cercieila BRESCIA - Javni tožilec Fabio Salamone je prišel do zaključka, da se je Antonio Di Pietro zatekal tudi k »trdim« metodam in »pogajanjem« z osumljenci, vendar ni šlo kazniva dejanja. Zato je sklenil, da bo zahteval arhiviranje postopka (Di Pietro je bil osumljen zlorabljanja uradne funkcije). Salamone pa bo zahteval arhiviranje tudi za generala finančne straže Gi-useppa Cercieila, ki so ga dolžih obrekovanja. Preiskava proti že bivšemu milanskemu sodniku se je pričela po izjavah generala Cercieila, češ da je Di Pietro pritiskal na nekatere pripadnike finančne straže, naj ovadijo Silvia Berlusconija kot njega samega. V zameno bi imeli določene ugodnosti med sodno obravnavo. S tem naj bi generala seznanili nekateri kaznjenci v vojaškem zaporu Peschiera Del Garda, kjer je bil priprt. Salamone je ugotovil, da Di Pietro ni vedno ravnal »z rokavicami«, kar pa še ne pomeni, da je kršil zakon. Neosnovana je bila tudi vest, da je grof Emilio Štolfo v zaporu poskusil samomor. Zahtevo po arhiviranju postopka proti Cerciellu pa je Salamone tako utemeljil: general je sicer govoril laži, vendar je povedal le to, kar je slišal od drugih in v prepričanju, da gre za resnico. Na vsak način bo zadnjo besedo imel sodnik za predhodne preiskave v Brescii, ki pa bi lahko zahteval uvedbo disciplinskega postopka: ne proti Di Pietru, ki je že zapustil sodstvo, temveč proti Andreu Paladinu, ki je svoj-čas kot sodnik za predhodne preiskave Di Pietru dovoljeval »trdo roko«. RIM - Popotovanje od mest do morja je včeraj že zadobilo razsežnosti, ki so jih za ta konec tedna napovedovali v prejšnjih dneh. Na avtocestah so se pojavili prvi zastoji, sicer pa opazovalci poročajo, da so se letos letoviščarji odpravili na pot precej zgodaj, ker so najbrž upali, da se bodo na ta način izognili večurnemu čakanju pod pekočim soncem. Najbolj priljubljeni cilj je morje, veliko pa je tudi prometa v smeri gora. Hujših nesreč doslej niso zabeležili, do verižnega trčenja večjih razsežnosti je prišlo le v bližini Chiavarija. Podatki iz Furlanije -Julijske krajine in Veneta soupadajo z državnim povprečjem. Promet je tekoč, čeprav so se na nakaterih središčnih avtocestnih izhodih oz. vhodih izoblikovale nekoliko znatnejše vrste čakajočih vozil. Prometna policija vsekakor priporoča pazljivo vožnjo. Medtem ko se večina Italijanov polževo cijazi do letoviščarskih krajev, imajo prizadevni tudi dovolj časa, da skrbno preračunajo, kje bi se počitnice najbolj izplačale. V ta namen so včeraj objevili podatke o cenah kopališč vzdolž polotoka. Cene so seveda zelo različne. Najdražje je prav gotovo prestižno kopališče na otoku Capri: tisti, ki si želijo kabine z zasebno kopalnico in sprejemnico, morajo zanjo odšteti tudi sto tisoč lir. Drugod so cene bolj dostopne, najnižje pa so zabeležili na Siciliji. NOVICE Fininvest kršil načelo o enakih možnostih RIM - Med nedavno referendumsko kampanjo je Berlusconijev Fininvest preko svojih treh televizijskih postaj predvajal propagandne spote, ki so bili v kričečem nasprotju z načelom o enakih možnostih. Garant za založništvo Giuseppe Santaniello mu je zaradi tega zaukazal, naj poleg spotov, ki so naklonjeni zagovornikom NE-ja, predvaja tudi spote v prid DA-ja. Deželno upravno sodišče v Lombardiji je garantovo odredbo zavrnilo, zaradi česar »popravljalnih« spotov praktično ni bilo, odbor za DA pa se je zoper razsodbo DUS pritožil in državni svet mu je dal prav. Poslanec Giuseppe Giulietti, ki spada med pobudnike referenduma o zakonu Manami, je sprejetje ugovora povoljno komentiral, a obžaloval, da je do njega prišlo šele po referendumu. Po mnenju odgovornega za obveščanje pri DSL Vincenza Vita pa je razsodba državnega sveta politično pomembna, ker potrjuje pristranskost Fi-ninvestove volilne kampanje. Za denar je pustil posiljevati hčerkici RIM - Claudio M., 49-letni trgovec, je dolgove odplačeval tako, da je nekajkrat v tednu odstopal 11-letno in 14-letno hčerkico drugemu trgovcu, ki ju je posiljeval in njunemu očetu za vsako plačal po pol milijona lir. Oni drugi je 65-letni Alessandro Capa-ti, poročen in z otroki, ki prodaja povrtnine v Rimu, a ima vilo v Viterbu. Nečloveški oče ima še 8-letno hčerko in 15-letnega sina, vse skupaj z ženo vred pa je tako teroriziral, da si niso upati črhniti. Za zadevo je po naključju zvedela policija in zdaj sta oba zverinska moška v zaporu, kjer ju bodo v ponedeljek zaslišati. HpOUTIKA / ZNOTRAJ POLOV VREh »Grmiči« v ofenzivi proti možnosti volitev v novembru Oster napad Segnija na D'Alemo RIM - Politični teden se izteka v ozračju splošnega prerekanja, pa ne med vodilnima silama nasprotujočih si političnih zavezništev, ampak med njima in njunimi »grmiči«, ki se krčevito upirajo možnosti predčasnih volitev v jeseni. Polemika med Segnijem in D’Alemo se tako nadaljuje, še posebno potem, ko je tajnik DSL napovedal možnost volilnega sporazuma s SKP in Severno ligo, s katerim bi si razdelili volilna okrožja tako, da sf ne bi vzajemno »kradli« vo-lilce. Za Segnija bi bilo to nepošteno do volil-cev in tudi v popolnem nasprotju s Prodijevim programom, ki nima nič skupnega z Bertinot-tijevim, vodja desnosredinskega KDC Casini pa je priložnost hitro izkoristil za to, da je Segnija toplo povabil, naj stopi v njihov pol. V isti sapi je izstrelil puščico na Forza Italio, češ da se sploh ne razume, kaj je, medtem ko je lider Liberalnodemokratičnih federalistov Raf-faele Costa Berlusconija pozval, naj takoj zanika vesti, po katerih naj bi bil sklenil z Dilemo dogovor za volitve v novembru. Taktiko tajnika DSL kritizira tudi njegov predhodnik Occhetto, medtem ko predsednik Ljudske stranke Giovanni Bianchi ugotavlja, da večja konfliktnost znotraj polov kot med njima »ni znak dobrega zdravja za republiko«. DAVČNI SISTEM / POENOSTAVITVENI PREDLOGI Davčno prijavo bomo lahko oddali tudi v banki Morda tudi skupni obrazec za vse obveznosti RIM - Nič več vrst za oddajo davčnih prijav dohodkov? Zdi se skoraj neverjetno, pa bo najbrž res, saj vlada z osnutkom zakona za poenostavitev davčnega sistema ni samo odpravila 122 dajatev, ampak tudi predvidela možnost oddaje davčnih prijav ne samo na pošti in na občini kot doslej, ampak tudi neposredno v banki, kjer davke plačamo, pri lastnem komercialistu ali pri delodajalcu, če ima ta več kot 50 zaposlenih. Davčna uprava pa ne misli samo na davkoplačevalca, ampak tudi nase. Zakonski osnutek namreč predvideva, da bodo morali biti podatki iz davčnih prijav dostavljeni finančnemu ministrstvu v roku 6 mesecev, in to kar na računalniškem disku ali po telematski zvezi. Davkariji bo tako prihranjeno prepisovanje podatkov, banke, komercialisti in delodajalci pa bodo za ta dodaten trud poplačani. Druga pomembna novost, ki je sicer najbrž stvar ne ravno bližnje prihodnosti, je možnost skupnega obrazca za plačilo vseh davčnih obvez, namesto sedanjega sistema, po katerem je treba za vsako dajatev vložiti posebno prijavo in opraviti posebno plačilo. Po predlogu finančnega ministra Au-gusta Fantozzija bi lahko omejili tudi obveznost izdajanja davčnih računov, potrdil o plačilu in spremnih listin, kadar ne gre za pomembne vsote, saj se na primer nemalokrat dogaja, da ljudje porabijo več časa za pripravo dokumentov kot za operacijo samo. Da pa bi bil odnos med davkarijo in državljanom še bolj »človeški«, si je Fantozzi zamislil vpeljavo tako imenovanega »rulinga« ali po domače pravice do informacije. Na osnovi tega določila naj bi sestavili poseben odbor najvišjih funkcionarjev finančnega ministrstva, ki bi odgovarjali na vprašanja davkoplačevalcev in izražali mnenja, ki bi bila - sicer samo za specifični primer - obvezujoča za davčno upravo. Ce se potem davkoplačevalec prejetega navodila ne bi držal, bi moral plačati podvojene sankcije. To so zaenkrat seveda le predlogi, o katerih se bo moral izraziti parlament, vendar si je le težko predstavljati, da se njegovi člani ne bi strinjali z »olajšanjem« življenja davkoplačevalcev. PO RAZSODBI USTAVNEGA SODIŠČA / POZIV DEŽELI PO ILLVJEVI NAPOVEDI O PROMETNI REVOLUCIJI SSk: Volilna okrožja je treba prerazdeliti Pokrajinske volitve naj bi razpisali že jeseni letos Problem parkirišč razburja duhove Na vsem območju med Trgom Libelič in Sv. Andrejem parkiranje proti plačilu? »To je Četrta razsodba Ustavnega sodiSCa v prid slovenske manjšine v Italiji,« je poudaril deželni podtajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar na novinarski konferenci, s katero so pokrajinski tajnik stranke Peter Močnik, deželni predsednik Marjan Terpin in dr. Jože Skerk izrekli zadoščenje spričo razglasitve Pala-marovega odloka iz leta 1956 za protiustavnega. Prvi razsodbi sta potrdili pravico do rabe slovenščine na kazenskem sodišču in v nekaterih primerih tudi na civilnem, tretja pa pravico do razobešanja slovenske zastave. Toda z razliko od prejšnjih, ki so zadevale tolmačenje zakonskih določil, je zadnja razsodba še važnejša, ker osvaja ugovomo tezo, da je bil dekret generalnega komisarja za Tržaško ozemlje št. 81 z dne 24. marca 1956 protiustaven in da je prizadejal škodo prebivalcem okoliških občin, torej Slovencem. Prefekt Giovanni Pala-mara je s svojim odlokom raztegnil tudi na tržaško območje veljavnost državnega zakona št. 122 iz leta 1951, ki odmerja volilna okrožja za izvolitev pokrajinskih svetov; vendar je samovoljno Črtal (pravzaprav spremenil) 9. člen zakona, ki zapoveduje, da ne sme nobena občina imeti veC kot polovico vseh okrožij. Tako je tržaška občina pridobila kar 21 od skupnih 24 okrožij, vsem petim okoliškim občinam pa so pripadla Z desne proti levi; Ivo Jevnikar, Peter Močnik, Marjan Terpin in Jože Škerk (foto Balbi) komajda tri okrožja. Pokrajinski svet je zaradi tega v bistvu postal dvojnik tržaškega, kakor je jasno zapisano tudi v razsodbi Ustavnega sodišča. Ne samo, v njej prav tako jasno prihaja do izraza, da so to krivično porazdelitev volilnih okrožij narekovali razlogi etnic-no-politicne narave, ne pa nuja po zboljšanju javnoupravnega stroja. Ustavni sodniki priznavajo, da je Palamarov dekret prikrajšal manjše občine za zajamčeno zastopstvo v pokrajinski skupščini in prizadel »slovensko jezikovno manjšino, na katero odpade pretežni del prebivalstva v teh občinaih«. »Palamarova poteza je preprečila, da bi prišel pokrajinski svet v sloven- ske roke,« je zatrdil odv. Skerk. Zdaj se poraja vprašanje, kaj bo ukrenila deželna vlada. »Upamo, da nas po vsej tej dolgoletni škodi ne bodo povrh še opeharili,« je bil zaskrbljen MoCnik. »Dežela naj takoj prilagodi sestav volilnih okrožij na Tržaškem razsodbi Ustavnega sodišča,« je zahteval in pribil, da bi bilo vsako drugačno ravnanje - tudi razpust pokrajinskega telesa, za katerega se marsikdo ogreva - protiustavno. Dodal je še, da Pokrajina ne potrebuje veC komisarja in da bi novo skupščino lahko izvolili že jeseni ali kvečjemu spomladi 1996. Razsodba ustavnih sodnikov izrecno omenja, da je Dežela Sicilija osvojila načelo o zajamčenem zastopstvu manjših občin, da pa je to dolžnost in ne le pravica deželne vlade Furlanije-Julij-ske krajine, potrjuje razsodba tam, kjer se sklicuje na 6. Člen Ustave ter »zavezuje in pooblašča Republiko v njenih raznih sestavinah, da izda v korist jezikovnih manjšin ‘ustrezne norme’ v obliki zakona ali pravilnika, paC glede na pristojnosti«. Kakšni so izgledi na Deželi? Po dosedanjih reakcijah sodec, nic kaj obetavni, so nam dali razumeti predstavniki Slovenske skupnosti in se pikro izrazili o nekaterih stališčih znotraj levice. »Kot da ne bi hoteli vzne-voljiti nacionalistov,« je polemiziral Jevnikar. Drago Gašperlin Novo podzemsko parkirišče pred sodnijo (KROMA) Ob predvčerajšnjem odprtju podzemskega parkirišča pred tržaško sodno palačo je župan Riccardo Illy priznal, da s to pridobitvijo še zdaleč ni rešeno zgoCe vprašanje prometne stiske, in napovedal, da bo mestna uprava ob sodelovanju z zasebniki uresničila še več takšnih parkirnih objektov proti plačilu. Najavil je tudi nekakšno prometno revolucijo na celovitem območju, ki se razteza od Trga Liberta oziroma Terezijanske in Jožefinske četrti ter med le-tema in Carduccijevo ulico vse tja do Sv. Andreja; v tem pasu bo parkiranje dovoljeno samo na točno določenih krajih, zanj pa bodo morali plačati vsi, tudi trgovci in stanovalci ondotnih hiš. »Kajti noben zakon ne dopušča, da bi trgovec brezplačno parkiral pred trgovino, stanovalec pa pred svojo hišo,« je poudaril župan. »Nasprotno,« je dodal, »vsakdo je dolžan plačati izkoriščanje javnih tal.« Na reakcije ni bilo treba dolgo čakati. Prebivalstvo, zlasti pa ljudi, ki stanujejo v središču mesta in v njegovem zgodovinskem jedru, je zajel val negodovanja, kot nekakšen prostovoljni glasnik nezadovoljnežev pa se je uradno oglasil občinski svetovalec Kr-šCansko-demokratskega centra Bruno Marini. V interpelaciji, ki jo je naslovil Illyju, najprej ugotavlja, da bi napovedana revolucija v prometu zadevala nic manj kot 50.000 občanov, potem pa Zupanu zastavlja celo vrsto vprašanj. Ali ve, da bi se prisilno plačevanje parkirnine pred hišo ali kje drugje v Četrti, v kateri človek prebiva, sprevrglo v »hi-perdavek«, za katerega bi bilo treba odšteti tudi do 100.000 lir na mesec in bi občutno prekosil celo lastninsko takso, ki jo dolgujemo državi? Ali se zaveda, da bi v zdajšnjem kriznem Času takšen dodaten strošek močno prizadel manj premožne sloje, saj bi avtomobil, za katerega je treba plačevati vedno dražjo zavarovalno polico, na mah postal le domena bogatih? Na kakšnih pravnih in normativnih temeljih sloni županova trditev, da mora sleherni voznik plačevati rabo javnih tal? Ali se mu ne zdi, da gre pri tem za natanko določen koncept v državnih zakonih in občinskih pravilnikih, ki nima ničesar opraviti s parkiranjem? Je župan pomislil na to, da bi prebivalci zaradi tega lahko parkirali vozila v drugih, bližnjih mestnih Četrtih, kot je Sv. Jakob, Stara mitnica ali Rojan, in njihove prometne zaplete še poostrili? Vlagatelj interpelacije ugotavlja, da bi napovedana prometna revolucija ne bila samo hudo nepopularna, temveč tudi krivična, ter se vprašuje, ali ne bi še bolj poglobila prepada med institucijami in ljudmi, ki bi upravičeno reagirali. SREČANJE Z LABURISTI DFS za sodelovanje zmernih levih sil V Trstu sta se v petek popoldne srečali zastopstvi Demokratskega foruma Slovencev in deželnega vodstva laburistov, ki sta ju vodila deželni koordinator DFS Rudi Pavšič in deželni tajnik Spinijevega gibanja Gianfran-co Ciani. Pobuda sodi v okvir informativnih srečanj, ki jih DFS izpeljal z različnimi subjekti levičarsko zmernih strank in gibanj, da bi poiskal možnosti skupnega sodelovanja. Na srečanju z laburisti so slovenski predstavniki foruma podčrtali potrebo, da se predvsem v Trstu poišCe maksimalna povezanost, ne samo na političnem področju, marveč tudi na nivoju civilne družbe. Le tako se bo namreč po njihovem mnenju utrdila misel o širokem demokratskem gibanju, ki bo oblikovalo in usmerjevalo tako politično kot splošno družbeno življenje. Specifično pa je na srečanju tekla beseda o ustanavljanju deželne koordinacije demokratične levice, ki naj bi jo sestavljali predstavniki dela bivših republikancev, laburistov, gibanja »La Rete«, krščanskih socialcev, DSL in samega Foruma. S tem v zvezi so predstavniki DFS podčrtali, da podpirajo idejo o takšni agregaciji, ki bi se uokvirjala v širšem Prodijevem levosredinskem kartelu, pri njej pa želijo nastopati avtonomno, kot samostojna koponenta in ne kot izraz ene od sodelujočih skupin. MORALI SO POSEČI GASILCI Ogradili cerkev pri Sv. Jakobu Burja razmajala strešnike - Padel je tudi velik kamen Običajno se pred strešniki, ometom, polomljenimi vejami in podobnimi predmeti moramo varovati v vetrovnih jesenskih in posebno v zimskih mesecih. Julija nas kvečjemu lahko preseneti poletna nevihta. Doslej neviht (vsaj pri nas) ni bilo, v zameno pa imamo za ta letni čas neobičajno močno burjo. Pri Sv. Jakobu so morali poseči celo gasilci, ki so okrog cerkve postavih varovalno ograjo. 2e pred tednom dni se je z zidu odtrgal velik kamen (kar z vetrom sicer nima nobenega opravka), tok- rat so opazili strešnik, ki le za las ni zgrmel na tla. Tvegati niso mogli, saj se na trgu okrog cerkve vsak dan igrajo otroci, na klopcah stalno posedajo ljudje. Strešnik so odstranili in iz previdnosti pregledali streho. Pred časom so sicer zvonik popravili, vendar sama cerkev tudi potrebuje popravil, saj je omet že dotrajan in marsikje razpada. Ko smo nekoga iz cerkve povprašali, kaj bodo naredili, je le razširil roke, odgovora ni dal: za zunanjo obnovo cerkve je potrebno veliko denarja. BREZPLAČNI TEČAJE KI JIH FINANSIRA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA ENFAP VSEDRŽAVNA USTANOVA ZA POKLICNO USPOSABLJANJE ŠOLSKO LETO 1995-96 DNEVNI TEČAJI - ZAČETNI: • uradniško delo (dveletni); • operaterji-programerji sistemov (dveletni); • elektricarji-inštalaterji avtomatskih naprav (triletni); • termohidravliCni inštalaterji klimatskih naprav (triletni); • elektronski tehniki (triletni). PODIPLOMSKI in USPOSOBLJENOSTNI TEČAJI: • specializacija za upravljanje podjetij; • tehniki softvvare; • tehniki informatskih sistemov v podjetjih; • operaterji sistemov za obdelavo podatkov. IZPOPOLNJEVALNI TEČAJI: • računovodstvo na P.C.; • lokalno omrežje; • vodenje plaC na P.C.; • aplikativni postopki za avtomatizacijo uradov; • programski jezik »C«; * • programski jezik »Clipper«. INFORMACIJE IN VPISOVANJE: ENFAP TAJNIŠTVO: Ul. S. Francesco 25 - 34142 Trst - Tel. 040-635292 umik: od ponedeljka do četrtka 10.00 -12.30 in od ponedeljka do petka 17.00 -19.30. NOVICE V Zgoniku se danes zaključi festival Unita in Dela V Zgoniku se bo danes zaključil tradicionalni festival Unita in Dela, ki ga organizira krajevna sekcija DSL. Danes bodo kioske odprli ob 17. uri, ob 19. uri bo na sporedu koncert Pihalnega orkestra Breg, od 21. ure dalje pa bo ples z ansamblom Kraški kvintet. V okviru programa je predviden tudi kratek politični pozdrav. Drevi po slovenski TV kronika o družini Ipavcev V okviru nedeljskih oddaj Slovenske televizije bo danes zvečer, ob 20.45, na sporedu prvo nadaljevanje kronike o družini Ipavcev. Nadaljevanko v petih delih so posneli na TV Slovenija leta 1976, v njej pa je avtor in režiser Fran Žižek predstavil družino zdravnikov in glasbenikov iz Šentjurja pri Celju. Življenje in delo štirih elanov družine Ipavec, ki jih bodo gledalci spoznali, pokriva skoraj v celoh lok prejšnjega stoletja in sega v prva leta našega. Gledalci se bodo seznanili z avtorskimi glasbenimi deli, zanimiv pa je tudi politični in zgodovinski prikaz Časa in prostora, v katerem so tri generacije Ipavcev živele in ustvarjale. Danes bo na sporedu prva epizoda o očetu, oziroma starem oCetu, Francu Ipavcu, v naslednjih nadaljevankah, ki se bodo zvrstile ob nedeljah do 27. avgusta, pa bodo gledalci lahko spoznali še Benjamina in Gustava ter Josipa, s katerim se je družinska tradicija zdravnikov-skladateljev prekinila. Otroci iz Drage in Doline danes opoldne po Radiu Trst A Danes ob 12. uri bo po radiu Trst A stekla 5. oddaja Na počitnice, ki jo vodi in pripravlja Roža Buhnar. Besedo bodo imeli otroci, ki so v koloniji v Dragi, organizira pa jo Slovensko karitativno društvo - SLOKAD iz Trsta, ter otroci, ki preživljajo svoje proste dneve v poletnem središču v Dolini. Ponovitev oddaje bo v sredo, 2. avgusta ob 8.10. uri,. V šesti torkovi oddaji Na počitnice, ki je prav tako ob 12. uri, pa bo na sporedu predstavitev mlade kiparke Anamarije Smajdek iz Ljubljane. Jutri v Revoltelli popevke z obdobja med obema vojnama V avditoriju muzeja RevolteUa se izteka sklop pobud Urica z... Zadnje srečanje bo jutri ob 21. uri, ko bo pred občinstvo stopil Alfonso Antoniozzi, ki bo predstvail izbor popevk iz obdobja med obema vojnama. Repertoar obsega veC idejnih sklopov, od domovinske ljubezni do sle po eksotičnih dogodivščinah. Vstopnice, ki stanejo 10.000 lir, je mogoče nakupih pri blagajni dvorane Tripcovich in ah kar pri vhodu v avditorij pred začetkom predstave. Ponedeljkov koncert na trgu Na jutrišnjem ponedeljkovem koncertu na Trgu Unita bo mestna godba Giuseppe Verdi pod vodstvom Lidiana Azzoparda izvajala skladbe Orso-manda, Azzoparda, Kamna, McCoya, Verdija, Go-mesa in Giordana. ZaCetek ob 20.30. NOVA REDARSKA SLUŽBA Občinska uprava napovedala vojno motilcem nočnega miru Tržaška mestna uprava se je odločila, da z večjo pozornostjo kot doslej skrbi za mirno spanje občanov in je zato napovedala vojno nočnemu hrupu. Že nekaj dni (pravzaprav noCi) deluje posebna služba mestnih redarjev, ki z dvema avtomobiloma in enim motorjem patruljirajo mesto in strogo nastopijo proti vsem tistim pojavom, ki so posebno v poletnem Času, ko ljudje spijo z odprtimi okni, še kako neprijetni: pretirano hrupne izpušne cevi avtomobilov in motorjev, premočno ozvočeni koncerti na prostem, hrup disko klubov, nespoštovanje, umikov na šagrah itd. Novost nove službe je predvsem v tem, da bodo imeli redarji na avtomobilih in na motorju posebne instrumente za merjenje hrupa (fotometre). Cim bodo instrumenti pokaza-li, da je bila najvišja dovoljena meja prekoračena, bodo nastopile globe. Sicer pa na Občini priznavajo, da tri same patrulje ne morejo nad-zorovah celotnega mestnega teritorija, računajo pa, da bodo poostrene kontrole služile kot učinkovita preventiva. Kot reCeno, deluje služba že nekaj dni. V tem Času so že ugotovili številne kršitve določb proti hrupu, pa tudi prišli do zaključka, da obstaja v mestu zelo malo posluha za tovrstne probleme. _____ENTOMOLOGIJA / RAZSTAVA_ Po tridesetih letih spet na ogled tržaške zbirke žuželk Razstava žuželk v prostorih naravoslovnega muzeja (foto Balbi/KROMA) INDUSTRIJA / ZARADI PROBLEMA DAVKA IVA Ultimat družbe VVooltech Če bo morala plačati davek, ne bo zgradila drugega obrata Avstralska grapa CPH (Consolidated Press Holdings) se bo odpovedala načrtovani realizaciji nove predilnice volne v tržaški industrijski prosh coni, Ce bo morala plaCati 10 milijard lir davka na dodano vrednost IVA za obrat za pranje in Česanje volne, ki ga je v tej coni pred kratkim dogradila njena kontrolirana družba VVooltech Europe. Predsednik družbe Bill Cook, ki je sicer v grapi CPH odgovoren za razvoj novih industrijskih pobud, je včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da sta urad IVA in pristojno deželno ravnateljstvo še pred začetkom izgradnje obrata vodstvu VVooltecha zagotovila, da investicija ne bo podvržena davku na dodano vrednost, te dni pa je ravnateljstvo okrožne carinske uprave družbo obvestilo, da bo davek po vsej verjetnosh morala plačah. »Nesprejemljivo je, da si lahko carin- ske oblasti dovolijo postaviti na glavo pogoje, pod katerimi smo se bili za naložbo odločili,« je zapisano v tiskovnem sporočilu, v katerem je tudi ocenjena kot povsem nesprejemljiva možnost, da nek javni organizem preprosto zavrže mnenje, ki so ga izrazile druge javne ustanove.« Pravkar dokončani obrat za industrijsko pranje volne je avstralskega investitorja stal približno 45 milijard lir in trenutno zaposluje 45 delovnih moči, ko bo zaCel delah z vso zmogljivostjo, pa bo v njem 70 delovnih mest. Za načrtovano predilnico, ki zdaj tvega, da ne bo uresničena, pa je predvidena naložba v vrednosti 60 milijard lir in zaposlitev 160 delovnih moči. Ostaja seveda vprašanje, ah bo birokracija prevzela odgovornost za izgubo teh delovnih mest, ki jih Trst tako nujno potrebuje... Tisti, ki se navdušujejo nad entomologijo, vedo, ki preučuje žuželke, si bodo lahko do 1. oktobra ogledali razstavo Ljudje in žuželke. Razstavo so v prostorih tržaškega naravoslovnega muzeja na Trgu Hortis odprli včeraj. Trst je že kakih stopet-deset let eno od središč entomologije: ljubitelji in izvedenci so od srede prejšnjega stoletja, ko je Ljubljančan Ferdinand Schmit muzeju podaril zbirko kranjskih metuljev in hroščev, vneto zbirali in preučevali domaCe in tuje primerke. Njihovo delo je predstavljalo izredno obogatitev za mestno kulturno in zanstveno življenje. Entomološki oddelek muzeja je bil v zadnjih tridesetih letih zaradi popravil širšemu občinstvu zaprt, tokratna pobuda pa skuša vsaj za kratek Cas nuditi priložnost, da si zainteresirani zopet ogledajo najvažnejše zbirke. Na včerajšnji otvoritvi je spregovoril občinski odbornik za kulturo in tržaški podžupem Damia-ni. »Razstava Ljudje in žuželke je le ena od številnih zamisli, ki jih je tržaška uprava podprla in s tem omogočila kulturno obogatitev mesta,« je povedal odbornik. Oktobra bo v palači Costan-zi na ogled razstava metuljev, ki pa bo z razliko tokratne imela prej znanstveni kot pa zgodovinski značaj. Giorgio Alberti, ki je razstavo pripravil, je nato prisotnim podal shematičen opis razstave. Razstava bo odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 8.30 do 13.30. (mg) Primorski dimš Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG NA OBALNI CESTI PRI ODCEPU ZA KRIŽ Angleška turistka naravnost v smrt njeni trije prijatelji nepoškodovani Z motornim kolesom je končala naravnost pod tovorno vozilo V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj pozno popoldne na Obalni cesti, je izgubila življenje 34-letna uradnica Bud Kirn Edmee iz Londona. Na križišču, kjer se cesta odcepi za Križ in za Brojenco, je namreč končala pod tovorno vozilo, ki je prihajalo iz Trsta in v katerem so se peljali trije delavci iz Tre-visa, ki so se vračali domov. Udarec je bil silovit, ženski (bila je neporočena) je prebilo prsni koš, ugotovili so ji tudi veC zlomov in je bila skoraj na mestu mrtva. Njene tri prijatelje so odpeljali v katinarsko bolnišnico, bili so pod hudim šokom, vendar nepoškodovani. Dinamika nezgode je nejasna. Četverica, ki je bila na dopustu v Trstu, si je na železniški postaji, pri »Noleggio Fullservice« na Trgu Liberta, izposodila motorna vozila in se odpeljala do Brojence, verjetno na kopanje. Pri povratku, ko so prišli na glavno cesto, naj bi Edmeejeva nenadoma izgubila nadzor nad svojim mopedom (vsaj taka je bila verzija, ki jo je dal šofer tovornega vozila) in zapeljala na glavno cesto. Zaneslo naj bi jo Cez središčno črto, na nasprotno stran (morebiti pa je tudi hotela cesto prečkah in zaviti proti Križu). Prav v tistem trenutku je po desnem voznem pasu, v smeri proti Sesljanu, pripeljal kombi s tremi delavci, ženski se nikakor ni mogel izogniti (tako je povedal šofer). Osebje Rdečega križa, ki je prišlo na kraj nezgode, ji ni moglo več pomagah. Preiskavo vodijo karabinjerji iz Nabrežine. Razbitine motornega kolesa, ki se je zagozdilo pod tovorno vozilo (fotoBalbi/KROMA) Draga mladih bo letos posvečena problemu medijev in informacije Skupina mladih, ki sodeluje pri raznih društvih Slovenske prosvete, se mrzlično pripravlja na 5. Drago mladih. V teku so še zadnje pripave, saj bo srečanje s predavanji, okroglimi mizami, debatami, kulturnimi in družabnimi točkami za mlade steklo 31. avgusta, to se pravi že čez mesec dni. Organizacijskega dela je res veliko: treba je bilo izbrati primerno temo, ki bi bila lahko zanimiva za vse mlade, pa tudi, zakaj ne, za tiste, ki niso več tako rosno mladi in ki so ravno tako vabljeni, da se udeležijo predavanj in drugih prireditev. Tako so mladi Tržačani izbrali temo o medijih, oziroma sredstvih javnega obveščanja. Za tem je bilo treba temo razčleniti in poklicati primerne predavatelje za predavanja, ki so jih mladi določali. Najprej, to se pravi v četrtek, 31. 8., ob 16. uri bo na vrsti predavanje, ki bo posvečeno medijem sedanjosti, predvsem televiziji. Televizija je danes gotovo tisti me- dij, ki je v našem življenju najbolj prisoten in verjetno tudi najbolj vpliven. Se vedno pa je ta medij zelo težko obvladljiv, saj gledalci nismo navajeni na interpretacijo slik, tako kot smo na primer navajeni na interpretacijo pisane besede. S tem predavanjem bi radi televizijo kot medij bolje spoznali, radi bi se poglobili v govorico, ki ga ta medij uporablja. Po predavanju se bodo poslušalci lahko razdelili na manjše seminarske skupine in informacije, ki jih bodo slišali med predavanjem razčlenili, jih prediskutirali in kritično analizirali. Po seminarskem delu pa bo na vrsti disakusija, saj bo gotovo treba razčistiti marsikateri dvom, ki bo nastal med mladimi poslušalci. Temo o vplivih medijev na človeka so mladi izbrali tudi zato, ker jih zelo pritegujejo novi mediji, ki so jih organizatorji imenovali kar »mediji bodočnosti«. Tu mislimo na elektronske medije, na računalnike, na mrežo Internet, na virtualno realnost itd. Ti mediji zopet uporabljajo drugo govorico in na človeka ter na družbo bodo gotovo globoko vplivali, tako kot so do sedaj mediji vedno vplivali, ko so povzročali marsikateri proces, ki je bil v naši zgodovini odločilnega pomena. Pomislimo na velike revolucije, ki sta jih sprožila najprej izum pisave, potem pa izum tiskane besede ... Elektronski mediji odpirajo gotovo novo poglavje v naši zgodovini. Predavanje o medijih bodočnosti bo na sporedu v petek, 1. sreptembra, ob 10. uri. Tudi po tem predavanju bo možnost za delo po seminarskih skupinah, kasneje pa še diskusija. Organizatorji 5. Drage mladih bodo pripravili še eno srečanje na temo, ki so jo določili. To bo okrogla miza, ki bo na vrsti v soboto, 2. septembra, ob 10. uri. Mladi bodo povabili tri ugledne goste, tri časnikarje, ki jim bodo spregovorili o razmerju med mediji in politiko, o problemu objektivno- sti pri poročanju, o tem, kaj je pluralizem v medijih ter o ključnem vprašanju etike pri tako važnem delu, kot je poročanje, komentiranje, podajanje novic. Mladi 'organizatorji so želeli, da bi bila ta okrogla miza nekaj posebnega, morda tudi nekoliko nenavadnega. Zamislili so si namreč formulo, po kateri bodo okroglo mizo, skupaj s tremi uglednimi gosti, oblikovali nekateri mladi, ki se ukvarjajo s časnikarstvom in ki bodo imeli to nalogo, da bodo sami postavljali vprašanja svojim »starejšim« kolegom. Seveda pa bo tudi dovolj časa odmerjenega za to, da bodo tudi poslušalci iz publike postavili gostom kako vprašanje To je torej le nekaj informacij o »delavnem« delu 5. Drage mladih. Kot smo uvodoma nakazali pa je to le delček vsega tega, kar so morali mladi organizatorji pripraviti in načrtovati. O vsem ostalem bomo torej poročali v prihodnjih dneh. Breda Susič TEČAJI ZA ZIDARJE - POLAGALCE PLOSCIC - TESARJE -UPRAVLJALCE STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJIŠČ Začetek tečajev v oktobru, vpis in obiskovanje tečajev je brezplačen SCUOLA EDILE TRIESTE SOLA ZA GRADBINCE TRST Paritetni organ združenja gradbincev in sindikatov gradbenih delavcev Trst - Miramarski drevored 89 - Tel. 040-43626 Razstava umetniških fotografij V umetnostni galeriji tržaškega županstva so včeraj otvorili razstavo La camera e la mente. Obiskovalcem so na ogled umetniške fotografije šestih avtorjev. »Razstavo smo pripravili v naglici, mislim pa, da smo opravili pomembno delo: tudi Trst se je pridružili splošnemu trendu rehabilitacije fotografske umetnosti. Fotografija je pred leti doživela boom, potem je bilo zanimanja vedno manj; sedaj je Italija spet odkrila privlačnost umetniških fotografskih posnetkov,« nam je povedal Adriano Petini, predstavnik centra Fotoimago, ki je priredil razstavo. Omenil je zanimanje, ki ga občinska uprava, predvsem pa odborništ-vo za kulturo (odbornik Damiani je bil prisoten tudi na včerajšnjem odprtju), izkazujeta do sodobne umetnosti, v katero gre polnopravno vključiti fotografijo. Pobude za pravilno vrednotenje fotografije se bodo v Trstu v prihodnje še nadaljevale. V galeriji tržaške občinske palače so razstavljena najbolj reprezentativna dela vsakega avtorja: Bonassijeva črno-bela industrijska arheologija, filozofsko spekula1 tivni akti Brunije-ve, pesniške interpretacije Mlacha, Rossijeva življenjska preprostost, Sillanijevo simbiotično ob-stajanje slikarstva in fotografije in raziskovanje človeške figure Stefana Tuba-ra. (mg) M PRIREDITVE SD ZARJA - Bazovica priredi v soboto, 5. in nedeljo, 6. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK. Ob 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski. Ob večera ples z ansamblom Keydea. Vabljeni! V ŽUPNIJSKI CERKVI V BAZOVICI bo v soboto, 5. avgusta, ob 20.30 koncert. Nastopila bosta orglar Andrej Pegan in bas Aldo Žerjal. Na programu Bux-tehude, Frescobaldi, Vivaldi, de Grigny, Bach, Liszt, Mokranjac, Trost in En-ghelhard. Vabljeni! ZAHVALA SVOJCI Valerie Sherch se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način z njimi sočustvovali. Nabrežina, Trst, 30. julija. 1995 ZAHVALA Vsem, ki so na zadnji poti pospremili našega dragega Ruggera Vecchieta se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem ter KD Rovte - Kolonkovec SVOJCI Trst, 30. julija.1995 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Jožefa Sardoča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre gospe Celestini in zdravnici gospe Michelinijevi. SVOJCI Prečnik, Devin, 30. julija. 1995 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage Franke Fabian se po pogrebu zahvaljujemo vsem, ki so jo z nami pospremili na zadnji poti. Družina Bandi Prebeneg, 30. julija. 1995 31. 7. 1986 31. 7. 1995 Ob 9. obletnici smrti nepozabnega dr. Draga Martelanca se ga z ljubeznijo spominjata žena Jožica in nečakinja Majda Trst, 30. julija. 1995 31. 7. 1988 31. 7. 1995 Andrej / 1 1 Ve dni si v naših srcih Starši in brat Bazovica, 30. julija. 1995 t Zapustila nas je naša draga mama in nona Marija Šušteršič vd. Zidarič Pogreb bo v torek, 1. avgusta, ob 10.30 iz mrtvašnice v Ul. Pieta v šem-polajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Herman, hčeri Ida in Franka, snaha Sida, zeta Roberto in Giuliano, vnuki Mauro, Barbara, Kristjan in Valentina ter ostalo sorodstvo in gospa Lia Sempolaj, 30. julija. 1995 Drage tete se z ljubeznijo spominjata Olga in Boris z družinama t Zapustil nas je naš dragi mož, oče in ded Giovanni Rauber (Johnny-Ivo) Pogreb bo jutri, 31. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v opensko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Lidija, sin Boris z Liljano, hči Norka s Petrom, vnuki Alenka, Marko, Matija in Ivana ter ostalo sorodstvo Opčine, 30. julija. 1995 Ob prerani izgubi dragega Iva izrekajo prizadetim svojcem iskreno sožalje Gigi in Marija ter Mauro z Barbaro Ob težki izgubi prijatelja in dolgoletnega odbornika Ivota Rauberja izreka iskreno sožalje prizadeti družini odbor Društvene gostilne na Opčinah ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Stana Kralja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in ga pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala vaškim organizacijam in TPPZ P. Tomažič. SVOJCI Trebče, Sežana, Koper, 30. julija. 1995 VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 30. julija PETER Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 15.01 - Luna vzide ob 8.44 in zatone ob 21.40. Jutri, PONEDELJEK, 31. julija IGNACIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,3 stopinje, zračni tlak 1012,4 mb ustaljen, veter 37 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, burja, vlaga 65-odstot-na, nebo oblaCno, morje moCno razgibano, temperatura morja 18,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ario Drioli, Nicolo Di Summa, Alessandro Pillepich, Mat-teo Maria Lalovicn. UMRLI SO: 80-letna Maria Šušteršič, 80-letni Fran-cesco Dionisio, 82-letna En-richetta Schvranzer, 81-letna Palmira Ceppi, 74-letna Ida Pulimeno, 84-letni Luigi Bontempo, 80-letna Romana Celentano, 70-letna Rosa Stopper, 90-letna Ester Ha-schek, 61-letni Giovanni Rauber. u LEKARNE NEDELJA, 30. julija 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costa-lunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). Od PONEDELJKA, 31. julija, do NEDELJE, 6. avgusta 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Ed Wood«, r. Tim Burton, i. Johnny Depp, Martin Laudau. GRAD SV. JUST - 21.30 »Don Juan De Marco, maestro d’amore«, r. Jeremy Leven, i. Marlon Brando, Johrmy Depp. EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8. EKCELSIOR AZZURRA-18.40, 20.20, 22.00 »Sole in-gannatore«, i. N. Mikhalkov. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. CAPITOL - Zaprto zaradi počitnic. Lloyd Adriatico Generalna Agencija Trst-Opčine IŠČE ZAVAROVALNE KONZULENTE za ojačitev lastne prodajne mreže Nudi: - Poklicni tečaj »Komuniciranje za prodajo in spoznavanje proizvoda«. - Vključitev v že obstoječo, motivirano in preizkušeno organizacijo. - Stalno pomoč in podporo. - Dostop do Širokega portfelja klientov. - Možnost poklicnega uveljavljanja v sorazmetju s prikazano sposobnostjo. - Povrnitev stroškov in provizije na promet. Zahteva se: - Starost nad 22 let. - Šolska izobrazba: višješolska ali univerzitetna diploma. - Splošna komunikativnost. - Motiviranost za dinamično delo in odločnost za doseganje poklicnih ciljev. - Znanje pisne in govorne slovenščine. - Možnost pozitivnega koriščenja tudi prejšnih prodajnih izkušenj. Razgovori za izbor kandidatov bodo 1. in 2. avgusta na našem sedežu v Proseški ul. 2 - Opčine. Zahteva se predhodna telefonska prijava na št. 212753 r mmmm i ZENSKE KONFEKCIJE, MOŠKEGA IN ŽENSKEGA PERILA, POLETNIH OBLAČIL Ul. Ginnastica 22 Tel. 7600051 as --ncMD GLASBENA ZADRUGA ARSNOVA vabi na VEČER DALMATINSKIH IN ISTRSKIH PESMI. Pesmi bo zapela KLAPA ROČ. Dobimo se v petek, 4. avgusta, ob 21. uri na BORJACU PRI TERČONOVIH V SLIVNEM ŠD IPrfmmm© se zahvaljuje vsem tistim, ki so na katerikoli način pomagali s svojo prisotnostjo k uspehu letošnjih praznikov. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Once VVere VVarriors - Una volta erano guerrieri«. LUMIERE - 20.20, 22.15 »II delta di Venere«, r. Zal-man King, i. Roy Campbell, Audie England, Costas Mandylor. E ČESTITKE Svoji organistki MARTI VODOPIVEC in soprogu ob 25-letnici poroke iskreno Čestitamo in jima želimo, da bi v zdravju in veselju Marti in Jujutu Vodopivec voščijo za srebrno obletnico poroke vse naj, naj hčerka Vladica in starSi iz Rojana Danes slavita srebrno poroko Marta in Jurij Vodopivec Svoji pevovodkinji in svojemu predsedniku iskreno Čestitajo pevd zbora Jadran in elani Društva Slovencev miljske obdne 8. t. m. je na medicinski fakulteti v Trstu Elena Samar z odliko in pohvalo opravila diplomski izpit za tehnika biomedicinskega laboratorija. Prisrčno ji Čestitajo vsi, ki jo imajo radi. KD PRIMORSKO S AGRA do 31. julija v borovem gozdičku v Mačkoljah Danes, ob 19. uri koncert godbe na pihala iz Proseka Ob 20.30 ples z ansamblom KRT dočakala Se zlati jubilej. Pevke in verniki od Korošcev. Ob rojstvu hčerke iskreno Čestitamo mamici Marini in očku Walterju, mali NATAŠI pa želimo vso sreCo v življenju nona Marija ter Sonja, Luciano, Irene, Gra-zia in Nadja z družinami. 73 OBVESTILA TABORNIKI RMV se vračamo iz taborjenja jutri, 31. t. m., ob 18.45 na sežansko železniško postajo. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu zaprta od 1. do 31. avgusta. SKD TABOR - Opčine vabi Opence da posodijo društvu za razstavo Tabor 95 kmečko orodje, gospodinjske in hišne predmete iz starih časov. Sprejemali jih bodo v Prosvetnem domu 1., 2. in 3. avgusta, od 16. do 18. ure. Informacije tel. 213578 v večernih urah. SK BUDINA vabi vse elane in simpatizerje na sestanek v okviru Kraške ohceti, ki bo jutri, 31. t.m., ob 21. uri na sedežu kluba, Pro-seška ul. 131 na Opčinah. SKUPINA SONČNI ZAREK Zadružnega centra za socialno dejavnost organizira od 28.8 do 8.9. tradicionalni poletni center v Broj-nici pod Križem. Vabljeni so vsi otroci, ki si želijo sonca, morja in veliko novih prijateljev. Vpisovanje in informacije na sedežu centra v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360072 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure ter od 14. do 17. ure. Na medicinski fakulteti v Trstu je z odliko in pohvalo doktorirala Neva Lupine Iz srca ji Čestitava in želiva uspeSno pot v poklic deda in babi DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131 -81 -55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 JESTVINE MEZGEC Specializirane v kuhanem in surovem pršutu ugodno ponujajo ves avgust v trgovini “El Botegher” na trgu Vico - vogal Ul. Risorta 1 (tel. 040/308878) • surov pršut Galbani: 20 dkg 5.000 lir • kuhan prSut: 20 dkg 2.500 lir • mortadela Galbani: 10 dkg . 990 lir • sir “latteria Fontanafredda": 10 dkg 990 lir ŠZ JADRAN in ostala matična društva prirejajo 30. in 31. julija na Proseku ( na Balancu ) KOŠARKARSKO ŠAERO gurmanske vrtne specialitete (na žara in v ponvi), pestra paleta pijač! Za glasbeno razvedrilo bosta poskrbela ansambla STATUS SYMBOL in ADRIA KVINTET jjoPA/r - M F * ' (čeprav prihodnost Evrope Bosni, vendar je ocenjevala, da bi morali biti italijanski vojaki angažirani v humanitarnih akcijah (pomoč beguncem in organizacija konvojev humanitarne pomoči), ne pa v neposrednih vojaških akcijah. Kako pa ljudje doživljajo bosansko tragedijo? Ali se zavedajo njene nevarnosti? Ali dojemajo, da so v osrčju Evrope prvič po 50 letih popustile moralne pregrade, da postaja etnično čiščenje vsakdanja praksa in da je Bosna prizorišče grozot, ki celo presegajo tiste iz časov Hitlerjeve »dokončne rešitve« židovskega vprašanja? Udeležba na manifestacijah za mir v Bosni ni pravilno merilo, ki naj bi dalo odgovor na ta vprašanja. Dejstvo je namreč, da so ljudje zmedeni in negotovi in v tem pogledu odražajo zmedenost in negotovost svojih voditeljev. Zaostritev bosanske krize in prodor Mladičevih enot v Srebrenico in Zepo, ob-vleganje BihaCa in stopnjevanje pritiska na Sarajevo so izzvali v zadnjhih tednih veliko razprav, okroglih miz, tudi sreCanj državnikov vseh držav, ki so posredno ali neposredno angažirane v bosanski krizi. Toda jasnega odgovora, kaj nam je storiti, ni dal nihče. Evropa pa tudi OZN od samega izbruha krize na tleh bivše Jugoslavije nihata med diplomatskim in vojaškim pristopom k reševanju problema, ZDA se občasno vključujejo v razpravo in nato Vomr Tavčar odmaknjenost, nekdanji mirovniki se ogrevajo za vojaški poseg. Tudi papež Janez Pavel II., ki je bil velik nasprotnik vojaškega posega proti Sadamu Huseinu, je govoril o pravici do obrambe z orožjem. Vojaški vrhovi, ki so doslej veljali za inter-ventiste, pa od samega izbruha krize svarijo predvsem pred nevarnostjo intervencije in poudarjajo predvsem velik krvni in materilni davek, ki bi ga zahteval neposredni vojaški poseg. Evropa in svet sta o balkanski krizi veliko govorila, naredila pa malo ali nič. Zamudila sta vlak, ko bi lahko bil mednarodni diplomatski in gospodarski pritisk učinkovit - na začetku razpadanja bivše Jugoslavije, sedaj pa sploh ne vesta, kje naj bi zaCela razpletati in kako naj bi se lotila dramatičnega bosanskega gordijskega vozla. Vsem je jasno, da se bosanska tragedija lahko razplamti v požar, ki bi lahko zajel vso Evropo, nihče ne ve pa, kako naj bi ga zaCel gasiti. To protislovnost dokazuje dejstvo, da je mednarodna skupnost priznala Bosno in Hercegovino kot samostojno državo prav zato, da bi jo podprla, ni pa Hill zmignila s prstom, ko je bila ta država napadena in njena svoboda poteptana. Osnovna nejasnost, ki so jo različni interesi evropskih držav še zaostrili, izvira prav iz začetkov jugoslovanske krize, ko ni nihče hotel jasno pokazati na odgovorne za tisto dogajanje, amapak so krivdo pripisovali vsem. In ta nejasnost se nadaljuje še danes, češ grozodejstev so krive vse strani in v bosanski tragediji ni nihče nedolžen. Res je, da v balkanske drame ni mogoče prikazovati Crno-belo, vendar prav tako nesporno je dejstvo, da ima srbsko vodstvo s Slobodanom Miloševičem na Čelu glavno in naj-vecjo odgovornost za to, kar se je zgodilo. To vodstvo je skupaj s srbsko akademijo znanosti in umetnosti pripravilo naCrt, ki ga sedaj cinično udejanja z orožjem in to vodstvo je speljalo srbski narod v vojno, ki jo sedaj drago plačuje. Vendar tega - z izjemo nekaterih komentatorjev - ne poudarja nihče. In dokler ne bo te jasnosti, ne bo jasnih in učinkovitih načrtov za razreševanje bosanske krize. Nedvomno je, da po treh letih vojne in divjanja morije, ni v Bosni nihče več nedolžen. Toda to ne spreminja dejstva, da je srbsko vodstvo agresor, Bošnjaki pa napadeni in glavna žrtev. Kako je vse to povezano s skro- mno udeležbo Tržačanov na sredini manifestaciji za mir v Bosni? Maloštevil-nost je verjetno bila tudi posledica vseh teh nejan-soti, o katerih je bil govor. Mir je vrednota, ki je vsem pri srcu, vedar je kot geslo in cilj neke manifestacije sam na sebi nedorečen, Ce ni tudi jasno, kdo mir ogroža in kdo ga brani, kdo je napadalec in kdo je napadeni. Ce so demostracije proti francoskim jedrskim poskusom priklicale veC ljudi, je tudi zato, ker je bilo zelo jasno, proti čemu so bile usmerjene. In samo, Ce je cilj manifestacije jasen, so ljudje prepričani, da njihova udeležba lahko nekaj pomeni in da bo pritisk morda zalegel. Seveda je delen vzrok tudi mlačnost Tržačanov do Bosne. Vendar vse odgovornosti za to ni mogoCe zvrniti na italijanski del prebivalstva, saj si ne smemo zakriti dejstva, da je bila skromna tudi udeležba pripadnikov slovenske manjšine, ki je od razpada bivše Jugoslavije zelo odmaknjena do tega, kar se dogaja na balkanskih tleh. To so nekateri vzroki za skromno prisotnost na Trgu Unita. Najbrž bi lahko poiskali še druge. Problem je v tem, da se ob zmedenosti voditeljev stopnjuje zmedenost ljudi, medtem ko vse kaže, da bo Evropa živela ali izbirala, Ce bo Sarajevo živelo ali umrlo. Množične poulične manifestacije ne bodo rešile balkanske krize, lahko pa prisilijo državnike k spoznanju - in k ukrepanju - da se bitka za prihodnost Evrope bije v Sarajevu. In v tem smislu je bila tržaška sredina manifestacija - kot ostale drugod —po Italiji - zamujena prilo-ŽZ^iifiiiiiiiitpiiinu j žnost. Slovanske banke, trgovci in turisti Bilo je na začetku šestdesetih let, ko mi je neki starejši znanec iz Gradeža tako povedal: »Ali sploh veš, da je v avstrijskih Časih pri nas v Gra-dežu poslovala banka iz Prage in da si je moj oCe pri njej najel posojilo, da je kupil hišo, ter da je takrat tu pri nas poslovala tudi neka banka iz Ljubljane, pa Čeprav o njej nimam direktnih informacij, le nekaj sem slišal od starejših oseb?« Pošteno sem mu odgovoril, da nic ne vem o tem, da vem le, da je neki goriški slovenski trgovec, Andrej Gabršček, v Gradežu, v poletnem Času, prodajal tudi slovenske in Češke Časopise. Dokaz za trditve tega gra-deskega znanca sem kasneje dobil v tržaški Edinosti. Konec sedemdesetih let sem namreč zbiral podatke za svojo knjigo o go-riškem slovenskem bančništvu, bil sem velikokrat tudi v težaških arhivih in knjižnicah. V Edinosti sem v številkah zadnjih let pred izbruhom 1. svetovne vojne našel kar nekaj oglasov. »Banka iz Prage« je bila Zivnostenska banka, takrat najmočnejša banka na Češkem in istočasno tudi najmočnejša v slovanskem svetu znotraj Av-stro-Ogrske. v Trstu je imela svojo podružnico in sicer na Ponterossu. Njena je bila stavba v katero se je kasneje vselila Banca d’America e ddtalia (ta jo je po 1. vojni kupila), sedaj pa je v njej Deutsche Bank. V Gradežu so odprli svojo podružnico, ki je dobila kar precej klientov ne le med poletnimi gosti marveč tudi pri domačinih. Se večkrat sem kasneje iz ust domačinov slišal o tej »la Banca de Praga«. Svoje zanimanje za Gra-dež pa je kasneje, sicer samo v poletnih mesecih, pokazala tudi težaška podružnica Ljubljanske kreditne banke, ki je tam odprla svojo sezonsko podružnico. Prej sem omenil Andreja Ga- razvoju tega kopališča v veliko korist. V Gradežu so se bili že takrat v prav izdatni meri zagnezdili Cehi, ki so imeli tam svoje restavracije, svojega zdravnika in svoje hiše. Daši smo Slovenci prvi sosedje, nismo imeli tam prav ničesar. Z ozirom na izdatno število Čeških gostov, sem to leto napravil prvi poskus, da se tudi Slovenci zanimamo za Gra-dež in tukaj polagoma dobimo v roke postojanke, ki bi bile slov. narodu v Čast. Na najlepšem kraju ob glavni promenadi poleg kopališča sem postavil krasen šesterokotni kiosk iz železa, ki je imel dva vhoda in tri lepe izložbe. Postavil sem na pročelju napis: Kiosk Miramar - A. Gabršček. V tem kiosku sta prodajali dve mični gospodični vse možno blago za kopališke goste. Ker razglednic s slovenskim tekstom še ni bilo, sem dal izdelati v Nemčiji in v Londonu nad 50 vrst razglednic bolj umetniške izvršitve s slovenskim, italijanskim, Češkim in nemškim tekstom. Enako je bilo z raznovrstnimi albumi mesta in kopališča, iz bližnjega Ogleja, itd. Tu so bili najrazličnejši spominki na Gradež, potrebščine za kore- spondenco, za toaleto, za ko-pelj, pa tudi vse kopalno perilo, itd. Za ta namen sem bil pridobil jako sposobno gospodično iz Gradca, ki je že vec let vodila podobno prodajalno na gradeški promenadi. Sploh je bil to priznano najlepši in najbolje založeni kiosk v Gradežu. Vsi Cehi so bili moji zvesti odjemalci, kajti edino tu so imeli razglednice, albume in spominke tudi s Češkim besedilom, tu so dobivali Češke Časopise in tu so se čutili doma. Slovenci v Gradežu so bili skoraj bele vrane, kljub temu pa sem se upal iti v furlanski Gradež s takim slovenskim kioskom. »Materialen uspeh je bil sijajem. Dnevni inkaso je Cesto prekašal iztržek obeh mojih prodajaln v Gorici. Človek bi mislih da bi moral tako podjetnost uvaževati vsak Slovenec, in Ce- . $aluto da (>, ■'h j* .>, f — * Zk ^ _______L h*- bršCka. Ta je tam leta 1906 odprl kiosk Miramar. O tem je obširno poročal v svoji knjigi o Slovencih na Goriškem. Takole piše: »V furlanskem Gradežu (Gra-do) se je od leta do leta živah-neje razvijalo morsko kopališče, zlasti zadnja leta, ko se je izkazalo, da te kopeli koristijo proti raznim boleznim, posebno - sk-rofulozi in tej podobnim. Ni pa se razvijalo to kopališče samo z zdravstvenih vidikov, ampak postajalo je Čedalje bolj mon-densko kopališče v konkurenci z Lidom. Gradež ima jako veliko obalo z drobnim peskom, kjer je prostora za stotine šotorov. Bližina Trsta in jako ugodna parobrodna zveza sta bila rtSSSt ..... russ »K5 rado, 7/' A--< S tudi marsikdo iz strankarske strupenosti ne mara takega podjetja podpirati, da bi pustil tako podjetje vsaj na miru. Toda tu se je pokazala strankarska zloba naših Gregorčičevih klerikalcev v grdi luCi. Našli so, da je ena prodajalka Nemka, našli so, da niso bili okrog in okrog kioska postavljeni slovenski napisi, da bi s tem pokazal svojo narodno radikalnost. In sledile so zabavljice najgrše vrste. »Ta moj kiosk pa je bil hud trn v očesu gradeškim Laho-nom. Štiri leta je kiosk izborno deloval in napredoval in je oskrboval vsakega slovanskega gosta, pa tudi Nemce in Madžare v popolno zadovoljnost. Štiri leta je kiosk izborno uspeval in je bil tudi cez zimo poln blaga za prihodnjo sezijo. Kiosk je bil namreč popolnoma iz železa in se torej ni bilo bati ognja, ker je stal daleč od poslopij na morski obali. Taki kioski niso bili zava- rovani proti ognju, in kar se mi je pozneje Čudno zdelo, dve ta-mošnji zavarovalnici nista hoteli prevzeti zavarovanja. Meseca oktobra leta 1910, je kiosk pogorel do tal. Dokazano je bilo, da je bil ogenj podložen od dolnje strani pod leseni pod. Imel sem škode okoli 40.000 K, kar je bilo prvi začetek moje nesreče. Ko ni bilo vec mojega kioska v Gradežu, slovenski klerikalci niso imeli vec gradiva za zabavljanje. Nic imeti v Gradežu, to je prav, ali nekaj našega in da to ne trobi v strankarski rog, to pa je povoda dovolj za izlive zavisti in zlobe.« Do tu Gabrsckove besede. Zanimanje za Gradež so sicer kazali tudi drugi slovenski ljudje. Znan goriški fotograf Anton Jerkič, ki je zaslovel po vsej Goriški in kasneje tudi v Trstu, kjer je odprl podružnico svojega fotografskega laboratorija, je še pred njim naredil tudi nekaj razglednic v Gradežu. Ne vem, Ce sodi med naše ljudi tudi fotograf Milan Mandich iz Trsta, ki je založil razglednice o Gradežu. Ce je priimek napisan na italijanski način, je ime tipično slovensko ali hrvaško. V zadnji knjigi ”Un saluto da Grado - Gruss aus Grado”, ki jo je leta 1990 izdala založba Laguna, je kar precej teh "naših” razglednic. Omenjen je Andrej Gabršček, ki je leta 1907 dal slikarju J. Poppu narediti serijo umetniških slik o Gradežu ter jih dal kot barvne razglednice tiskati v tiskarni Rafael Tuk & Sons v Londonu. Gabrsckove so tudi druge razglednice - fotografije o Gradežu, na katerih so napisi (vsaj na ohranjeni in v omenjeni knjigi objavljeni reprodukciji) v nemškem jeziku. Imamo pa tudi razglednice s trojezicnimi napisi: italijanskem, nemškem in slovenskem, ter tudi s slovensko oznako kraja "Gradež”. Vse to iz Ga-bršckove založbe. S kioskom Miramar se je, kot smo lahko brali, Andrej Gabršček zelo hvalil. Ko sem listal po že omenjeni knjigi založbe Laguna, sem na strani 139 ta kiosk tudi odkril na razglednici tržaške založbe Modiano. Tak je kot ga Gabršček opisuje. V ita-lijanskem in nemškem tekstu si-cemi omenjen lastnik, napisano pa je da ima kiosk Miramar elegantno orientalsko obliko. Anton Jerkič pa se je že leta 1898 izkazal s svojimi fotografijami iz Gradeža, ki jih je potem dal natisniti na razglednicah, na katerih je bila njegova oznaka "Ant. Jerkič, Fotogr.” Izkazal se je, ker so to bile prve nočne fotografije Gradeža. Znano je, da je mož imel izredno trgovsko žilco poleg fotografske sposobnosti. Zanimanje slovenskih ljudi za Gradež se je povečalo v času med dvema vojnama. Nekateri so se tam poskusili vsaj za nekaj Časa, seveda v poletnih mesecih, z odpiranjem hotelov ter gostišč. Kar precej slovenskih ljudi iz Gorice iz drugih krajev v deželi je šlo počitnikovat v Gradež. Veliko je bilo seveda tudi romarjev na Barbano ali v Oglej. V zadnjem Času se je pojav še povečal, saj so mnogi tam kupili svoje drugo stanovanje, v poletnem času pa je tam kar precej slovenskih kopalcev, še največ iz Gorice, pa čeprav ne manjkajo niti Tržačani. V zadnjem Času je, še zlasti ob koncu tedna, tam videti tudi veliko avtomobilov s slovenskimi registracijami. Po desetletjih odsotnosti se vračajo tudi Cehi in lani ob stoletnici praznovanja letovišča v Gradežu, so jim priredili poseben sprejem. Sicer pa je tudi lastnica enega najboljših hotelov v Gradežu po rodu Čehinja. Marko VValtritsch Na slikah (od zgoraj navzdol): - Ribiški koci na otočku sredi lagune (v Gradežu jim pravijo »casoni«). Napis na GabršCkovi razglednici je dvo- oziroma teojezicen. - Gabrščkov kiosk Miramar na razglednici, ki jo je v Trstu izdal zaližnik Modiano - Fotograf Anton jerkic iz Gorice je prvi izdal razglednice z nočnimi motivi iz Gradeža. - Taksno je bilo kopališče v Gradežu pred 1. svetovno vojno. Risba je delo J. Poppa, razglednico je založil Andrej Gabršček, tiskali pa so jo v Londonu. NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. julija 1995 Glasba klezmer pridobiva tudi pri nas vse več privržencev »ETNIČNO JE LEPO« Gledališče, festivali, koncerti, najrazličnejše pobude: vse v znamenju gesla “etnično je lepo”. Od Ircev do Ciganov, od Kurdov do Židov: zimsko in poletno sezono tržaške kulturne scene so letos zaznamovale narodne melodije. Klasično glasbo... ne, ne moremo, reči, da jo je etnična glasba izpodrinila iz prestola, na katerem kraljuje. Vsekakor pa drži, da se je velik del občinstva (predvsem mlajšega, a statistik ne moremo delati) navdušil za melodije, ki prinašajo morda nekoliko eksotične zvoke narodov, ki so po svoji tradiciji, če že ne po geografski legi, oddaljeni od nas. Alfredo Lacosegliaz (na sliki): »Da, morda je glasba res vesoljni jezik, ker izhaja iz čustev, iz emo-tinosti, in prehaja v emotivnost poslušalca, do njegovega srca. Ko glasbi uspe, da seže do čustvenosti, je šele dobra glasba - pa naj bo etnična ali t.i. tradicionalna.« Opazovalec, ki je vsaj malo sledil temu dogajanju, si pač mora zastaviti vsaj dve vprašanji: je to zanimanje za narodno glasbo oz. za priredbe le-te res pristno ali je samo modna muha? Do kakšne mere se občinstvo preko glasbe približa kulturnemu ozadju, svetu in duhu določenega naroda? Nismo glasbeniki, sociologi ali vraCi, da bi na to vprašanje odgovarjali kar sami. Zato smo se odločili, da vorašanja postavimo dvema izvajalcema glasbe klezmer. Oba sta Tržačana, oba uspešna, oba znana med ljubitelji te zvrsti. Alfredo Lacosegliaz in Davide Casali sta odgovorila na naši vprašnji pac na osnovi svojih pisanih izkušenj, ki sta si jih nabrala na nastopih pred najrazližnejšimi občinstvi in s sodelovanjem s priznanimi mojstri glasbenega področja. Zakaj je glasba klezmer, poleg drugih sorodnih glasbenih zvrsti, doživela v zadnjih Časih med Tržačani tak uspeh? Lacosegliaz: »Glasba klezmer je obredna glasba; od tod tudi njena izrazita ritmicnost, ki močno vpliva na občinstvo. Vesela je, živahna. Razvija se v melodijo, ki ni klasična melodija zahodne glasbe, paC pa drugačna, za naše uho morda nekoliko eksotična. Morda je njen ritem bolj soroden arabski glasbi, vendar je vseeno bliže zahodnemu okusu od slednje. Tako je glasba klezmer obenem nova, tradicionalna, eksotična. Mislim, da so to elementi, ki najbolj pritegnejo občinstvo.« Je to trenutna moda ali trend, ki se bo uveljabvil in bo dlje Časa živel med ljubitelji glasbe? Casali: »Zanimanje za glasbo klezmer je predvem moda, trenutno zanimanje občinstva. Mislim, da tab trend ne bo preživel. Prišli smo do neke točke, ki je po mojem mnenju višek zanimanja za ta tip glasbe. Ljudje bodo najbrž pri glasbi klezmer vztrajali še dve, tri leta. Potem bo vsega tega konec.« Zakaj? Casali: »Glasba klezmer ni klasična glasba, zato tudi ni večni hit. To je ljudska glasba, ki se pac v določenem trenutku lahko prerine v ospredje kulturnega dogajanja, toda dnevi njenega uspeha so šteti. Seveda bi rad, da bi zanimanje za židovsko in jidiš kulturo trajalo v nedogled. Toda bodimo realisti: to je enostavno nemogoče. Ne morem računati na dejstvo, da bom celo svoje življenje igral in od tega živel.« Torej bo moda na vsem lepem mimo, v ljudeh se bodo porodila druga zanimanja, glasba klezmer pa bo šla enostavno v pozabo, ne da bi za sabo pustila nekega globljega zanimanja za židovsko kulturo? Lacosegliaz: »Kar se sposobnosti razumevanja glasbe in z njo kulture določenega naroda tiče, sem pesimist. Naj pojasnim: ko je glasba lahka, enostavna, predvidljiva, jo publika dojema in se zanjo navdušuje. Ko pa je potreben korak naprej, se od nje večkrat oddalji. Primer taga je lahko arabska glasba. Ko poslušalec pusti za sabo znane melodije in ritme in se napoti proti neznanemu, neobičajnemu, se ponavadi rad povrne nazaj, ker ga novi ritmi in harmonije Cisto preprosto motijo. Zahod se je ustavil ob treh akordih in dveh ritmih, ki gredo sicer radi v promet, ki pa Česa drugega ne nudijo.« Casali: »To je problem, s katerim se tudi mi izvajalci večkrat ubadamo. Poleg glasbe skušamo občinstvu nuditi še kaj. Med svojimi koncerti osebno rad veliko govorim, pripovedujem, po svoje uCim publiko. Nekateri mi očitajo, da so moji nastopi razvlečeni. Meni pa je všeč tako. Ljudje se radi učijo, vedno želijo odkriti kaj novega. Jaz jim lahko ponudim samo glasbo. Seveda ljudi ni mogoCe prisiliti, da bi, potem ko so recimo šli na koncert glasbe klezmer, zaceli raziskovati židovsko kulturo. Kdor si paC tega želi, naj ima možnost, da našo kulturo spoznava naprej, toda to mora biti prostovoljna izbira.« O Zidih velja mnenje, da so vase zaprta skupnost, ki skrbno varuje svojo tradicijo pred nepoklicanimi. Toda letošnje pobude (razstave, filmi, koncerti), ki so se zvrstili v Trstu in so doživeli enkratem uspeh, lahko pričajo o nasprotnem: da si tudi židje, podobno kot Slovenci ali drugi manjšinski narodi, želijo dialoga z večino. Mnenja o tem pojavu so deljena - tudi naša sogovornika se v oceni ne moreta zediniti: Lacosegliaz, ki se je židovski kulturi približal kot tujec, velja pa danes za enega najboljših poznavalcev in izvajalcev njene glasbe, ohranja kanček ustaljenega predsodka o judovski zaprtosti: »Kultura jidiš je malo pozanana, skoraj prikrita, bi se reklo. Po eni strani zato, ker je njiohov jezik tako različen. To ni ne židovki jezik ne kateri izmed evropskih, pac pa mešanica obojega. Zato so naše plošCe vedno opremljene s prevodom tekstov. Po drugi strani je židovska skupnost res zelo navezana na svojo tradicijo, ne predvideva (oz. kar zavrača) sprobrnit-ve, vstopa novih elanov v svojo sredo. Zato je židovsko .izročilo nekaj, kar je treba iskati. Kdor ga ne vztrajno in potrpežljivo išCe, ga ne bo nikoli našel. Židje pac niso katoliki, ki radi reklamizirajo svojo vero.« Casali, ki je židovskega rodu, taka namigovanja ostro zavraCa: »Kakšna neumnost! To je eno tistih mnenj, ki so se pred Časom razširila, in ki jih sedaj ni in ni mogoCe izkoreniniti. Naša skupnost lahko samo pozitivno ocenjuje, Ce si kdo prizadeva, da bi prikazal židovski svet - preko glasbe ali kako drugače. Zelo veseli smo, da so se ljudje tako navdušili (pa Čeprav samo zaradi trenutne modne muhe) za židovsko kulturo in glasbo.« Zakaj mislita, da je ravno glasba klezmer doživela v Trstu tak uspeh, medtem ko se nihče ne preriva, da bi dobil vstopnice za koncert kake skupine, ki izvaja na primer slovensko etnično glasbo? Za Lacosegliaza so raz- logi predvsem ekonomskega značaja: »Za Trst je zelo pozitivno, da predstavi svojemu prebivalstvo pobude, ki združujejo etnično glasbo najrazličnejšega izvora. Te, ki jih imamo priložnost poslušati, so pa vendarle samo majhen del vsega, kar svetovna glasbena scena ponuja in kar bi bilo še mogoCe odkriti. Da nekateri narodi prodrejo s svojo glasbo na svetovni vrh je samo stvar diskografske industrije, založb in tržišča. Irska oz. keltska glasba doživlja inflacijo ponudbe, ker se zanjo zanimajo veliki producenti. Drugi narodi doslej še niso bili deležni take pozornosti: nihče ne pozna glasbe Kurdov, Laponcev ali ... Slovencev. Dokler se glasbena industrija ne bo zaCela resno, antropološko ukvarjati s kulturo manj znanih narodov, se s te točke ne bomo premakni- li.« Casali je mnenja, da na stanje vpliva predvsem mentaliteta ljudi. V svoji sodbi je jasen in ne pozna kompromisov: »Zato, ker so Tržačani grozni fašisti. Ne vedno, da se razumemo. Preseneča me na primer, da so s takim navdušenjem sprejeli niz pobud o židovstvu: razstave, filme, koncerte, gledališče. Taki so pač: iz neznanih razlogov so se navdušili za to glasbo klezmer, medtem ko pa slovensko kulturo zavračajo. Kar tako, brez kakega objektivnega razloga.« Vi niste Zid, ste pa z Židi v stalnem stiku. Kakšen se vam zdi svet, ki ste ga z udejstvovanjem na glasbenem področju odkrili? Lacosegliaz: »Zidovska duševnost je izredno globoka in podoCje njenega delovanja je zelo široko. Kar se mi v njej zdi najlepše, je njena skoraj paradoksalnost, njena globin-skost - židovstvo je v marsičem po mojem mnenju (saj bi ne hotel izreci kake kletve) skoraj laiCna religija. Prva stik z glasbo klezmer je bil bliskovit, Čudovit. Glasba klezmer ni samo židovska oz. jidiš. Je glasba, ki so jo Židje predelali tako, da so osvojili glasbene spodbude narodov, ki so jih srečevali na poti svoje diaspore. Zame, ki' sem se že ukvarjal z balkansko glasbo, je bilo nekaj povsem naravnega, da sem se vkjuCil v vesolje, ki ga imenujemo klezmer. Danes sem ta slog tako sprejel vase, da moram še sam ustvarjati po njegovi sledi.« Vi najbrž na val zanimanja za etnično glasbo -ali v ožjem pogledu za glasbo klezmer - gledate z drugačnega zoprnega kota od svojega kolege. Občutite kako razliko med publiko, ki je židovskega rodu, in publiko, ki je morda šele pred kratkim vzljubila glasbo vaše kulturne tradicije? Casali: »Raje igram za publiko, ki ni izključno židovskega rodu. Židje vCasih sprejemajo glasbo klezmer kot nekaj samoumevnega, kot da jim je že vse znano in da jim ne more povedati ničesar novega. Ostali pa so nestrpni, polni pričakovanj. Njim se še da kaj novega povedati, jih Česa naučiti.« Matejka Grgič THE ORIGINAL KLEZMER iNSE^ Davide Casali * (m Davide Casali (na sliki njegova zadnja plošča): »Glasba klezmer je vedno otožna, tudi tedaj, ko se zdi vesela. V sebi nosi razbolelo dušo trpečega naroda.« NEDELJSKE TEME KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Nedelja,30. julija 1995 KAKO SMO DOŽIVLJALI Daleč od Trsta še vedno vihra vojna. Julija 1945 se začnejo trije veliki pogajati v Potsdamu in določati, kako bo svet v bodoče urejen. Odgovorni urednik Primorskega dnevnika postane Jože Koren, krog sodelavcev se širi in časopis se začne dosledno boriti za pravice ter enakopravnost Slovencev na območju Zavezniške uprave. V uvodnikih se vrstijo navedbe gmotne in moralne škode, ki jo je fašizem prizadejal na kulturnem, prosvetnem, gospodarskem in političnem področju. Z moralnimi problemi se spopada tudi duhovščina. Od nadrejenih zahteva nov, pravičnejši odnos do Slovencev in priznanje preteklih zablod. S pripravami na obnovo slovenskih šol se začne tudi organizirana prosvetna dejavnost, ki teži predvsem k jezikovnemu in kulturnemu osveščanju. B.K. Konferenca treh velikih LONDON - V najvecji tajnosti potekajo zadnje priprave za prvi sestanek »Velikih treh« po porazu Nemčije. Sestanek bo v Potsdamu zunaj Berlina, ki predstavlja srce pruskega militarizma. Sedaj bo pomenil utrditev miru. Tu se bo predsednik Truman prvič sestal s Stalinom. Truman je sedaj na neki ameriški križarki na poti preko Atlantika ter bo po pristanku v nekem severenoevropskem pristanišču z letalom odpotoval v Berlin. Cas njegovega prihoda kakor tudi ime doticnega pristanišča držijo še v taj-nosti. V mestu Malmoe, ki je pristanišče prestolnice Danske, se razširjajo govorice, da bosta predsednik Truman in angleški ministrski predsednik Churchill v kratkem prispela v Kodanj v spremstvu feldmarša-la Montgomerya in generala Omarja Bradleya, ki je bil poveljnik XII. ameriške armadne skupine. Danes je bilo v Berlinu uradno objavljeno, da je prišel v nemško prestolnico feldmaršal Montgo-mery, dasi niso v ničemer pojasnili namen njegovega obiska, niti koliko časa se bo tam zadržal. Reuterjev diplomatski dopisnik poroča, da je včeraj prispel v Veliko Britanijo Joseph Davries, posebni zastopnik predsednika Trumana, ter že odpotoval dalje v Nemčijo, tako da se ni ustavil v Londonu niti 24 ur. Vendar se je razgovarjal z zunanjim ministrom Edenom in ameriškim veleposlanikom Wi-nantom. Davies se bo verjetno udeležil konference v Potsdamu. Nič še ni znanega glede odhoda Stalina iz Moskve. Brzojavke iz Moskve govore zaenkrat le, da je odpotovalo v Berlin po zračni poti britansko diplomatsko osebje. (15.7.1945) Temelji trajnega miru LONDON - Prepoved poročanja s potsdamske konference dela tisku mnogo preglavic. Razen podrobnosti o trajanju dnevnih pogovorov o sestavi jedilnika in o tem. kdo je s kom zajtrkoval, ne morejo svojim časopisom ničesar poročati. List "Boston Globe” je objavil v preteklem tednu z velikimi črkami natisnjen naslov: Uradno poročilo s Potsdamske konference. Pod naslovom je bil Štiri centimetra prazen prostor. V zadnjem času pa se v Ameriki in Angliji množe glasovi, ki uvidevajo potrebo prepovedi poročanja, kajti problemi so takega pomena in tako delikatnega značaja, da je popolnoma naravno da ni mogoče dovoliti objavljanja rezultatov, dokler ni dosežen popoln sporazum v vseh točkah. (24.7.1945) Zadovoljiv uspeh v Potsdamu BEOGRAD, 30. Tanjug. - Potsdam. Agencija Reuter prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika iz Potsdama, Denisa Martina, v katerem se poroča, da se je včeraj konferenca "Velikih treh” nadaljevala in da je bil, kakor se poroča v uradni izjavi, dosežen zadovoljiv uspeh.. London. 30. Reuter. - Timesov diplomatski dopisnik piše, da v Londonu nikakor ne verujejo nami-gavanju, da bi se potsdamska konferenca utegnila predčasno zaključiti in da bi utegnila prenesti ureditev nekaterih točk dnevnega reda na kak poznejši sestanek. Čeprav bi izpopolnitev nove vlade res utegnila zahtevati Attleejevega povratka v domovino okrog sredine prihodnjega tedna, se vendar splošno smatra, da bi - kakor dodaja dopisnik - dejstvo, da bi se delo, ki je bilo začeto v Potsdamu, ne dovršilo, utegnilo "zadati bridek udarec vsem nadam okrevajoče Evrope”. Med mnogimi političnimi vprašanji, ki jih mora konferenca reših, izgleda, da zavzema špansko vprašanje eno izmed teh mest in smatra se, da bodo 3 voditelji, ko bodo podah svojo končno izjavo, začrtah tudi svoje stališče do falangi-stičnega režima. Ko je Sir Victor Mahe predložil svoje poverilnice kot novi britanski veleposlanik v Madridu, pravi dopisnik, da je "odkrito govoril o neugodju in nezaupanju, s katerim se gleda na ta režim. Kakšen splošen vtis so te besede zapustile, ni znano, vendar so bile vse kakor veleposlanikove besede predokus na potsdamsko izjavo". (31.7.1945) Mi ne razumemo tega Težko nam je ko slišimo, da se v Gorici pred vojaškim sodiščem zagovarjajo štirje ljudje, ki so bili najzvestejši borci v antifašističnih vrstah od najtežjih dni, pa vse do prihoda Jugoslovanske armade - do zmage sovobo-doljubnih narodov v odprti borbi prah fašizmu. Obtoženi: Beltram, Valentinčič, Sosolj in Ben-daminova, so se morali zagovarjati, ker so sodelovali pri manifestaciji 19. junija 1945 in s tem, kakor jim je očitala obtožnica, kršili člen 38. prvega razglasa. Po zasliševanju prič-policistov, so se morali zagovarjati. Prvi je bil pred sodniki Beltram iz Vogrskega, ki je bil obtožen, da je nosil zastavo, vzklikal maršalu Titu in Jugoslaviji ter da se na poziv pohcistov ni hotel odstraniti, pač pa je rekel, da ne bo šel, ker se nahaja na svoji zemlji. Sosolju in Valentinčiču je obtožnica očitala skoro isto, Benda-minovo pa so policisti obtožili, da je hotela izobesiti poleg zavezniških zastav na prefekturi tudi slovensko zastavo. Beltram je povedal, kaj ga je napotilo tisti dan v Gorico. Povedal je, da je petindvajset let preklinjal fašistično tiranijo in da je v zadnjih štirih letih bil z dušo in telesom s svojimi sinovi in njihovimi prijatelji, ki so se borili kot partizani za svobodo za poraz fašizma. Se sam bi šel med nje, če' jih ne bi imel že petinšestdeset. Potem, ko je tista Armada, katero je tako težko čakal in ji pomagal odšla, je zvedel, da bodo obveljali vsi tisti zakoni, ki so ga tako tlačili pred osmim septembrom 1943. Moral je ih na Travnik, da bi manifestiral... Sodnik pa je prekinil in mu pojasnil, da se ne nahaja v prostoru, v katerem bi razpravljali politične stvari, pač pa na sodišču - obtožen kriminalnega prestopka - torej kot kriminalec. (4.7.1945) '. A LI. SE ŠE SPOMINJA? Preteklo nedeljo »m< priobčili članek o go riikem kmeujekem in spektoratu, kjer je bi lo govora o - junaški! podvigih* njegovegt predsednika MattCi Marsana. Ali se Mar sano še spominja, ka ko je na dan Museo lini levega prihoda ' Voloe vzklika! vduce ju* ? Za vsak slučaj priobčujemo danes sli ko, ki ga kaže, kaki ponosno stoji ob «du Iz tržaškega življenja S LAZ objavlja, da bo danes 25. julija ob 17. uri ob priliki druge obletnice sramotnega padca fašističnega režima, v znak veselja krenil sprevod z bivše Piazza deUTmpero po mestnih ulicah in trgih. Pozivamo vse antifašiste m demokratične meščane, da se udeležijo te manifestacije! ProseSka komemoracija Komemoracija v spomin žrtvam, ustreljenih na kolodvoru v Proseku, ki bi morala biti na Proseku dne 22. trn., je predložena na 29. julija in ne na 30. julija, kot je bilo javljeno. Poizvedbeni oddelek RK Rdeči križ za mesto Trst in pokrajino objavlja, da se je urad za informacije in poizvedbe preselil z današnjim dnem iz ulice Cicerone 8 v unčo Carducci 4, pritličje. Slovenščina za srednješolce Srednješolski dijaki, ki žele obiskovati tečaje za slovenščino, naj se prijavijo dne 26. tm. od 9. do 11. ure v Vicolo Ospedale Militare Štev. 2. »Kralj na Betajnovi« v tržaškem radiju Danes bo slovenska dramska skupina igrala igro v treh dejanjih »Kralj na Betajnovi«, ki johodo oddajah po radiju Oddaja se prične ob 20.30 in bo trajala poldrugo uro. Postni promet začasno prekinjen Postno ravnateljstvo objavlja, da je postni promet za Trst in iz Trsta začasno prekinjen zaradi preo-bloženosti postnih razdeljevalnih centrov. Pričakuje se, da bo promet prekinjen za kratek čas. (25.7.1945) Grob bazoviških junakov Ko so »grobarji svobode narodov«, masovni morilski rablji, Cmosrajčni fašisti dne 6. septembra 1930. na Bazovici pomorili štiri najboljše sinove našega naroda in jih po noCi odpeljali neznano kam, so srca vseh Primorcev zadrhtela v nemi boli: »Se mrtvih nam niso pustili, da bi jih pokopali s častjo«. Dolgih petnajst let ni nihče vedel, kje so pokopana razmesarjena trupla. Ni pa narod primorski pozabil njih, ki so visoko nad vse takratne strankarske boje dvignili plamenico ’ ideala delavcev, borcev za svobodo. Pri večernih pogovorih se je pogosto Culo vprašanje: »Le kam so jih zavlekli, ali jih bodo kdaj našli?« Visoko v gorah tolminskih in idrijskih se je vCasih ob večerih slišalo, kako so naše kmečke mamice vpletele v večerno molitev: še oCe naš za bazoviške muCenike, katerih kosti trohnijo neznano kje«. Po osvoboditvi Trsta in okolice so se brat Bidovca, oCe Marušiča in tovariš Spanger, Id je bil takrat obsojen na trideset let jeCe, vse prizadeli, da najdejo mesto, kjer so zakopani štirji mučeniki. Zdi se, da so to mesto že odkrili. Tovariš Spanger je danes sam poročal, da je kraj, kjer počivajo prve žrtve fašizma v Trstu, na samem na pokopališču sv. Ane. Ker se za petnajsto obletnico pripravlja spominska proslava, bomo o tem še poročali. r= 7 iaaM Tržaški športniki v Ljubljani po lepi igri podlegli gostiteljem ZMS iz Ljubljane je povabila k športnim prireditvam ob priliki II. mladinskega kongresa tudi nogometno reprezentanco tržaškega GAT-a. Enajstorica nogometašev, zbrana iz vseh sektorjev tržaškega mesta, je pod vodstvom tov. Žerjala odpotovala v torek v Ljubljano. Dolga pot, dvanajstruna vožnja je fizično precej utrudila naše mladince, toda ni jim vzela tržaškega humorja. Z napetostjo in zanimanjem smo pričakovali svoje prvo gostovanje na ljubljanskem nogometnem polju. Pred našim sporedom je bilo odigranih že petero tekem a krona sporeda je bila tekma Trst-Ljubljana. Točno ob določeni uri so prišli na igrišče naši fantje, ki jih je občinstvo sprejelo z viharnim navdušenjem. Kmalu za njimi nastopijo Ljubljančani. Ura je bila 14. Tov. Bloudek je v prisrčnem nagovoru pozdravil tržaško mladino, poudarjajoč svoje veselje, da ravno Tržačani otvarjajo nogometno tekmovanje med mladinci. Govor je zaključil z vzkliki sloven-sko-italijanskemu bratstvu. Sodnik je zažvižgal. Začela se je tekma v bliskovitem tempu. Žoga leta od nog do nog. Tržačani napadajo, a do gola ne pride. Obrne se. Ljubljančani pridejo do lepe kombinacije, z dolgimi »pasažami« pridejo pred Miklavčičeva vrata. Se en sunek-gol. Razbornik zabije lepo točko, ki je bila mojstrsko podana na mrežo. Tržačani so imeli smolo. Bila je Se ena prečka, nekaj strelov, a vratar je odlično ubranil. Vratar je imel svoj »dobri dan«. Prvi polčas konča 1:0 za Ljubljano. V drugem polčasu je bil tempo enak. Vse kaže na izenačenje, a prišlo je drugače. Dvojica belih pride do žoge in bežita. Sledita dve pasaži in kmalu pade druga točka za Ljubljančane v Razbornikova vrata. Tržačani ne klonijo. Oblegajo nasprotna vrata. Raddi zabije najlepši gol dneva za tržaške barve. Tržačani so v lepi formi, hočejo izenačiti, a Ljubljančani držijo trdno. Ne samo to. Posreči se jim streljati v prazna vrata, in Piskar poveča na 3:1 za Ljubljano. Tekma je bila v vsem svojem poteku »fair«, nagla in disciplinirana. (1.7.1945) NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. julija 1995 STVARNOST PRED 50 LETI odnos do Slovencev KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI » ■ ILFfl/tl/ho NELLA VeMEZJI ‘X ' * r -vfjj ' ' ■ - • ■ •-4. ;t,.v MM * ■ > i v Bi »s MP- V :. .s*" Iv *■ v > v • <2: ' v |§ ,v * g* •- I: ... , •iv1 tf • i',*-''. / MtfcE. OfUGINI ALLA mRcif) T ps|‘ * ,>4^ • . n.TSr-f* Slovenske šole v Trstu Četudi je bilo ravnanje vseh oblasti s slovensko Solo v Trstu vedno mačehovsko, vendar se je ta razvila številčno in kvalitetno tako, da smo bili tržaški Slovenci na svoje šolstvo lahko ponosni. Se v zadnjem letu pred nastopom fašizma, t.j. leta 1922 smo imeli na 12 šolah s 149 učitelji in 115 razredi 5652 uCencev. Danes smo priča preporodu slovenske šole. 2e v maju, takoj po osvo-bojenju so pričele v zgornji okolici z delom slovenske šole, v spodnji okolici pa so se nadaljevali teCaji, ki so bili tajni med okupacijo. Z nastopom počitnic pa ni nastal nikak zastoj. Na željo slovenskih staršev se vršijo vsepovsod jezikovni tečaji, ki naj otrokom olajšajo prehod v slovensko šolo. Starši sami prihajajo v velikem številu na pogoste roditeljske sestanke in se živo udeležujejo razprav o organizaciji slovenskega šolstva v Trstu. Povsod sestavljajo roditeljske svete, da bodo imeli tudi starši možnost sodelovanja pri izgradnji našega šolstva. V tem se manifestira demokratizacija našega javnega življenja. Veselje navdaja Človeka ob presrC-nem zanimanju naših staršev za šolstvo in ponos se nam dviga, ko dan za dnem spoznavamo, da ni mogla dolgoletna fašistična mora zastrupiti duše našega človeka. So pa v mestu še nekateri, ki se nikakor ne morejo vživeti v novi Cas, ki še niso doumeli, da so se v štirih letih borbe mnoge stvari izpremenile do temelja in da spadajo fašistične potujCevalnice v zgodovino. Fašistič- nega učitelja Sottosantija, ki je pljuval v usta vipavskim otrokom zaradi slovenske besede ni več, toda še so živi ljudje njegove miselnosti. Se je tu fašistična učiteljica, ki je izjavila, da bi pobila vse slovenske otroke. In taki ljudje bi še radi zastrupljali ozračje. Dogodili so se primeri, da so se italijanski starši in to do vCeraj topli fašisti, izjavili in vztrajali na tem, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. Ali ne smrdi to po provokaciji? Gospodom fašistom priporočamo, da take bedne poizkuse zavirati in diskreditirati naše delo za obnovo tržaškega slovenskega šolstva, opustel Nas ti klavrni vitezi propadlega fašizma ne vznemirjajo. V obnovi slovenskega šolstva bomo šli svojo pot in vemo, da gre ta pot samo navzgor. Drago Pahor, prosvetni referent Osvobodilnega sveta za Trst Za pogorelce in sirote Tov. Žigon Joško iz Komna je daroval za pogorelce 5000 lir, tov. Tončka Z. pa za sirote padlih borcev 150 lir. Darovalcema se najlepše zahvaljujemo. Na Reki več kruha Beograd, 21. Tanjug. - PriCenši s 15. julijem je bil na Reki zvišan obrok kruha. Vsi potrošniki bodo dobivali dnevno po 250 gr kruha, delavci po 300, težki ročni delavci pa po 600. (22.7.1945) Prosvetna društva V petek zvečer so se sestali delegati raznih kulturnih organizacij, da izvolijo vodstvo in odobrijo pravila. Važni sestanek je bil v kulturnem krožku »J. Tomažič«, kjer je prof. Can-toni v navzočnosti številnih zastopnikov jasno in živo obrazložil program, ki si ga je nova ustanova postavila. Po dolgem razpravljanju so odobrili pravila in izvolili odbor. Za predsednika je bil izvoljen prof. De Tuoni. Sestanku so prisostvovali kot opazovalci zastopniki slovenske kulture. Referent dr, Škerlj se je zelo laskavo izrazil o kulturnem sodelovanju predstavnikov obeh narodnosti v Trstu. To sodelovanje naj bi še bolj utrdilo vezi med obema narodoma. Novo izvoljeni predsednik prof. De Tuoni je v odgovoru poudaril demokratičnost kulturnih krožkov, kakor tudi popolno razumevanje problemov obeh narodnosti v smislu realnega sodelovanja po skupnem naCrtu. (22.7.1945) Besede duhovnikov Izjava Glede na to, kar je pisala »Vita Nuova« v zadevi jugoslovanskih vprašanj izjavljamo slovenski duhovniki, da se ne strinjamo s pisanjem lista. Za politiko lista je osebno odgovoren Msgr. Santin. Z njim se slovenska duhovščina ni strinjala, se ne strinja in se ne bo strinjala! Primorski duhovnik v imenu mnogih Odgovor »Vita Nuova«, nekak uradni cerk- veni list, Id izhaja v Trstu in je za njegovo vsebino odgovoren sam Škof dr. Anton Santin, je priobčila nekaj Člankov in notic, ki na licemerski način izlivajo strup na Titovo Jugoslavijo. Za danes se ne bom spustil v odgovor na posamezne nesramne očitke, opomnil bi le, kar sledi: »Vita Nuova« je pred vojno in med vojno kazala sovražnost do slovanstva. Za kar je pisala bo moral Škof Santin sam dajati odgovor. Škof dr. Santin je najbolj zagrizen fašist, kar jih je sedelo v stolici Sv. Justa. Naj navedem nekaj primerov, kako je sovražil slovenski jezik Lani, ko so slovenski duhovniki v Trstu zaprosili škofa naj bi privolil, da se pri Sv. Antonu spet vpeljejo slovenske pridige, Id so jih fašisti ukinih, je Škof odgovoril: »Smo v Italiji...« V Kopru je deško semenišče za Slovence in Italijane. Človek bi mislil, da bo v takem semenišču zastopnik sv. Cerkve dopustil pouk v obeh jezikih. O tem ni govora. Slovenski gojenci se morajo učiti samo v italijanščini in nimajo prilike, da bi se dobro priučili svojemu jeziku. V kapehci so gojenci ves majnik peli samo italijanske pesmi. Ob koncu meseca pa so gojenci ponovno zaprosili škofa, da bi smeli zapeti vsaj eno slovensko versko pesem. Toda škof jih je nahrulil: »Kaj mislite, če je Tito začasno zasedel naše kraje, da boste tu ukazovali!« In to naj bo pravičen škof, ki mora spoštovati in gojiti vse jezike vškoSji po načinu enakopravnosti! Škof dr. Santin si je svojo obsodbo sam zapisal. Slovenski duhovniki (8.7.1945) Družinam proseških talcev Krajevni narodni osvobodilni odbor za Prosek poziva vse družine talcev, ki so bili umorjeni dne 29. junija 1944 pri postaji na Proseku, da mu javijo ustmeno ali pismeno imena padlih junakov v roku osmih dni. Na mestu, kjer so padli, nameravamo postaviti spominsko ploščo. Komemoracija bo v nedeljo, 22. t.m. Svojcem Slovencev v zavezniški službi Trst, 12. julija. - 6000 vojakov slovenske narodnosti, ki so jih zavezniške sile osvobodile, ko so se izkrcale na Sardiniji, sluzi zdaj pri silah Združenih držav ter v južni Franciji, kjer so dodeljeni važnim obnovitvenim delom. Zavezniška vojaška uprava v Trstu je ukrenila vse potrebno, da bodo vojaki, ki imajo sorodnike v Julijski krajini, lahko pošiljali pošto v Trst, kjer bo razdeljena njihovim družinam. Danes je prispela njih prva pošta v Trst in bo v nekaj dneh razdeljena. Sorodniki, ki bi želeh odgovoriti tem vojakom, morajo poslati svoja pisma na sledeči naslov: A.P.O. 772 U.S. Army, c/o A.M.G. Tržaško področje. Navedeni morata biti ime in edinica vojaka, ki ju bo ta podal v svojem pismu. To pošto bodo zbirali v Trstu v rednih presledkih, ter jo nato pošiljali v južno Francijo. (13.7.1945) Podpore sirotam Pri poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje v Ajdovščini se je 7. julija osnovala komisija za podeljevanje podpor. Komisija ima nalogo izplačevati iz razpoložljivega kredita vsem upravičencem začasne podpore. Do podpore so upravičeni vojni invalidi v NOV in POJ, vdove in sirote padlih pripadnikov NOV in POJ in žrtev fašističnega terorja in družine onih, ki služijo v NOV. Vsi ti bodo izpolnili v ta namen izdane obrazce. Reševale se bodo tudi pismene prošnje ostalih onemoglih, obubožanih in dela nezmožnih. (20.7.1945) Objavi Glede na potrebe prebivalstva, za katerega so nekatere ustanove in obrati tudi v Času stavke neobhodno potrebni, je Slovensko-italijanska pro-tifešisticna zveza odredila, da naslednje ustanove, delavci in prodajalci delajo: 1. prodajalci Časnikov, 2. pri listih nameščeni gra-fici, 3. pekarne, ki bodo odprte do 8. ure, 4. pogrebna podjetja in 5. sanitetna služba. Protifašistična slovensko-italijanska zveza. Miting pri Sv, Ivanu Dne 19. t.m. ob 19.30 priredi T.A.M. (Tržaška antifašistična mladina) miting s pestrim sporedom. Nastopali bodo pionirji in mladina Sodeloval bo tudi znani tržaški komik An- gelo Cecchelin. Po sporedu ples. Odbor T.A.M. za Sv. ta, (19.7.1M5) Zborovanje naših aktivistov v Trstu Dne 1. julija dopoldne je bilo v dvorani kina Marconi zborovanje aktivistov osvobodilnega gibanja rajona Sv. Jakoba z Rocolom. Z viharnim navdušenjem 500 delegatov in poslancev je bil sprejet sklep o organiziranju rajonskega komiteta slo-vensko-italijanskih protifašistov (CEAIS). Izvolili so plenum 54 tovarišev in tovarišic obeh narodnosti in z navdušenjem sklenili še bolj poglobiti in utrditi bratstvo tržaških Italijanov in Slovencev. Obvestila Roditeljski sestanek pri Sv. Jakobu Vsi slovenski starši v V. okraju (Sv. Jakob, Zgornja in Spodnja Magdalena in Ponziana) se obveščajo: V četrtek, 19. t.m., ob 15. uri popold* ne, bo v prostorih v via Caprin 7, drugi roditeljski sestanek. Vabljeni so vsi starši šoloobveznih otrok. UNRRA za Jugoslavijo V zvezi s pogodbo med Jugoslavijo in družbe UNRRA so prispeli v Trst trije parniki iz Amerike, ki so pripeljali nad 12.500 ton raznega blaga. Prišlo je 8000 ton pšenice, okrog 1400 ton tekstilnih proizvodov, okrog 2500 kmetijskih strojev: mlatilnice, sušilnice, plugi, brane, traktorji itd. S to pošiljko je prišlo tudi nad 200 ton raznih zdravil, ki jih Jugoslavija zelo potrebuje ter 190 tovornih avtomobilov znamke »Ford« in »Bradford«. Vsega skupaj bo dobila Jugoslavija 7000 raznih tovornih avtomobilov. Za gospodarsko normalizacijo razmer in za splošno gospodarsko obnovo, ki se v novi Jugoslaviji vrši z izrednim tempom, bo doprinos zaveznikov zelo pomemben, kar bodo znali vsi jugoslovanski narodi pravilno ceniti. Uspel miting V nedeljo, 15. t.m., se je vršil na vrtu bivše nemške šole, zraven bolnice, uspel miting. Obširen program s sodelovanjem najmlajših iz otroškega vrtca do vprizoritve enodejank: »Punt« in »Mati« je bil z navdušenjem odobra-van. Posebno odobravanje sta žela »Veseli pastir« in »Mati«. • Ne smemo pozabiti pevskih točk pevskega zbora »Sv. Jakoba« v slovenščini ter »Modiana« v italijanščini. Najvecje odobravanje je veljalo partizanskim pesmim ter delavski himni. Lepo izvajan program se je zaključil s plesom. Dobro urejeni in obiskani bar je pripomogel tudi k gmotnemu uspehu predstave. Prireditve se je udeležilo prav mnogo ljudi. (17.7.1945) Dom Medved Vsako jutro se zbudimo in našo sobo uredimo. Nato na zajtrk gremo in se Viki kreme najemo. Vsak dan na izlete gremo in vsakič nekaj novega izvemo. Zdaj na vrsti je kosilo in se tragično spotimo. Prosti Cas sedaj nas Čaka, v pipi pono je tobaka. Pesmice sedaj je konec, ker je medved skočil v lonec. Jana J., Anja Partot, Katja Starec, Veronika Žerjal, Ivana G. Idrija V petek smo šli na celodnevni izlet v Idrijo. Najprej so nam pokazali rudnik, kjer so nekoč kopali srebro. Dali so nam posebne jopice in čelado. Pred rovom smo se tudi slikali. Potem smo si ogledali muzej na gradu. Tukaj smo videli zelo lepe idrijske Čipke. To kolonijo sem preživela lepo. Karin Tag Bolnica Franja Danes zjutraj smo šli na izlet v bolnico Franjo. Od doma do bolnice Franje smo rabili eno uro. Ko smo prispeli do bolnice Franje smo videli lesene barake. V teh barakah so imeli prave paritzanske stvari. In te so: stroj za radiografije, postelje kjer so počivali ranjeni partizani, razna orožja (mitraljez, puške, roCne bombe) razne slike Tita in drugih pomembnih partizanskih voditeljev, razne fotokopije iz dnevnikov (predvsem iz Partizanskega dnevnika). Videli smo tudi dosti bunkerjev. Sli smo tudi si ogeldat luknjo, ki jo je povzročila bomba. Vse to je bilo zelo zanimivo. Po ogledu smo se vrnili v dom! Jurij Vere JcZ 4 '''<%• t: vi z>Z: M Zoološki vrt blizu Ljubljane a <$>• ^4- x> V sredo, 5. julija smo se odpeljali v zoološki vrt blizu Ljubljane. Z nami so bili tudi vzgojitelji Dijaškega doma iz Trsta in nekateri vzgojitelji iz doma Medved. Ob sedmih smo se konCno Matija Morelj Izlet v Bistro in na Vrhniko V ponedeljek smo si šli ogledat Cankarjevo hišo, kjer smo videli zgodovinske stvari. Videli smo tudi Cankarjev kip. Tam nam je gospa pripovedovala o Cakarjevem življenju. Ivan Cankar je bil slpvenski pisatelj, ki je pisal zgodbe: Datelj ni, Skodelica kave, Bele krizanteme itd. Potem smo šli v Bistro, kjer smo videli muzej. Tam smo videli vojaška orožja, Titove avtomobile, ki v tistem času so bili zelo modemi. Ogledali smo si tudi lovski in ribiški muzej. V lovskem muzeju smo videli živali: lisico, volkove, medvede, ki so bile zaprte v stekleni hiši. Potem smo šli v Z> K park, kjer smo pojedli kosilo. Po kosilu smo se vozili s Čolnom. Bilo je zelo lepo. Jan Sadlowski k na e. »o Kv K/K X % zbudili. Nato je bila utmdljiva jutranja telovadba in dober in okusen zajtrk. Ob devetih smo se konCno odpeljali v zaoološki vrt. Cestni promet je bil precej kaotičen, zato smo se morali ustaviti, ker sta dva »kombija« ostala za nami. Med vožnjo smo tudi srečali starega rdečega gasilskega tovornjaka. Ob enajstih smo končno dospeli do zoološkega vrta blizu Ljubljane. Voditeljica nam je takoj pokazala vivarij žuželk, strupenih kač in drugih raznih Čudnih plazilcev. Nato je prijela v roko tri kilograme težkega »pitona« in nas naučila, kako moramo ravnati s kaCami nasplošno. »Pitona« nato smo na rahlo božali in nekateri naši prijatelji so ga imeli okrog vratu. Nato smo videli še odraslega indijskega slona, ki je več kot 150 kilogramov trave ali sena na dan v dveh obrokih. Nato nam je voditeljica zoološkega vrta pokazala še nekaj vrst zveri in morskega leva po imenu Miško. Videli smo prehranjevanje morskega leva, ki nas je zelo presenetilo, ker si nismo čakali, da bi bila ta žival zelo inteligentna. Nato smo jedli malico v gostilni v zoološkem vrtu in po malici smo bili prosti do dvanajstih in triCetrt in do takrat smo si ogledali še ostali del parka: in sicer veC vrst opic, medvede, nosoroge, lisice, .dva krokodila, želve, ribe in še druge najrazličnejše vrste živali. Ob enih so nas vzgojitelji odpeljali na dom Medved, Čeprav bi najrajši ostah v zoološkem vrtu. Erik Kuret lih* j 1 ! ^ :: 11 n 1 i j j ■- 1 U 1 1 LJ ----- 4 ' nriU^K 1 "ir b K- ACA *«>• 3 x <5v :%•% % x NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. julija 1995 X Naj jamboree živi v vsakem izmed nas SLOVENSKI ZAMEJSKI SKAVTI V ČEZSOČI Nad 300 izvidnikov in vodnic iz Trsta, Gorice, Nove Gorice, Ankarana, Ljubljane in Koroške se je od 17. do 30. julija zbralo na 4. slovenskem zamejskem jamboreeju, ki ga je pripravila Slovenska zamejska skavtska organizacija. gem iskanju dobili svojega kralja, do Cesar je prišlo na slovesnem večeru, ko je Artur izvlekel iz skale Excalibur, sledilo je kronanje Arturja in Guinive-re, predstavitev rodbin novima vladarjema Kamelota; ta veCer je bil res izjemen, saj so se ob tabornem ognju vsi močno razživeli in ustvarib prijetno in res praznično vzdušje. Program se je nadaljeval z bojem proti zmaju, z viteškimi igrami, z iskanjem svetega Graala, z viteškimi spretnostmi itd. Program je bil pripravljen res podrobno in misliva, da je moral zadovoljiti prav vse, zgodba o vitezih pa ga je gotovo Se bolj popestrila.« Radovednost nas je gnala, da smo se približali samim udeležencem, tistim za katere so voditelji vložili toliko truda za pripravo tega jamborelja. Skušali smo dobiti utrinke iz različnih narodov in rodbin, moramo pa dodati, da so se nam vsi prijetno nasmejali in brez zadržkov povedali takole: Mateja iz Doberdoba: »Letos prvič taborim z izvidniki in prav letos se je po enajstih letih zopet pripetilo, da smo se sreCali vsi zamejski skavti: Jamboree je spet zaživel. V treh različnih podtaborih smo se sreCali Goričani, Tržačani, Novogoričani, prijatelji iz Naj jamboree živi v vsakem izmed nas spomina veC ne bo zabrisal Cas Tako je odmevalo nedaleč od Bovca, točneje v Jablenci pri Čezsoči, ki se je napolnila z veseljem in razigranostjo mladih skavtov in skavtinj iz zamejstva in Slovenije. Vsak dan je nad 300 izvidnikov in vodnic pokukalo iz Šotorov in ob prvem žvižgu urno (ah skoraj) poskočilo na noge ter se zbralo v prvem jutranjem zboru. Čakal jih je natrpan, vCasih morda naporen, toda vselej bogat program. Izvidniki in vodnice so si takoj na začetku postavili zgradbe, nato so se pomerili v raznih športnih panogah in igrah, se predali pustolovskim iskanjem zakladov, si privoSCih spust z raftom ali kajakom, se odpravili v hribe peš ah z gorskimi kolesi, se sproprijeli z raznimi spretnostmi (pioneri-stika, preživetje v naravi, opazovanje živali, zvezdoslovje, jahanje, fotografija, slikarstvo, mimika...) Po vsem tem pa jih je zvečer Čakal Se taborni ogenj, kjer so se ob petju, skečih in smehu še zadnjič razvedrili pred nočnim počitkom. Gotovo je celotnemu jamboreeju dala poseben peCat zgodba o vitezih okrogle mize, ki se kot rdeCa nit vije čez cel program. O vsem tem smo se na kratko pogovorili z neCelniko-ma jamboreeja Francescom Biancuzzijem in Eriko Cemic. »Ze nekaj let se pri pripravi tabora voditelji in izvidniki odločamo za temo. Zgodbe, ki jih izbiramo imajo ponavadi v sebi veliko pustolovščine, letošnji jamboree pa se je spustil v zgodnji srednji vek in sicer med viteze okrogle mize. Med raznimi predlogi se nam je ta zgodba, zdela najbolj zanimiva. Baden Povvell (ustanovitelj svetovnega skavtizma) je vedno primerjal skavta vitezu in tudi zapisal, da je skavt vitez današnjih dni. Poleg tega se nam zgodba zdi res bogata in torej primemo raznolika za skavtski tabor. Najprej naj poveva, da v podtaborih živijo trije narodi, ti se delijo v rodbine (t.j. Čete, ki so jraevne enote), te pa se v družine (to so vodi). Celotni jamboree predstavlja Kamelot. Voditelji v njem smo vitezi, načelniki podtaborov pa grofje in grofice, vse to nadzirata načelnika jamboreeja oz. kralj Artur in Guinivera. Tehnično vodstvo sestavljajo trubadurji, kovači, zakladnicarji, grajski kuharji, dvorni norčki itd. Izvidniki in vodnice pa so oprode in stremijo za tem, da postanejo vitezi. Na-koncu bivanja v Kamelotu jim bo morda uspelo prejeti viteški naslov in sicer tako, da se potrudijo na vseh tistih področjih, ki so jih pravi vitezi gojili: duhovnost, izražanje, fizična sposobnost, spretnost, pomoC bližnjemu. Za program pa morava omeniti, da se je naša zgodba zaCela s prihodom narodov Valeža-nov, Galcev in Škotov v Britanijo, kjer so si postavili gradove in si uredili življenje. KonCno je napočil Cas, ko smo po dol- v roke prijel Artur in tako postal kralj. Vsaka rodbina se je nato predstavila in potem je sledila vrsta najrazličnejših klicev novemu kralju in kraljici Guinivere!« Mitja iz Kuža: »Poletno taborjenje je višek skavtskega delovanja in kronanja letnega truda in napora, kjer sklenemo nova prijateljstva in smo v stiku s svojimi brati skavti. Letošnji jamboree pa nam miti do možnost, da spoznamo tudi druge zamejce z Goriškega in Koroške, pa tudi skavte iz Slovenije.« Mira z OpCin: »Jamboree doživljam prvo leto in seveda je ta dogodek zelo važen. Moj cilj jamboreeja je, da si utrdim prijateljske vezi. Najbolj všeC so mi tehnične delavnice, ker si lahko vsak izmed dvajsetih spretnosti izbere dve in se jih nauči. Seveda se moramo zahvaliti voditeljem, oziroma plemičem in vitezom, grofu in grofici, našima kralju in kraljici za potrpežljivost.« Tea in Martina iz Nove Gorice: »To je naS prvi tabor in glede tega nimamo veliko ■izkušenj, vendar nam je kljub temu vSeC. Zelo všeC nam je bil obred kralja Arturja, nasploh misel vitezov, preizkušnje, ki smo jih sami izbrali, velika igra, izlet, ki nas Se Čaka, dan duhovnosti, podvigi vodov ter nasploh celotna organiziranost in dežurstva posameznih družin.« Stefan iz Trsta: »Jamboree je Čudovita priložnost, da spoznamo nove prijatelje skavte, da se ni v skavtskem duhu.« Matevž iz Ljubljane: »Na jamboreeju smo preživeli 14 dni. Prvi teden smo posvetili zgradbam, drugi teden pa smo večino Časa posvetili za navezovanje prijteljskih stikov, za katere mislim, da so najpomembnejši. Na jamboreeju smo doživeli vesele, včasih tudi žalostne trenutke. Vse skupaj pa je izpadlo zelo dobro. Prostor jamboreeja je bil zelo dober in zanimiv in tudi v okolici so bile možnosti za različne dejavnosti.« Vod zeber iz MaCkolj: »Tukaj na jamboreeju se vsi zabavamo in veselimo. Letošnji je najlepši tabor, ki smo ga do sedaj preživeli in upamo, da bomo imeli možnost ponoviti izkušnjo. Lara iz Skednja: »Bili smo res navdušeni nad tem taborom in moram reci, da nismo bili razočarani. Dneve preživljamo v veselem in prijateljskem vzdušju in kljub problemom s spoznavanjem med sabo, smo prav kmalu navezali prijateljske stike tudi z drugimi četami in organizacijami. Se posebna pohvala gre voditeljem, ki urejajo in skrbijo, da jamboree dobro poteka. Le še majhna kritika, saj je preveč sile in zato tudi zamude.« Barbara s Koroške: »Iz naše Čete ni bil še nobeden na jamboreeju, razen vodstva. Bili smo polni pričakovanj, malo tudi razočarani, saj se je v nekaterih stvareh na naših taborih, ki so manj številni, bolje godilo. Nekaj dni smo rabili, da Simbol in geslo jamboreeja 95 ^orcc ^ Simbol letošnjega jamboreeja, ki je delo grafika Wa-tlerja Grudine, je povezan z viteštvom. Ima obliko grba, v zgornjem nazobčanem delu je nakazana trdnjava. V njej je opaziti sveti Graal, Excalibur in ščit, ki ga sestavljata skavtska simbola, se pravi lilija in troperesna deteljica. Grb zaključuje v spodnjem delu skavtska meča, nad njim je še napis: Vedno pripravljen, ki je geslo vitezov in skavtov, zaradi tega pa najprimernejše geslo letošnjega jamboreeja. vsem bo jamboree ostal dolgo v trajnem spominu.« Geta iz Ankarana: »Letos smo tretjič na taboru, toda ta tabor je nekaj posebnega. Tu nas je desetkrat veC kot na navadnih taborih (ponavadi nas je Himno jamboreeja so sestavili izvidniki sami. Vsak podtabor ima svojo kitico, refren pa je sveda skupen. Pesem je na melodijo Blovving in the vvind (morda jo lahko tudi vi sedaj zapojete) 1. Iz Trsta, Goric in Ljubljane smo mi skavti po srcu smo vsi. V Kamelot skupaj prispeli smo že, Valežani imenujemo se. Z vitezi mi bojevali smo se Excalibur združil nas je. Refren: Naj jamboree živi v vsakem izmed nas, spomina več ne bo zabrisal čas. 2. Koliko cest nas privedlo je tja s hribov, dolin in morja in koliko srečanj potrebnih je bilo, da Skoti postali zdaj smo. Mi skavti smo vsi iz različnih smeri a vendar nam važno to ni. Refren 3. Gradovi tam doli že čakajo nas: Galci, dvignimo svoj glas za Arturja kralja in vitezov čast, da Kamelot sloge bo last! Ščite in meče odvrzimo stran, prijafli podajmo si dlan! Refren Ljubljane in Ankarana ter Korošci. Spoznala sem nove osebe, s katerimi sem doživela veliko lepih dogodivščin in se pri tem zabavala. V šotorih smo se skupaj zabavah pod dežjem in mrazom ter se z nasmehom na ustih pogovarjali o najrazličnejših stvareh. Najlepši dan je bil v Četrtek, ko smo se vsi podtabori zbrali, da bi na lastne oči videli, kako bi grofje izvlekli Excalibur iz skale. To se ni zgodilo, a mec je zabavamo in da se vsak pokaže v posebni spretnosti. Ta jamboree je zelo pomemben za nas zamejske skavte, saj se lahko zberemo s skavti iz Slovenije in utrdimo stike z njimi, kar je za nas zelo pomembno.« Lara.iz Standreža pri Gorici: »Otvoritev jamboreeja je bil za nas najlepsi dan. Bili smo vsi tri podtabori skupaj in vsak se je na poseben način predstavil. Ta trenutek je bil za nas zelo močan, ker smo bili vsi poveza- smo se na potek dneva navadili. Tudi nekatere navade drugih Cet so bile nove za nas, npr. krsti skavtov. Prve dni nismo imeli veliko možnosti, da bi spoznali skavtinje in skavte drugih Cet, ker smo imeli veliko dela z zgradbami. Na športnem dnevu, pri iskanju zaklada, pri tehničnih delavnicah, itd. pa smo se spoznavali. O poteku jamboreeja so se zmeraj bolj izpolnjevala naša pričakovanja in nam okrog trideset, letos pa kar tristo), saj so tu zbrane Čete iz zamejstva Ljubljane, Nove Gorice ter naše iz Ankarana. Imamo se krasno. Vsak dan je novo doživetje. Trenutno smo razvrščeni po tehničnih delavnicah, nekateri raziskujejo zgodovino, slikajo, drugi se spuščajo po reki s kajakom, raftom, tretji plezajo, osvajajo vrhove planin pes, s kolesi: vsak se lahko najde v kateri izmed delavnic. Pred temi je bila velika igra, ki je trajala dva dni in druge enodnevene igre. Mislim, da je refren himne jemboreeja pravšnji zaključek tega utrinka: naj jamboree živi v vsakem izmed nas, spomina veC ne bo zabrisal Cas.« Delovanje je bilo ločeno po podtaborih, vendar sam jamboree zahteva, da pride tudi do skupnih srečanj, ki so zelo živo potekala med prostim Časom in pa v tistih trenutkih, ki so bili temu namenjeni. Eden od takih trenutkov, ki bo gotovo ostal v živem spominu vseh udeležencev je bil slovesni večer z otvoritvijo jamboreeja. V njej so živo poročali nakateri izvidniki v svojih iskrenih utrinkih. Pomemben dan, s katerim so organizatorji želeli predstaviti 4. slov. zamejski jamboree širši javnosti, je bila nedelja, 23. julija. Slovesnost, kateri je prisostvovala več kot tisoCglava množica, se je začela s skupnim dviganjem zastave in s skavtsko pesmijo. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval domači koprski škof g. Metod Pirih. V svoji pridigi je podua-ril pomen skavtizma kot vzgojne metode za mlade iz zamejstva in tudi iz Slovenije, kjer skavtsko gibanje deluje le borih pet let. Skavtski tabori, je tudi povedal g. škof, so namreč prostor, kjer posameznik napreduje in se vzgaja ob bližnjem v zdravem in naravnem okolju ter spleta trdne prijateljske vezi. Po sveti maši sta najprej spregovorila načelnika jamboreeja Erika Cemic in Francesco Biancuzzi, nato predsednik slovenske zamejske skavtske organizacije ter načelnik tržaškega dela Teo Kralj, po njem pa še načelnik goriškega dela Julijan Čandek. Prisotne so nadalje pozdravili še nekateri drugi ugledni gostje, kakor načelnik Združenja slovenskih kato-liških skavtinj in skavtov Tone Lesnik, predstavnik italijanskih skavtov AGESCI, števerjanski župan Hadrijan Corsi, namestnik bovškega župana, g. Andreja Stergulca, elan državnega zbora RS g. Nace Polajnar, predsednica SSO g. Marija Fer-letic in pa sekretar za Slovence po svetu g. Peter Vencelj. Obiskovalce je po tem slovesnejšem jutranjem delu popoldne čakal še zabavni taborni ogenj, ki je obetal obilo zabave, toda slabo vreme je Zal zapodilo starše domov še pred sklepom. Se dva dneva sta bila na razpolago za spoznavanje med člani. O tem nam je na kratko spregovoril Matjaž Rustja, ki ju je koordiniral. »Na 4. slovenskem zamejskem jamboreeju sta bila sreda, 26. in Četrtek, 27. julija, posvečena tehničnim delavnicam ah bolje rečeno skavtskim spretnostim. Potem ko soudeleženci že doma s preferencami izbirali med raznimi panogami (bilo jih je kar 16), so se vadili v enodnevni ali dvodnevni disciplini. Te so zaobjemale najrazličnejše spretnosti, »skavtske« in ne. Naj omenim le jahanje, kajak, gorsko kolo, fotografijo, ribolov... Ker so pri tem bili soudeleženi vsi trije podtabori našega jamboreeja, so se prijateljski stiki pomnožili in utrdili. Na misel mi prihaja lep slovenski pregovor. Dve muhi na en mah!« Modra mravlja NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. julija 1995 Ljudje nismo krona stvarstva O iskanju stika z naravo ni dovolj le pridigati, vsak mora za to tudi nekaj storiti Morda ste že slišali za besedo permakultura, pa vas je zanimalo, kaj se skriva pod tem nenavadnim imenom? To je skovanka iz besed PERMA-nenten (trajen, trajno rodoviten) in KULTURA (kultura v širšem pomenu: način bivanja in mišljenja, odnos do vsega živega in neživega). Izraz je uvedel Bill Mollison, ki se je razočaran nad nasiljem moderne družbe umaknil v avstralsko divjino. Tam je nekaj let preučeval gozdne ekosisteme, dokler ni končno spoznal, da ima rastline, živali in ljudi kljub vsemu preveC rad, da bi mirno dopuščal uničevanje narave. Konec sedemdesetih let se je - odloCen in bojevit - vrnil med ljudi; ne da bi jim pridigal o posledicah njihovega poCetja, ampak da bi zanje in za druga živa bitja na tem bolnem planetu naredil nekaj pozitivnega. S svojim zgledom je hotel ljudi spodbuditi k razmišljanju in delovanju v skladu z naravo, kajti kot pravi v knjigi Uvod v permakulturo, ki je nedavno izšla v slovenskem prevodu: »Menim, da je harmonija z naravo mogoča samo tedaj, če opustimo prepričanje o naši večvrednosti nad svetom narave.Antropolog Levi Štraus je nekoč dejal, da je naša poglavitna napaka ta, da smo se vedno imeli za krono stvarstva. Vsa živa bitja so stvaritev Življenja. Ce dojamemo to resnico, lahko razumemo, da vse tisto, kar počnemo drugim oblikam življenja, počnemo tudi sebi. Kultura, ki bo to razumela, ne bo čutila neustavljive potrebe, da mora uničevati skoraj vse, kar je živo.« Z naravo je treba sodelovati Bill Mollison izhaja iz prepričanja, da se moramo z naravo naučiti sodelovati, kajti v nasprotnem primeru se bo obrnila proti nam. Narava je da to zavest udejanimo, in to na vseh možnih ravneh. Od tarnanja nad onesnaženim okoljem se permakultura loči po prepričanju, da mora biti vsak pripravljen prispevati po svojih močeh k izboljšanju kakovosti okolja. Ne glede na to, koliko zemlje imamo ali kako uničeno je okolje, v katerem živimo, vsakdo lahko prispeva k okrevanju. Permakultura se zaveda globalne povezanosti potrošniške miselnosti in degradacije naravnih ekosistemov, zato predlaga, da raje zmanjšajmo lastno porabo energije, namesto da se borimo na primer proti jedrski energiji. Namesto da kupujemo v trgovini zelenjavo sumljivega porekla, izrabimo vsak kotiček zemlje, ki ga imamo na voljo, za pridelovanje lastne hrane. Z vsakim dejanjem, naj bo na videz še tako nepomembno, pokažimo, da nam je mar za usodo našega planeta. Namen permakulture ni samo obvarovati naravo pred Zaščitni znak permakulture Holistično izhodišče permakulture, po katerem je vse med seboj povezano, simbolizira kača (uroboros), ki se v obliki jajca (simbol življenja) prepleta v horizontalni osmi-ci (simbol neskončnosti in neuničljivosti življenja). Na sredi raste drevo življenja, pod katerim sta prikazana dva ekosistema: kopenski in vodni. Za oba je značilno, da združujeta rastline in živali, ki simbolizirajo medsebojno prepletenost in skrbijo, da hranilne snovi v naravi ves čas krožijo. Dež in sonce, luna in veter predstavljajo upoštevanje naravnih ritmov, ki delujejo na življenje na Zemlji. Hrbet kače se blešči v mavričnih barvah, kar predstavlja radost nad popolnim redom, ki vlada v naravi. naša največja učiteljica, vendar je tudi naša bolna Mati, za katero moramo skrbeti. Vendar nikar ne mislite, da gre pri permakulturi samo za ekološko in etično zavest. Bistvo permakulture je prav v tem, nasiljem in nespametjo človeške družbe, ampak ustvariti prave ekosisteme - povsod, kjer je le mogoče: na vrtu, na polju, na balkonu, na okenski polici, celo na strehi ali pred blokom. Bill Mollison meni, da je eden največjih »uničevalcev« narave sodobno kmetijstvo, ki s tonami umetnih gnojil, herbicidov in pesticidov uničuje organizme v tleh, ki zato postanejo opustošena. Kdor kmetuje po načelih permakulture, ne bo sadil monokultur niti ne bo imel živali zaprtih v tesnih prostorih. Raje bo površine zasejal z mešano združbo rastlin za krmo, potem pa živali spustil, da se napasejo. Bujno rastje domačih vrtov Vrt v duhu permakulture boste prepoznali po bujnosti in pestrosti. V njem rastejo »dobri sosedje«, ki medsebojno odganjajo bolezni ali nezaželene žuželke. Na njem se nam ni treba mučiti s prekopavanjem niti s pletjem, saj je ves čas zastrt. Namesto obilnega gnojenja raje sadimo stročnice v mešanih posevkih, ki bogatijo tla z dušikom, in uporabljamo zeleno gnojenje. Namesto da bi se po nepotrebnem trudili z okopavanjem in izkopavanjem krompirja, bomo na primer gomolje preprosto prekrili z debelo plastjo slame, jeseni pa slamo samo odgrnili in pobrali pridelek. Podobnih predlogov je cela vrsta. Okolice hiše, urejene po načelih permakulture, ne boste prepoznali po angleški trati ali okrasnih grmovnicah. Prva stvar, ki vam bo zbudila pozornost, je bujno rastje z užitnimi sadeži, ki poleti popolnoma prekrije hišo. Stene obrašča trta ali bršljan (pozimi služi kot dodatna toplotna in zvočna izolacija), streho prekriva ruša, iz »goščave« malin, bezga, ribeza, trte in kutin pa se dvigajo češnje, jablane ali hruške. Tu so tudi okrasne »rože«, ki so zdravilne (npr. kapucinke, rman, baldrijan). Hiša naj bo iz naravnih materialov in načrtovana tako, da bo izrabljala sončno energijo ali veter. Odpadki naj se, če je le mogoče, reciklirajo; steklo, kovina in papir v posebne zaboje, organski odpadki pa na kompostni kup. Namen permakulture je ustvariti zelene oaze, ki ne bi nudile samo zavetja čimvečjemu številu živali, ampak bi s plodovi čim bolj zmanjšale odvisnost od trgovinskih sistemov. Permakultura združuje tako arhitekturo kot biologijo, tako kmetijstvo kot vrtičkarstvo, tako urejanje krajine kot notranjo opremo. Njihova spoznanja poveže in jih nadgradi v modrost o takem načinu življenja, ki bi spoštovalo pestrost in lepoto življenja v vseh njegovih oblikah. Nič nenavadnega, da so se strokovnjaki za posamezna področja počutili ogrožene in so se pred »kaotičnim življenjem«, ki ga propagira permakultura, še bolj zaprli v hermetične svetove. Bill Mollison se je, čeprav že dokaj »v letih«, odločil, da bo končal študij biologije in geografije. Uspelo mu je in zdaj pri delu združuje veliko ljubezen do narave s strokovnim znanjem (med drugim dela načrte za posestva, ki želijo biti čim bolj v stiku z naravo). Sterilna in potratna »varnost« Vsak, ki se je pripravljen spreminjati - duhovno, čustveno ali etično - se lahko od permakulture veliko nauči. Permakultura je kot nekakšno slavljenje bujnosti in pestrosti življenja, ki nam skrb vrača s plodovi, živalskimi prijatelji, bogatejšim socialnim življenjem in notranjim občutkom, da smo naredili nekaj dobrega za ljudi, ki so še vse preveč prestrašeni pred naravnimi si- lami ter jih hočejo podrediti potratni in sterilni »varnosti« in »urejenosti«. Za razliko od strokovnjakov se je javnost na permakulturo odzvala z veliko naklonjenostjo, saj se čedalje več ljudi sprašuje, kako iz slepe ulice, v katero nas je pripeljal »napredek«. Samo če se zavedamo, da imajo katastrofalne posledice našega ravnanja na okolje izvor v naši mi- selnosti, lahko naredimo nekaj, da jo spremenimo. Ce naredimo to, smo sposobni na svet pogledati z nove perspektive, ki bi zahtevala tudi, da spremenimo način življenja. Zakaj bi privolili v to, da ni mogoče ničesar narediti, ko pa lahko vnesemo v naša življenja več veselja nad lepoto sveta. Permakultura dokazuje, da je to mogoče. Borut Petrovič Jesenovec Bill Reny Mollison Mia Slay Knjigo Uvod v permakulturo lahko naročite na naslovu: Društvo Kortina, Trebinjska 9, 61113 Ljubljana, ali po telefonu (061) 1686-097. Cena 210 strani debele knjige je 2.800 SIT Z nenehnim bombardiranjem javnosti z novicami o škodljivosti UV-žarkov, ozonskih luknjah, poletnem smogu ipd. sta znanost in tehnika nenaklonjenost sončenju pri marsikom privedla celo do patološkega strahu pred soncem, ki so ga strokovnjaki krstili za helio-fobijo. Nezmerno in neprevidno sončenje je sicer res škodljivo, vendar sonce tudi izredno koristi organizmu, zato se ga na kaže popolnoma izogibati, marveč je smiselno skleniti moder kompromis in najti ustrezen, posamezniku primeren naCin uživanja blagodejnega vpliva vročega planeta na organizem. Opoldne je priporočljiv počitek v senci Specialisti ortopedi, fiziatri, imunologi, dermatologi, endo-krinologi, nevrologi in psihologi oziroma psihoterapevti sonce, toploto in vodo upravičeno imenujejo najboljšo naravno lekarno za hrbtenico, kožo, imunski sistem, srce in ožilje, žleze z notranjim izločanjem, živčevje, psiho in splošno vitalnost organizma. SonCna svetloba in toplota v zmernih količinah s svojimi terapevtskimi lastnostmi predstavljata pravi balzam za organizem. V toplih poletnih dneh strokovnjaki priporočajo zračne kopeli, ki veljajo za naju-Cinkovitejšo naravno metodo krepitve srca in ožilja: zgodaj zjutraj (med šesto in sedmo uro) naj bi se v lahkem in zračnem oblačilu, lahko tudi brez, hitro sprehodili v naravi (po možnosti bosi), sprehod pa bi končali z deset- ali petnajstminutnim tekom po rosni travi. Jutranje sonce je najbolj primemo in zdravo. Sončiti se kaže med osmo in deseto uro, po enajsti uri pa ni veC priporočljivo. Zjutraj koža prav tako lepo porjavi brez posebne nevarnosti (opekline, vnetja, alergije, kožni rak), ten pa je obstojnejši. Jutranje sonce spodbuja tvorbo hormonov - predvsem melani-ifa (šCiti pred opeklinami in botruje porjavelosti) in timozina (spodbuja imunski sistem s tem, da pospešuje tvorbo celic telesne obrambe in njihovo sproščanje v kri). Najbolje je poiskati bujno, gosto listnato zeleno drevo (lipa, javor, kostanj), leči v njegovo senco, se sprostiti in uživati v kisikovi prhi. Dihajte globoko in zajemajte svež zrak, bogat s kisikom - metoda očiščenja in osvežitve krvi. Priporočljiva je tudi intenzivna poletna kura v gorah; na višini nad 1500 metri je zrak bolj kakovosten in organizmu prijazen, saj vsebuje manj smoga in bolezenskih klic - moCni UV-žarki delujejo virocidno in baktericidno (uničujejo povzročitelje obolenj). Ker je zrak malce redkejši, v višinskih predelih človek globlje diha ter tako krepi obtočila in dihala (pljučni mešički so bolje predihani in prehranjeni), hkrati pa nižja koncentracija kisika v atmosferi botruje tudi pospešeni tvorbi rdečih krvničk, kar vpliva na večjo psihofizično zmogljivost organizma. Sončenje poleg tega, da spodbuja presnovo in delovanje organizma nasploh, spodbuja tudi sintezo in absorbcijo vitamina D3, ki botruje boljšemu izkoriščanju kalcija v organizmu (lepši in močnejši lasje, koža, zobje, kosti) in koristi kožnim obolenjem, kot so akne, ekcemi, nevro-dermitis, luskavica ipd. SonCna toplota predstavlja pravi balzam pri mišični oko- relosti in napetosti (vratna in celotna hrbtenica). Med opoldanskim počitkom se lahko podate v bližnjo kavarno in pustite, da vam sonce petnajst minut skozi steklo obseva kritične predele mišic, kosti in sklepov (kljub temu se pred toplotno terapijo zaščitite z ustreznim sredstvom za sončenje), pri Čemer poskrbite za potrebno sproščeno držo in sprostitev mišic. Med obsevanjem ali pa neposredno po njem lahko tudi telovadite (kroženje v vratu, ramenih ali pasu, iztegovanje rok nad glavo ipd.). Omenjena helioterapija učinkovito nadomešča obsevanje z infrardečo svetlobo. Sicer pa sončna energija s svojimi tol-potnimi uCinki pospešuje prekrvavitev (prehrano in presnovo v organizmu) in sprostitev obsevanih struktur (koža, podkožje, vezivno-mi-SiCno tkivo), spodbuja delovanje nadledvičnih žlez in scitnice (izločanje hormonov), s Čimer se izboljša prekrvavljenost telesa (preskrba s hranili in kisikom) ter okrepi delovanje srca in ožilja, prebavil, izloCal in organizma nasploh. Poleti rabimo manj spanja Poleti potrebujemo tudi manj spanja kot v hladnih in temnih jesensko-zimskih mesecih, ko epifiza proizvaja večjo količino hormona melato-nina, ki uravnava ritem budnosti in spanja, hkrati pa botruje tud melanholičnemu in depresivnemu razpoloženju. SonCna svetloba povzroča padec melatonina v krvi, zato se človek počuti bolj spočitega, vitalnega, dobro- voljnega in optimističnega. Poleti tudi redkeje obolevamo, saj imajo UV-žarki dezinfekcijski učinek, hkrati pa krepijo organizem. Vplivajo na kožo, jetra in ledvice - v naštetih organih se sproži mehanizem spodbujanja proizvodnje holesterolske predstopnje vitamina D, ki poleg omenjenega timozina pomaga organizmu pri premagovanju infekcij. V sončnih dneh smo srečnejši, vedrejši in vitalnejši Sonce je v zmernih količinah koristno, pretiravanje pa škoduje; po mnenju britanskega specialista dr. Russla Jonesa v tem spominja na alkohol (zaCetni ekstazi sledi katastrofa), hkrati pa sonce vetja za kozmični ekvivalent Prozaca (priljubljenega antidepeesivne-ga sredstva), saj ga ima marsikdo za naravno pilulo sreče. Najnevarnejši so nedvomno UVA-žarki, ki povzročajo prezgodnje, prehitro in Cezkomer-no staranje kože, in UVB-žar-ki, ki botrujejo pojavu malignih sprememb kože in pod-' kozja. Tanjšanje - v zadnjih desetih letih veC kot za pet odstotkov - in razgradnja zaščitnega ozonskega plašCa ne preti veC le eksotičnim kolonijam pingvinov na Antarktiki, marveč predstavlja grožnjo za zemeljsko površje, ki je izpostavljeno Čezmernemu UV-seva-nju, zlasti tipa UVB. Razgradnjo ozonskega plašCa povzroča zlasti agresivno delovanje fluorkloroogljikovodikov, ki jih bodo v državah EU leta 1996 prenehali proizvajati in uporabljati, vendar bo njihova koncentracija v najvisjih plasteh atmosfere dosegla vrhunec Sele leta 2000, njihova življenjska doba pa znaša od 60 do 500 let. Na naši zemljepisni širini bo zaradi omenjenih sprememb že pomladansko sonce tako močno, kot je bilo nekoC poletno. UV-žarki so nevarni, ker povzročajo opekline, prezgodnje staranje, alergije, obolenja in maligne spremembe kože, zlasti žarki tipa UVB, ki predstavljajo le 0, 5-odstotni delež UV-sevanja. V Avstraliji se j C v zadnjem Času izredno povečala obolevnost za kožnim rakom, kar poznavalci pripisujejo predvsem preveč brezskrbnemu izpostavljanju soncu, ko Se nismo bili dovolj pozor- ni na nevarnost UV-sevanja, opazen pa je tudi porast bolezni oci, predvsem sive mrene, ki se lahko konca celo s slepoto. (Po 30 letih so se pri svetlopoltih prebivalcih daljne celine pojavile škodljive spremembe, v bližnji Nemčiji so v zadnjih letih diagnosticirali veC kot 20.000 novih primerov malignega melanoma, v Veliki Britaniji pa naj bi letos odkrili 40.000 novih primerov kožnega raka, od tega 4000 malignega melanoma, ki bo povzročil smrt veC kot 1.200 ljudi. Slednji je v zgodnji fazi- vrasce-nost ni globlja od Imm, opera-bilen, stopnja preživetja pa znaša 80%). Prva pomoč pri pregretju Obenem pa je poleti nevaren tudi toplotni udar (odpoved regulacije telesne temperature, blokada znojenja, organizem se ne more veC ohladiti; simptomi: vroCa suha koža, slabost, bruhanje, glavobol in močno vznemirjenje) sončarica (glava izpostavljena soncu, možganske ovojnice nabreknejo, pojavi se motnja v cirkulaciji - preskrbi centralnrega živčnega sistema s kisikom in hranilnimi snovmi; simptomi: glavobol, vrtoglavica, rigidnost tilnika, slabost, redkeje bruhanje), vročinski Sok (posledica znatne izgube tekočine in mineralov zaradi prekomernega potenja; simptomi: vlažna in bleda koža, drhtenje, tremor, pogosto vsesploSna izčrpanost). Prva pomoč pri omenjenih stanjih: takoj v senco in na hladno, obilica tekočine (rehidracija z 8 litri mineralne vode, sadnih sokov ali Čajev v prvih 24 urah), pri vročinskem Soku je- treba organizem postopoma ogreti, pri ostalih dveh pa močno in naglo ohladiti (led, mrzla prha). Nada Porenta (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Poletje je ustvarjeno za ljubezen Sonce ima tudi pomembne kromoterapevtske učinke (barvna terapija). Rdeča je barva pole- [ tja: vrtnice, mak, dalije, češnje in višnje, jagode, rdeči ribez... Po kitajski tradiciji naravnega zdravilstva naj bi rdeča barva skrbela za skladno delovanje organov, pomirjala želodec ter uravnavala delovanje srca in ožilja. Rumeni odtenki sončne svetlobe pa prek oči, mrežnice in vidnega živca vplivajo na hipotalamus. Ta spodbuja delovanje epifize, ki izloča več spolnih hormonov (libido porase, človek se bolj zanima za nasprotni spol - od tod torej čar poletnih lju- g bežni, ki pa se žal pogosto ohladijo v jesenskem dežju), hkrati pa možgane preplavi s telesu lastnimi endorfini (endogeni opiati), med katerimi | je najpomembnejši hormon sreče, serotonin, ki izboljšuje počutje in dviguje razpoloženje. 22 Nedelja, 30. julija 1995 NEDELJSKE TEME Kdo je to: 19 let, 177 centimetrov, 56 kilogramov, številka noge in konfekcije enaka - 38, zelene od in svetli lasje, po horoskopu vodnarka, ki namerava študirati na grafični fakulteti v Zagrebu? Odgovor je na dlani, oprostite na dveh pričujočih fotografijah, in se glasi: Špela Kostič iz Ljubljane. S Špelo »odpiramo« rubriko lepih in zanimivih deklet, na tihem pa upamo, da bodo na predstavitev v naših Nedeljskih temah kdaj pristale tudi predstavnice lepšega spola iz novinarskih vrst in družbenega življenja. Spelo smo srečali na nedavnem tekmovanju za Obraz leta -Elite 95 Model Look za Slovenijo v Portorožu, na katerem se je uvrstila med dvanajst finalistk. Sicer z lepotnimi tekmovanji do zdaj nima nobenih izkušenj, pa tudi v prihodnje nima nobenega namena, da bi se še kdaj tovrstno »udejstvovala«. Kot pravi, se je vse skupaj začelo po golem naključju. V ljubljanski diskoteki Dakota jo je namreč opazilo budno oko »skavtinje« - pa ne tiste, ki se ukvarja s pravim skavtskim podmladkom, temveč tiste, ki išče nove obraze za agencijo M. C. M., d. o. o. iz Ljubljane, ki ima licenco za izbor Obraza leta pri nas. Spela je iz radovednosti rekla »da«, potem so jo fotografirali in v nekaj dneh je bila v Portorožu. »Po svoje je bilo zanimvo,« pravi, »vendar nimam nobenih posebnih spominov na to.« Pove le, da je bil za vsa dekleta to velik pritisk, saj so v zares tropski vročini pred odhodom na oder poleg treme in nervoze pretrpele frizerja, ličenje, navodila ... Nič ji ni hudo, da ni zmagala; tega tudi ni pričakovala, in kot pravi, ji je bilo takoj jasno, da bo zmagovalka Sandra Sagadin, ki ima »fenomenalno faco«. Tudi Špelini domači in njene prijateljice so bili z njenim nastopom v Portorožu čisto zadovoljni. Bolj po svoje je na to gledal Špelin trinajstletni brat, ki se mu je zdelo neumno, da bo moral gledati sestro na televiziji -torej ona lahko gre, on pa ne. Ka- že pa, da bo vsaj z manekenstvom vendarle še ostala povezana. Po portoroškem tekmovanju je že bila na snemanju - »tudi honorar ni bil slab«, o tem, kako bo naprej, pa Spela za zdaj ne razmišlja., Po končani srednji Soh uživa lepe in dolge počitnice, jeseni pa odhaja na grafično fakulteto v Zagreb, ker pri nas tega'študija ni. V to, da bo sprejeta, sploh ne dvomi. Priskrbela si je tudi štipendijo in prepričana je, da bo, če bo »faks« končala, dobila ustrezno zaposlitev. Oblikovalna dejavnost jo zelo privlači, zlasti pa si želi, da bi ustvarjala grafično podobo revij, Časopisov, strani...(Morda jo bomo zaposlili na Republiki?!). S prostim Časom nima posebnih težav, saj rada teče in hodi na fitness (čeprav ji na vitko linijo (še) ni treba posebej paziti), rada se zabava in obožuje ples. Pri oblačenju ji je najbolj všeč športno elegantni stil, med barvami pa črna, temno modra, zelena in seveda vse modeme svetle pastelne barve. Visokim petam se zaradi svoje višine raje izogne. Je tudi ljubiteljica živah, saj ima doma zajce, mačka in dva psa - ovčarja in šnavcerja. (KaN, foto: Tilen Vajt) KOZMETIČNI NASVETI KOZMETIČNI NASVETI KOZMETIČNI NASVETI Urejenost in lepota sta obveznost in potreba S pomočjo Lili Corsten bomo odslej na tej strani objavljali kozmetične nasvete Najstrožji ocenjevalec nas samih, našega videza in počutja je ogledalo. Kako odvisno je naše razpoloženje od tistega, kar že zjutraj zagledamo v zrcalu! Povsem drugače se počutimo, če pred začetkom dela vidimo v ogledalu čist in sijoč obraz, kot pa če sami sebe »srečamo« v sivi, utrujeni koži. In medtem ko se eni vidijo sive in uvele, se mnogi mučijo z nečisto, mastno in pogosto mozoljasto kožo, tretji ne vedo, kako naj se spopadejo s prvimi gubicami, četrti nikakor ne najdejo zase pravega kroja ali barve oblačil in še bi lahko naštevali. Vsak bi namreč rad ugajal. Toda, pogosto je mnogo pomembneje, da ugajamo sami sebi kot pa drugim. Ce bomo s svojim videzom končno zadovolj- ni sami, bomo bolj zadovoljni in samozavestni, kot taki pa tudi bolj privlačni in uspešni. V svetu je čedalje pomembnejši urejen, estetski videz človeka. In to velja tako za ženske kot moške vseh starosti in tudi za vse poklice, še zlasti za vse tiste, ki imajo veliko stikov z ljudmi. Kar pomislite, ali ste na zahodu kdaj srečali neurejeno natakarico, bančno uslužbenko, policaja ali direktorja? Se zlasti v Združenih državah izredno veliko dajo na mladostnost. Ne mladost, ampak tisto svežino, vitkost, vitalnost, ki nikakor ne sme ostati monopol samo mladih. Pri nas področju lepote v tem pomenu besede (torej čistega, svežega, lepega videza) še ne posvečamo dovolj pozornosti. Mnogi mislijo, da je to težko. Res je, vsi se ne spoznamo na vse. Zato smo se v uredništvu odločili, da bomo skušali najti odgovore na čim več vsakdanjih vprašanj s področja kozmetike, urejenosti, mode in še marsičesa, kar za povprečnega človeka ne sme predstavljati luksuza, ampak vsakdanjo potrebo. Med številnimi strokovnjaki s tega področja smo po nasvetu poznavalcev izbrali Lili Carsten, znano lastnico portoroškega in od pred kratkim tudi ljubljanskega Studia za kozmetiko in strokovnjakinjo s področja kozmetike, ko-zmetologije in lepote nasploh. V vsaki nedeljski številki Republike bomo na tem mestu gospe Carsten in strokovnjakom s katerimi Studijo za kozmetiko sodeluje, postavljali po eno ali več vprašanj s področja kozmetike, zdravja in mode. Slo bo za odgovore na vsakdanja vprašanja, ki so zelo pomembna za zdrav in lep videz ter s tem tudi za boljše počutje. Končajmo z mislijo Lili Carsten: »Naša dolžnost do nas samih, naših bližnjih in vseh, ki nas obkrožajo, je, da izgledamo lepo in estetsko. To ni le dolžnost, ampak predvsem nuja in potreba!« (JaK) Če pa želite Lili Carsten postaviti vprašanje osebno ali jo obiskati v Studiu za kozmetiko, potem to lahko naredite od torka do četrtka v Ljubljani po telefonu (061) 125 84 97, Levstikova 14 ali v petek, soboto in ponedeljek v Portorožu v kozmetičnem studiu v Grand Hotelu Emona -Bernardin, oziroma po telefonu (066) 475 60 12. NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. julija 1995 (Foto: Bojan Velikonja) Skrivnostnost je lahko razsežnost ljubezni Novi recept: izžarevati, ne pa pripovedovati Marlene Dietrich, Meg Ryan, Chaterine Deneuve in VVinona Ryder - vse se skrivnostno smejijo. Njihove ustnice komaj zaznavno razpirajo vrata v njihovo duševnost, zdi se, da bi pripovedovale marsikaj, Ce bi znali razbrati. Povsem drugače od nasmeškov večine manekenk - te kmalu pozabimo. Skrivnostnega nasmeška se ni mogoče naučiti, izraža namreč zlato rezervo, iz katere je mogoče črpati v sušnih obdobjih. Odkrito, razvidno razmerje med spoloma je postajalo vedno bolj priljubljeno po letu 1968, letu začetka seksualne revolucije, in strokovnjaki so ga priporočali. Vse izrečeno in predebatirano je veljalo za recept, kako razvijati partnerstvo. To je bila pozitivna reakcija na predhodno obdobje, ko sta partnerja uprizarjala enotnost in zvestobo, vse dotlej, dokler se ni pretvarjanje spremenilo v razdor. Toda tudi odkritost se je prevesila v udobje, da vse težave izka-SljaS v partnerjevo naročje - enako banalnosti kot premišljevanja in hrepenenja. In od tod izvira odpor do odkritosti, saj na ta način razmerje izgubi veliko privlačnosti. To je tako, kakor da bi partnerjevo oljno sliko nadomestili z rentgenskim posnetkom. Novi recept bi bil: izžarevati, ne pa pripovedovati. Govoriti s telesom tako izrazito, da sploh ni veC dvoma, vendar ne potrditi z besedami. Skrivnostnost namreč pogosto vzbuja srh. Skrivnostni nasmešek zvezd s filmskega platna ima drugačen učinek kot tisti našega partnerja. Cesar ne veš zagotovo ah ni dovolj očitno, predstavlja nenehen dejavnik negotovosti. Postali smo fanati- čni privrženci razvidnosti, zdi se nam, da bi morala biti partnerjeva duševnost tako razpoložljiva kakor podatki iz računalnika. Radi bi se zavarovali pred vsakršnim življenjskim tveganjem. Žal se najbolj pogosto razbijejo prav partnerstva, ki so temeljila na odkritosti. Osnova erotičnega doživljanja je prav želja po drugem, drugačnem, tujem. Ne zmoremo osvajati lastne dnevne sobe, kjer nam je domač vsak kotiček, osvajamo lahko le neznano Terro Incognito. In ker je Car vsakega ljubezenskega razmerja prav osvajanje, nam mora partner ostati vedno nekoliko tuj. V javnem življenju doživljamo skrivnostne osebe kot močne. Kakor tudi vsakogar, ki preprosto sedi v senci, Ce smo sami na soncu. Zato tudi v partnerstvu deluje vznemirljivo, Ce ima eden od obeh skrivnosti: le-ta se zdi močnejši. Pravljični kralj Ludvik H. je dejal: »Večna uganka bom drugim in sebi.« To je res ostal in zato ga ne moremo pozabiti. O o z O m Kot vsak problem ima tudi ta dve plati: kako je, kadar smo skrivnost samemu sebi, in kako, Ce drugemu dopustimo skrivnostnost. Bojimo se, da bi pri partnerju kljub vsemu ustvarili slab vtis s svojo skrivnostnostjo, saj ima zadeva vendarle negativen priokus. Ce partnerju predstavljamo svojo notranjost nejevoljno, kot da bi se zaganjal pes na dolgi verigi, ga prizadenemo in trpimo tudi sami. Skrivnostnost razmerja bi morala zadovoljevati in osrečevati oba. Obstajajo premišljevanja in hrepenenja, za katera partnerju ni potrebno vedeti in je tudi prav, da ne ve zanje, Ce jih ne bi razumel. Noben človek ne govori vseh jezikov tega sveta, da bi lahko drugemu predstavil vsa njegova Čudesa. Lahko pa jih uživa s partnerjem tako, da jih nosi v sebi in izžareva. Skrivnostnost ni lažnjivost, kerrie zanika obstoja stvari. Skrivnostnost ni prevara, ker ne odreka dostopa do stvari. Skrivnostnost je lahko razsežnost ljubezni. (A. M.) __________Ml MED SEBOJ / DRUŽINA________ Prastara igra od srca do srca Tisti otroci, ki je ne poznajo, se bodo vse življenje počutili ogoljufane Poletje je čas dopustov in počitnic, je pa tudi čas, ko je prav, da pomislimo na družino, na drage, ki jim v utripu vsakdanjika morda namenjamo premalo pozornosti, premalo ljubezni. Hitimo in hitimo in ne najdemo časa, da bi za hipec postali, se igrali z otroki, jih stisnili k sebi, nežno pobožali, jim prebrali pravljico, zapeli pesmico in Se marsikaj. Življenje je sestavljeno iz drobcev, ki zažarijo v sreči le kot celota. So trenutki, ko se jih ne da vec popraviti in ne priklicati, mimo gredo in se ne vrnejo, saj je življenje reka, ki se ne vrača... Malce se zamislimo, zamislimo se nad odnosi v družini. O tem, nekaj misli diplomirane psihologinje in ravnateljice Vzgojno varstvene ustanove Semedela, Sonje Torkar. »Igra od srca do srca« ste poimenovali odnose v družini. Kakšen je vas pogled na to skozi oci strokovnjaka? Vsaka družina živi svoje življenje. Vendar nekatere družine živijo bolj polno kot druge. To so tiste družine, kjer otrok ljubkuje svojo punčko, starši svojega otroka, babica objema vnukinjo. Starši in otroci sprejemajo topla Čustva ljubezni. Veliko pa je tudi družin, kjer je življenje bolj prazno. Nihče si ne upa jokati, nihče se glasno ne smeji. Vsi se bojijo pogovora. Čustvena klima v družini je hladna. Da je otroku in odraslim v družini lepo, ni dovolj, da gori ogenj v ognjišču, potrebni so tudi topli, prisrčni medsebojni odnosi, ki nastanejo le, Ce se Čustva prelivajo od srca do srca, da se istočasno daje in sprejema. To prehajanje čustev je najCudovitejša in najbolj osrečujoča igra, ki jo lahko ljudje igrajo med seboj. To je igra vdanosti in prekipevajočega zaupanja. Ce se igramo to igro, nikoli ne bomo imeli občutka, da je šlo življenje mimo ali da smo ga narobe pre- živeli. Danes je družina v krizi, človek nesrečen, odtujen, osamljen in izgubljen. Mogoče se to dogaja prav zato, ker je velika igra od srca do srca pozabljena ali pa zlagana, nepristna in zlorabljena. Pogosto so Čustva ljubezni le navidezna, v resnici pa se igra igra: ljubezniv sem do tebe, zato ker imam od tega koristi. Povedali ste misli, ki sežejo prav do srca, toda žal živimo v času, ko prave vrednote nimajo prave cene. Tako je. Živimo v profitno orientirani družbi in profitna misel vedno bolj prodira tudi tja, kjer nima kaj iskati, na področje Čustev in intimnosti. Sprašujemo se, ali se izplača svoja čustva investirati v odnos? Staršem se gotovo izplača in zdaj, ko bodo imeli nekoliko vec Časa, bodo morda razmislili tudi o odnosih v družini. Vsi smo ljudje in mislimo tudi nekoliko egoistično. Tako ra- vnamo tudi kot starši, ko otroka usmerjamo skozi lastne interese. Pri tem je usodno, že Cez nekaj let ne opazimo, kako otroka s tem vedno bolj ograjujemo in omenujemo. Majhen otrok bo dolgo le nedoločeno Čutil, da se čustva staršev nekje izgubijo, ne pridejo do njega. Otrok daje svojo ljubezen nesebično, starševska ljubezen do otroka pa ne pride od srca, ampak iz preračunljivosti. Starši prepogosto uporabljajo fraze kot - »Ce ne boš takoj pospravil, nisi moj fantek« - »ne maram te, Ce ne boš pojedel« - »rajši imam tvojo sestrico, vedno me uboga« itn. Da otrok Čuti, da ga ne sprejemamo, da ni dobrodošel, ni potrebna nobena jezna beseda, dovolj je že podton, pogled. Otrok nam vedno znova daruje svojo ljubezen in zaupanje. Vsakemu pokaže, kako mu je pri srcu, mu poklanja svoja čustva, a nazaj ne dobi ničesar. Tako otrok opusti igro od srca do srca in zaCne igrati igro, ki jo igrajo odrasli -ljubezniv je zaradi koristi. Misli si: Ce bom do babice prijazen, mi bo dala denar, Ce pa bom do oCeta, mi bo kupil, kar želim. To se pravi, da se v otroke zasidra preračunljivost, Ce starševska ljubezen ni prava, in sproži se kolesje neiskrenosti. Iskušnje so pokazale, da kdor se je v otroštvu naučil dajati ljubezen in jo dobivati brezpogojno in se je s starši igral to prastaro igro sreče, bo v svojem življenju znal preprečiti, da bi kdo njegovo ljubezen izkoristil. Zna se obraniti težkih Čustvenih ran in nikdar se mu ni potrebno popolnoma umakniti v samega sebe. Bistveno je, katero igro je Človek spoznal kot otrok, ko je bilo njegovo srce še nedotaknjeno. Tisti otroci, kjer so v družini igrali napačno igro, igro koristoljubja, se bodo vse življenje počutili ogoljufane in živeli bodo z občutkom, da so premalo dobili. Kako kvalitetno živi družina in ali se otroci v njej počutijo srečne, je odvisno torej od tega, katero igro igrajo elani družine drug z drugim: ali igro koristoljubja ali igro od srca do srca. Silvija Mozetič Barvna kontracepcija Računalniki prodirajo tudi na področje kontracepcije. Iz velike Britanije prihaja napoved, da bo nova ko-mpjuterizirana naprava naredila revolucijo in morda kmalu izrinila popularne tabletke. Novi sistem so poimenovali »semafor«, ki s pomočjo barvno kodirane naprave ugotavlja nivo hormonov v urinu. RdeCa barva pomeni, da je jajčece pred ovulacijo in da je treba pri spolnih odnosih paziti, zelena barva pa pove, da se ni treba bati zanositve. V povprečju so zenske plodne osem dni v mesecu. Po mnenju strokovnjaka na področju reprodukcije prof. dr. Boba Snovvdena je ta naprava najveeji napredek v kontmcepciji v zadnjih petnajstih letih. (Cosmopolitan) Medicina še vedno raje zdravi simptome kot vzroke bolezni Modema medicina, ki raje zdravi simptome kot vzroke bolezni, ignorira enega osnovnih načel znanosti: razvojno in naravno selekcijo, pravita avtorja knjige Razvoj in zdravljenje, ki je pravkar izšla v ZDA. »Kar predlagamo, je tako preprosto kot tudi radikalno,« pravi psihiater dr. Randolph Nesse. Nesse in George VVilliams, oba predavata razvojno teorijo na državni univerzi v New Yorku, podpirata svojo teorijo z na ducate študijami o vzrokih bolezni, ki vključujejo vse od srenih bolezni do tega, zakaj nosimo očala. V knjigi sta poskušala tudi razložiti, zakaj postanejo smrtonosni organizmi odporni na antibiotike, pojav, ki številnim zdravnikom po svetu povzroča nemalo skrbi. »Ker se patogeni organizmi hitro * razmnožujejo, se hitro tudi razvijajo,« pravita avtorja. »Da bi se človeštvo razvilo toliko, kolikor se razvijejo bakterije v enem dnevu, bi potrebovalo tisoč let. Ne moremo se razvijati tako hitro, da bi mikroorganizmom pobegnili.« Pove- dano drugače: mikrobi se spremenijo zato, da bi prelisičili telesno obrambo in zdravila, ki naj bi jih uničila. Med zadnjimi podobnimi primeri so opazili na penicilin odporno kapavico in gripo, ki vsako leto razsaja v novi obliki in zahteva na tisoče žrtev. Zaradi naraščajočega števila prebivalstva smo dovzetnejši za bolezni. Na gosto naseljenih področjih se s kugo in tuberkulozo niso mogli uspešno kosati, pravi Nesse. Kuga, ki so jo širile podgane z bolhami, našim nabiralniško-poljedelskim prednikom ni povzročala skrbi. Kasneje se je z gradnjo mest povečala koncentracija glodalcev in bolh, z njimi pa se je pojavila tudi bolezen. Možno je, da so podobne vedenjske spremembe omogočile virusu aidsa, da se je spremenil v smrtonosno obliko, razmišlja Nesse in napoveduje, da bosta namesto manj napadalnih virusov »izbirala« kondom in sterilne igle. Ce se zdravniki ne bodo odločili raziskati teh stvari, lahko človeštvo doletijo že hujše epidemije, opozorja Nesse. (Reuter) Strokovnjaki za fitnes trdijo, da lahko pravilne in redne vaje zavarujejo in izboljšajo tudi - sluh. Dokazovanje so izpeljah np univerzah v Miamiju in Oxfordu v Ohiu. Prostovoljci so opravljali dokaj živahne vaje dva do trikrat na teden po vsaj pol ure. Izkazalo se je, da so po tem bolje ko prej zaznavali Šibke glasove. Tisti, ki so bili pri vajah zelo aktivni, so tudi manj trpeli zaradi poslabšanja, ko so bili izpostavljeni zelo glasnim in močnim tonom, od tistih, ki so mirovali. In v Cern je »Stos«? Fiziologinja prof. Helaine Alessio pravi, da bi si to lahko razlagali z večjo količino in boljšo kvaliteto krvi, ki pride pri vajah v vsako uho. (Cosmopolitan) Gabrovec pravi, da naj bi domnevna slovanska naselitev v Vzhodne Alpe v 6. stol. zajela predvsem za obdelovanje primerno zemljo, torej odprt in močno iztrebljen ali le slabo poraščen svet, njihove postojanke pa naj bi nastale prav v bližini starih halštatskih postojank. Ti novi prebivalci naj bi tudi nadaljevali staro prazgodovinsko kulturo. Na osnovi teh trditev in tudi pisanja Franceta Bezlaja 16, lahko sklepamo, da so bila slovanska (slovenska) plemena izrazito poljedelska, kar bi bil v zgodovini ozemeljskih osvajanj edinstven primer. Do sedaj namreč nisem Se slišal niti bral, da bi neko poljedelsko ljudstvo v tako kratkem času lahko osvojilo tako veliko in razmeroma gosto naseljeno ozemlje (ki je poleg tega neravno lahko prehodno in osvojljivo), in ga dobesedno iztrgalo iz rok osvajalnih vojaških germanskih in drugih ljudstev, ki so maloprej dodobra pretresla rimski imperij in sesula noriško kraljestvo. Podjarmila in uničila (prav ta beseda je primerna) pa naj bi ta slovanska plemena tudi tisto prebivalstvo, ki je preživelo tisočletja pritiskov raznih vojaških ljudstev (Skiti, Kelti, Rimljani), obenem pa nadaljevala predrimsko kulturo prav teh uničenih in pregnanih staroselcev. Slovanska (slovenska) plemena pa naj se domnevno ne bi naselila samo na za obdelovanje primerna področja, temveč tudi globoko v alpske doline 17, kjer naj bi uspela v par deset letih preimenovati dobršen del hribov, gora, dolin, rek itd. prejšnja, stara imena, pa naj bi se izjemoma in kljub temu, da za toponime sicer velja, da so to najtrdoživejša imena nasploh, izgubila. Prav tako se mi zde vprašljive interpretacije Franceta Bezlaja, ki pravi: »Notranja kolonizacija slovenskega ozemlja je potekala v razmeroma mirnem procesu. Iz prvotnih naselitvenih jeder ob starih rimskih cestah je prodirala najprej v stranske doline, kasneje v dvanajstem in v trinajstem stoletju pa v višje lege na goratem ozemlju.« 18 Težko je verjeti, da bi lahko slovanska plemena mimo prodirala in naseljevala ozemlje, ki so ga vojaško dolgo osvajali Germani. Verjamem pa, da je ta kolonizacija dejansko potekala v razmeroma mirnem procesu in da se je iz dolin širila tudi v gorate predele, vendar ne v 6. stol. n. št., temveč vsaj 1500 let prej. Poglejmo zdaj, kaj nam sporoča zgodovina ljudstva, od katerega je bila domnevna slovanska (slovenska) naselitev v vzhodne Alpe menda odločilnega pomena. Na srečo si tu lahko pomagamo z delom Zgodovina Langobardov.19 Ne glede na to,- da je njenega avtorja Pavla Diakona zanimala predvsem zgodovina lastnega naroda, bi njegovo delo o tako množičnih in usodnih selitvah moralo poročati, saj bi takšne demografske spremembe še kako vplivale tudi na življenje Langobardov. Pa je temu tako? Največ, kar lahko iz te znameniti knjige izvemo, je naslednje: str. 149: V teh dneh je Hil-depert, kralj Frankov, postavil na Bavarskem Tasila za kralja. In ta je kmalu potem vdrl v deželo Slovanov, jih premagal in se vrnil na lastno ozemlje z obilnim plenom.20 str. 151: V naslednjem mesecu januarju je bila videti zvezda repatica zjutraj in zvečer skozi ves mesec. Istega meseca je umrl Johanes, ravenski nadškof. Na njegovo mesto je prišel Marianus, rimski državljan. Tudi Euin, tridentski vojvoda, je umrl in na njegovo mesto postavljen Gaidoald, dober mož in katoliške vere. Ko so v istih dneh Bavarci z do dvatisoč možmi napadli Slovane (=Sclavos), so bili s kakanovo pomočjo vsi pobiti. Takrat so prvič pripeljah v Italijo divje konje in bivole, ki so jih imela ljudstva Italije za čudežne živali.21 str. 153: Tudi v tem času je bil Hildepert, kralj Frankov, v petindvajsetem letu svoje starosti usmrčen. Huni, ki se imenujejo tudi Avari, so iz Panonije vdrli v Turingijo in imeli zelo hude boje s Franki. Kraljica Brunihilda je vladala takrat s svojima vnukoma Te-udepertom in Teuderikom, še dečkoma, v Galiji, in ko so od njih dobili Huni denar, so se vrnili na svoje...22 str. 159: Medtem so Langobardi z Avari in Slovani napadli ozemlje Istre in vse opusto-šili z ognjem in ropanjem.23 str. 159: V teh dneh (leta 603) so bili Langobardi in Rimljani še v sporu zaradi ujetništva kraljeve hčerke. Zato je kralj Agilulf meseca julija odrinil iz Milana in oblegal mesto Kremona s Slovani, katere mu je na pomoč poslal ka-kan kralj A varov in enaindvajsetega avgusta ga je zavzel in porušil do tal.24 Robert Vrčon Nadaljevanje prihodnjič Značilna langobardska lončenina iz 6. st., izkopana na najdiščih Kranj, Vranje pri Sevnici, Ritnik pri Šentjurju in Tinje nad Loko pri Zusmu (Arheološki vestnik 45,1995) in njegove postranske doline Se vedno Slovansko deželo; koliko Časa se je slovanski jezik v istih krajih vzdržal, ne da se gotovo določiti, vzrok pa gotovo zna- Langobardska okrasna zaponka, najdena na velikem grobišču iz časa preseljevanja ljudstev v Kranju, 2. polovica 6. st., (Fototeka Narodnega muzeja v Ljubljani; foto: Tomaž Lauko) OPOMBE 16 France Bezlaj: Pred slovanski ostanki v slovenščini, Nasa sodobnost, št.8-9, Ljubljana 1958, str.692 17 Dr.J.C.Mitteirutzner: SLOVANI v iztočni Pustriski dolini na Tirolskem, Poslovenil Miroslav Malovrh, v Novomestu 1880, str.12: Koncem 10.stol. imenovali so zgornji Drauthal mo, zakaj je nemški element zmagal... Tukaj pristavimo se, da je pokristijanjenje ushodne-ga Pusterthala od solnograskih Škofov, Virgila in Arna, mnogo k germaniziranju teh krajev pripomoglo: str.12: Isto tako, kakor se razširjanje in Cin kake poplavice po pomirjenju razburjenega elementa iz ostalinj določi, itak da se meja slovanske poplavice v Pustertlialu, kderje delj Časa trajala, skoraj natanko določiti. Kateri je tedaj ta okraj? In kaki ostanki so ohranjeni tedaj od te nekdanje slovanske naselbine? Na prvo vprašanje odgovarjamo: Okrajni ali nekdaj deželni sodniji v Lienzu in Windischmatrei-u. Okraj Lienz, ki na ushodu na Koroško meji, ima po Stafflerju 10 17/100 kva-draskih milj; Windischmatrei, kr meji v severu na Solnograško (velikanske Taure ju ločita) in v ushodu na Koroško, je 18 84/100 kvadratnih milj velik. Ti dva okraja imata skupaj dende-nes kakih 22000 prebivalcev. Na drugo vprašanje odgovarjamo: Tacih sledov je sosebno 4, in sicer: deloma slovanski tipus prebivalstva, kakor posamezni običaji in lastnosti: eksistenca slovanske govedine v omenjenih krajih; patriarhalične razmere, koje sosebno v Iselthalu nahajamo, kakor so pri Slovanih nekdaj bili, in so deloma (sosebno na Ruskem) Se den denes; na vse zadnje Se mnogo zdaj navadnih slovanskih imen krajev, gora, gorskih tmvnikov, polja, potokov, hišnih imen, kakor tudi lastnih imen. Slovanskih lastnih imen nahajamo v krstnej knjigi v Lienzu mnogo več, nego v Innichnem in Sillia-nu; str.15: Drugi zanimivi in imenitni opazek je ta, da kakor zvedenci trde, je v zgoraj imenovanih okrajih ravno toliko slovanske govede, kakor bajo-arske. Cesarski svetovalec profesor Ferdinand Kaltenegger, ki je to notico mzglasil, trdi, da se slovanska goveda Se zadej v Gsiesthalu nahaja; v to dolino pride se čez gorsko stezo v 5 do 6 urah, in sicer od sv.Jakoba ali iz Defereggen; str.16: Najimenitnejši sled nekedanje slovanske naselbine so ostanki v jeziku, sosebno lokalna imena. Profesor dr.Biderman je precejšnje ' Število tacih imen sestavil in razložil. Pisatelj te Študije dr.Mit-terrutzner je isto Število jako pomnožil, ter jih skusal razložiti pod vodstvom dr.MikloSiCa. Za razlaganje nekaterih imen zahvaljuje se pisatelj učenemu knjižničarju in nekdanjemu ta-hantu gospodu Feliksu Kmm-bergerju na Voravskem, in gospodu dr.Gabrijelu Malisu v Bernskem samostanu. Sem ter tja vzel je nekaj iz spisa dr. V. Hin-terja. Glej tudi: Henrik Tuma: Imenoslovje Julijskih Alp, Ljubljana 1929, 100 str., kjer pravi na str.5: Pričeto z namenom, da se ugotove in ohranijo slovenska imena naSih Alp, sem po končanem delu prišel do prepričanja, da tvori imenoslovje Julijskih Alp tudi trdno podlago za izsledovanje prve alpske kulture. Nikjer na prostoru Julijskih Alp ni najti ne enega samega neslovenskega imena. Ni sledu keltSCine, ne romanScine, ne germanSčine; vsa neslovenska imena so poznejše, že zgodovinske dobe. Alpe so ločilo kulturnega sveta romanskega od germanskega in slovenskega, Julijske Alpe Se posebej romanskega od slovenskega; stoje na pragu romanskega življa v dobi rimskega imperija in ni v njih niti besede romunščine...; na str.58: ...Le po tej poti pridemo do prve svoje zgodovine, saj pravi romanist Meyer-Luebke, da nam krajevna imena dado popolnejšo sliko prve zgodovine nego arheologija; francoski antropolog profBlac-he pa trdi: "Ljudsko zemljepi-sje je v svoji priprostosti vedno izrazito ter je v svojem omejenem območju manj podvrženo oskodnosti nego zemljepisje učenjakov. Prebivalci beležijo le to, kar je v tesni zvezi z njih obstojem, vsakdanjimi posli in njih domišljijo." 18 France Bezlaj: Položaj slovenščine v okviru slovanskih jezikov, neobjavljeno predavanje, Ljubljana 1968, 9 str. (Biblioteka SAZU, sign.II 46430) 19 Pavel Diakon: Zgodovina Langobardov, Maribor 1988, 422 str. (prevedli: Fran Bradač, Bogo Grafenauer, Kajetan Gantar) 20 To, da kronist omenja Tasilov vdor v deželo Slovanov in ne obratno, je precej zgovorno. Slovani so paC živeli v njihovi neposredni bližini, prav tam, kjer so očitno živeli Se predem so se tja priselili Bavarci. O slovanski priselitvi v Norik ni nikakršnih poročil. Izrednega pomena se mi zdi samo poimenovanje dežele v katero so Bavarci vdrli za "slovansko deželo", saj bi bilo taksno poimenovanje nerazumljivo uporabiti za ozemlje, ki bi si ga Slovani prilastili Sele pred kratkim. 21 Zopet poročilo o Bavarskem napadu na Slovane in ne obratno, kar bi bilo za sprejemljivost teorije o naselitvi v 6.stol. bolj razumljivo. Bivoli, ki jih Diakon omenja, so po vsej verjetnosti noriško govedo, ki ga Langobardi paC prej niso poznali. To, da je prišlo do ka-kanove pomoči, si lahko razlagamo kot dejstvo, da so bili avarski apetiti po tem ozemlju prav tako veliki kot langobardski in bavarski. 22 Ce je Pavel Diakon zabeležil tak navaden Hunski pohod, potem bi bila velikanska slovanska selitev prav gotovo dogodek, ki bi ga kronisti zagotovo zapisali. Vendar ni o tem nikjer nobenih poročil. Poleg tega je ta dogodek potrditev teze, da gre v tem času v bistvu za boj med Germani in Avari za prevlado nad ozemljem bivšega noriškega kraljestva. 23 Glej Se opombo St.32 k četrti knjigi Zgodovina Langobardov, kjer je govora o osvajalskih pohodih Slovanov v Istro. To bi lahko bil kvečjemu dokaz, da so se v tem času selila na Balkan južnoslovanska ljudstva. Podobnih poročil za severnejše predele ni, ker kakšnih selitev tam očitno ni bilo. Druga možnost je, da so v svoje bojne enote vključili podjarmljeno slovansko prebivalstvo tako Avari kot Langobardi, kar pač ne bi bil edini primer vključevanja podjarmljenih ljudstev v bojne enote osvajalcev. 24 Glej prejšnjo opombo! NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. julija 1995 Evropa sovraži kvislinge Mussolini se je obnašal kot pobalin, ki sproži pretep, potem pa se skrije za hrbet svojega starejšega brata Hitlerja Takoj po italijanski okupaciji dela Slovenije so ljubljanski Časniki hvalili »blagodejno ureditev, ki je zgodovinskega pomena za Slovence, ki bivamo v Ljubljanski pokrajini«. Ljubljanski škof je duceju sporočil: »Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po italijanski vojski vključeno v italijansko kraljevstvo.« Predstavniki nekdanjih strank so visokemu komisarju Grazioliju izročili posebno poslanico za duceja z naslednjo vsebino: »Duce! V trenutku, ko je slovensko ozemlje, zasedeno po italijanskih oboroženih silah, postalo del velikega kra-Ijevstva Italije, izražamo v imenu vsega slovenskega prebivalstva Njegovemu veličanstvu Kralju in Cesarju najspo-štljivejSo vdanost in izrekamo Vam, duce, vso našo zahvalo za plemenite in posebne ukrepe, ki sta jih uvedli za naše ozemlje in ki bodo za nas varno jamstvo življenja in zagotovitev bodočnosti našega prebivalstva. Spoštovanje našega jezika in naše kulture priča, s kakšnim vzvišenim pojmovanjem rimske pravičnosti ume fašistična Italija vladati narode, ki so pod njenim varstvom.« Kako je Italija »umela vladati narode«, je pokazal Mussolini s svojo mrhovinarsko vojno v Abesiniji, Albaniji in Grčiji. Bil je bolj samovšečni vojskovodja na besedah kot v resnici. Obnašal se je kot kmečki fant, ki sproži pretep, potem pa se skrije za hrbet svojega starejšega brata Hitlerja. Cernu je služilo takšno kle-čeplazništvo predstavnikov slovenskih strank in kje bi lahko našli primero zanj? Morda bi ga lahko primerjali s Paveli-čevo NDH in Tisovo Slovaško, toda te sta bih vsaj na videz samostojni državi, čeprav sta bih v resnici Hitlerjevi marioneh, v okupirani Ljubljanski pokrajini pa je šlo pravzaprav za Mussolinijevo podgubemijo. Kako je bilo s kolaboracijo drugod po Evropi? Major norveške vojske Vidkun Quisling, čigar ime je postalo sinonim za izdajalca, se je po radiu, ki je medtem prišel v nemške roke, predstavil kot Nemcem naklonjeni gospodar zasedene dežele. Skoraj vsi norveški Norvežan Vidkun Guisling, njegovo ime je postalo sinonim za izdajstvo, čeprav sam ni bil nikoli uspešen izdajalec uradniki so mu odpovedali pokorščino. Razglasil se je za ministrskega predsednika v imenu nacistov, toda šest dni pozneje ga je Hitler vrgel s tega položaja in funkcijo raj-hskomisarja raje zaupal nemškemu gaulajtnerju Josephu Terbovenu. Quslinga, tega nič kaj uspešnega izdajalca, so po vojni usmrtili. Čeprav nobelovec Knut Hamsun ni ustanavljal nobenih oboroženih enot, temveč samo idejno podpiral Hitlerja in se z njim rokoval, mu rojaki kolaboracije z nacisti vseeno niso mogli odpustiti. Kot starcu so mu sicer z ječo prizanesli, niso pa mu odpustih izdaje. Sodišče mu je naložilo visoko denarno kazen v višini 325 tisoč kron in zaplembo premoženja. Na tisoče njegovih knjig je prispelo na njegov naslov, poštar mu jih je metal kar na dvorišče. To je bila najhujša obsodba, ki jo je prenašal težje, kot če bi ga obsodili na smrt. Francoski maršal Petain je menil, da bo ugled njegove maršalske zvezde varoval Francijo ob nemški zasedbi. De Ganile ga je vseeno obsojal, ker je sklenil s sovražnikom v imenu Francije tako imenovano »premirje«, s čimer je iz boja odtegnil neokrnjeni imperij, nedotaknjeno vojno mornarico, v velikem delu nedotaknjeno vojno letalstvo, čete Afrike in Levan-te, ki niso izgubile niti enega vojaka. Petain je izdal zaveznike in podvrgel državo ukazom rajha. Bil je obsojen na smrt, izgubo državljanskih pravic in zaplembo premoženja. Zaradi njegove visoke starosh so ga pomilostili na dosmrtno ječo. Po de Gaullovih podatkih so francoski sodni dvori izrekli 39 tisoč zapornih karzni (v Belgiji 55 tisoč in na Nizozemskem 50 tisoč). Poleg tega je bilo izrečenih 14 tisoč sankcij prod uradnikom \dchyjskega režima. Povsod po Evropi je bil priljubljen »argument« za kolaboracijo strah pred represalijami, če bi se odločili za gverilsko vojno, ko ne bi bilo videti konca okupatorskih represalij. »Po mednarodnih pravilih moramo priznati legalnost osvajalcev,« je govoril belgijski kralj Leopold hi. »Moramo biti trezni in pametni. Nihče nima rad okupatorjev, toda določeno žrtvovanje ponosa je potrebno, če se hočemo izogniti smrtonosnim represivnimi sredstvi.« Ni se zmenil' za pozive svoje vlade, naj se ne vda, in se je raje odločil za nemško ujetništvo, kot da bi šel v izgnanstvo. Po vojni ga Belgijci niso več marali. Toda tudi strah pred represivnimi sredstvi ne more biti izgovor za kolaboracijo. Ko je bila Velika Britanija v pomladnih dneh leta 1940 v največji stiski, tako rekoč popolnoma sama, je Churchill np vprašanje, kaj je cilj njegove države, odgovoril: »Zmaga - zmaga po vsej sili, zmaga kljub vsem grozotam; zmaga, pa naj bo pot do nje še tako dolga in trnova; brez zmage namreč ni nadaljnjega življenja.« Parlamentu in narodu je predložil kratek in hkrati jedrnat program: »Ponuditi ne morem nič drugega kakor kri, tegobe, solze in znoj.« Tudi de Gaulle se je ob kapitulaciji Francije vprašal, ali naj bo država, ki je bila premagana, osvobojena s pomočjo tujega orožja in tuje krvi. Odgovoril je z ne. Dejal je, da bi Francija s takšno pasivnostjo zastrupila svojo dušo in svoje življenje za dolge generacije. Odločil se je za boj, čeprav se je zavedal moralnih in materialnih težav, ki jih je dolgi in zagrizeni boj prinašal ti- Churchil je Britancem ponudil kratek program: kri, znoj in solze in ljudje so mu sledili stim, ki so ga morah bojevati kot p ariji in brez sredstev. De Gaulle ni imel za seboj stranke, kakršna je bila Slovenska ljudska stranka na Slovenskem pred vojno, ki bi lahko zanetila odpor, če bi to hotela. Seznanil se je s šefi raznih gibanj in si prizadeval za strnitev vseh sil za osvoboditev Francije. Ko je novembra 1943 preoblikoval odbor, je vanj vključil tudi komuniste, čeprav je bil po prepričanju protikomunist. Kot izgovor za kolaboracijo ostane še »samoobramba« pred nasiljem komunistov, čeprav jih je bilo na primer v Sloveniji komaj nekaj sto. V resnici jih je skrbela množična odzivnost na poziv Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je bila v Ljubljani kot država v državi, kar je dokazovala tudi bodeča žica, s katero so obdali vse mesto. »V tem trenutku je boj proti okupatorju najpomembnejši, ker nam z njegove strani grozi največja nevarnost,« je menila OF. »Pozivajo nas, da izkazujemo čast in spoštovanje okupatorskim oblastem. To je tako, kakor če bi častili volka, ki je prej mesaril v naši staji... Kdor sodeluje s silami osi, se s tem podaja na pot izdaje in prepušča Slovence usodi, kakršno jim je namenil Hitler.« Samoobramba bi bila prej upravičena za poljske patriote po neuspešni vstaji v Varšavi. Ko se je bližala Rdeča armada in vojska pod vplivom Moskvi vdanega lu-blinskega komiteja, bi se po logiki »samoobrambe« pripadniki odporniškega gibanja morah povezati z Nemci, pa tega niso storili, saj so predobro vedeli, da bi si s tem nakopali prezir večine poljskega naroda. Ko so izbirali med Rusi (pomor poljskih častnikov v katinskem gozdu) in Nemci (genocid nad poljskim narodom), je bilo tako, kot če bi človek izbiral med drevesi, kje hoče biti obešen. Britanski predsednik Churchill je bil velik nasprotnik komunistov in si glede Stalina ni delal utvar. Kot pragmatik je vedel, da si mora v navezi s kremeljskimi gospodarji prizadevati za simpatijo in prisrčnost. Ko je 14. avgusta 1942 obiskal Moskvo, je Stalinu priznal, da je intervencijo proti mladi sovjetski državi dejavno pospeševal. Ko je Stalina vprašal, ali mu je odpustil, mu je ta odgovoril: »Vse to je preteklost, ta pa pripada bogu.« Na koncu še nekaj o prisegi domobrancev, ki se je glasila: »Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom velike Nemčije, SS četami in policijo proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval, za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje, tako mi Bog pomagaj!« Tako so prisegale Hitlerjeve tuje vojske, preden so odrinile na rusko fronto. 31. julija 1941 so svojemu »velikemu zaščitniku Adolfu Hitlerju« prisegli ustaški legionarji, ko so odhajali na vzhodno fronto in tragično končali pri Stalingradu. Nosili so nemške uniforme in se od nemških vojakov razlikovali samo po grbu NDH. Legionarje je močno prizadelo, ko so posamezne dele legije dodali večjim nemškim enotam in njihovim poveljnikom, da bi se tako rekoč utopih v njih. Poveljstvo nad razpadajočim polkom je prevzel topniški podpolkovnik Marko Mesič. Pozneje je bil na njegovo pobudo ustanovljen Odred jugoslovanske vojske v Sovjetski zvezi, v katerem so bih tudi mnogi Slovenci, mobilizirani v nemško vojsko. Mesiča so imenovali za poveljnika in je poveljeval brigadi tudi v končnih bojih za osvoboditev Jugoslavije. Slovenskim domobrancem ni bilo treba iti na vzhodno fronto, ker je Hitler ocenil, da so mu bolj'potrebni v boju proti slovenskim partizanom kot sestavnemu delu zavezniških sil. Neprecenljivo uslugo so naredili Hitlerju s tem, da so skoraj v celoti prevzeli breme boja proti jedru slovenske partizanske vojske. Ge so partizani rušili za celotno zavezniško vojsko strateško izredno pomembni Stampetov most, so ga domobranci branili. Ge so bile vaške straže okupatorjeva milica (Milizia vo-lontaria anticomunista) pod italijanskimi gospodarji, so bili domobranci kot pomožna policija v celoti podrejeni nemškemu štabu za uničevanje band, iz katere je Himmler skušal ustvariti divizijo SS. France Trebčan Na Hitlerjev rojstni dan 20. aprila 1944 so slovenski domobranci na stadionu za Bežigradom prisegli zvestobo tretjemu rajhu NEDELJSKE TEME Pri Založbi Mladinska knjiga je izšla knjiga Kako deluje pes, ki predstavlja pse na zelo izviren in zabaven naCin. Avtor besedila in ilustracij je Alan Snow, na tej strani pa objavljamo le nekatere izmed najbolj hudomušnih. Kaj je pes? Pes je štirinožna žival, ki se hrani, spi, laja, teka po okolici in smrdi, kadar jo namoči dež. Vsak pes ima rep, ki je name- Nedelja, 30. julija 1995 Kako deluje njen veselemu mahanju, pa tudi nos in zelo Čudna ušesa. Z njimi zasliši hrano na kilometre daleč, za lastnikovo klicanje pa so vCasih Cisto gluha. Ce psu vržeš palico, jo bo verjetno pobral, ni pa nujno, da jo bo prinesel nazaj. Temu se reCe igra in delo. Nekateri zgovorni psi veliko lajajo, drugi se radi slinijo in poližejo vsakogar, ki jim je všeč, so pa tudi taki, ki nimajo nobene zoprne razvade. Psi ne razumejo človeškega jezika! Psa lahko naučite, da bo razumel nekaj preprostih besed -hrana, mačka, sprehod, vendar le, Ce jih izgovorite razločno in glasno. Kljub temu pa noben štirinožni kosmatinec ne razume stavka: »Nehaj žvečiti moje copate,« še manj pa: »Če se boš danes spet ulegel v blato, ne bom vesel.« V takih primerih morate reci: »Fuj!« Rdeča kapica in volk ZaCutil lakoto je volk ubog, pomislil na kaloričen obrok, zato odšel je trkat babici na duri. Ko je odprla grozni kreaturi, nasmehnil se je skozi vrsto zob in dahnil: »Je dovoljen vstop?« Uboga starka je zatrepetala: »Požrl me bo,« je zakričala. Cez hip bila je v hudem zosu, pogoltnil jo je v enem kosu. A babice bila je sama kita: kosmatež ni izgubil apetita, zatulil je: »Premalo meška, gospa Maje prava deska!« Po kuhinji cvileč je cepetal: »Se nekaj bi si v gobec dal!« V oCeh mu je sijala zloba, ko je dodal: »Udobna soba! Ker Rdeča kapica je mlada dama, ne sme ostati tukaj sama.« Nataknil si je staikino obleko, razmišljal: »V žrelo jo bom dal. (čeprav bi raje šopal se z zase- Ce jo primerjam s staro damo, ko), bo, kot bi basal se s salamo!« dodal Se suknjo in klobuk, Tedaj mu deklica je rekla: »Joj, in, tudi to ni slo brez muk, babica, naredil si je pravo tmjno. kako lep kožuh si oblekla.« Sedeč v fotelju zgledal je sijaj- »Napaka!« je zatulil volk, »tono. ko ne gre! Vstopila punca je, odeta v rde- Začudi se, kako ogromne imam če. zobe! Strmeč zastala, potlej pa deja- Sicer pa, reci karsibodi, prava la: reč, »Babica, zakaj imaš tako velika pogoltnem te zato, ker si mi ušesa?« všeč.« »Da te bolje slišim,« volk odvr- Deklič mežikne, se nasmehne ne. mu oholo, »Babica, zakaj imaš tako velike iz spodnjih hlač potegne kolt, oči?« pištolo, »Da te bolje vidim!« nameri v glavo zoprne zverine Sedel je, gledal punco, se sme- in poka-pok! kosmatež brž pobijal, gine. Cez nekaj tednov, ko sem v gozd odšel, sem srečal Kapico, odrevenel: nič rdečega na njej, z izjemo šminke, na glavi nima bolne palačinke! »Pozdravljen,« reče mi predrzno, »pohvali, prosim, moje volčje krzno.« Pesem je iz knjige Odvratne rime, ki jo je napisal Roald Dahi, v slovenščino pa prepesnil Milan Dekleva. V njej so v obliki pesmi zapisane številne znane pravljice, namenjene razposajenim otrokom in njihovim zgroženim staršem. Izšla je pri Založbi Mladinska knjiga. Debel in len pes noče hoditi na sprehode. Posledica: tudi lastnik se bo zredil. Dolgočasen pes ne počne nič zanimivega. Posledica: tak bo postal tudi njegov lastnik. Pes ne razume človeškega jezika. KMETIJSTVO Nedelja, 30. julija 1995 NAS POGOVOR / OBISK NA KOKOŠJI FARMI KRALJIC V PREBENEGU »Poleg jajc pridelujemo tudi kokošji gnoj in gobe« S kokošje farme prihaja tudi 12 hektolitrov vina za domačo osmico Sergij Kraljic v svojem modernem kokošnjaku (Foto Damjan Balbi/KROMA) SOCIALNI KOTIČEK / INAC n INPS terja zaostale socialne dajatve Ugodnost davčnega odpusta Danes posvečamo naš intervju kokošjereji. Kokošja kmetija oziroma farma OK iz Prebenega Je pri nas edina, ki se ukvarja z rejo kokoši za proizvodnjo jajc. Kmetija je nastala leta 1968, ko je Oskar Kraljič začel rediti približno 1.500 kokoši. Leta 1988 je farmo prevzel sin Sergij, s katerim smo se pogovorili. Ali nam lahko predstaviš farmo? Kmetija se imenuje OK, in to po začetnicah očetovega imena. Število kokoši je različno in se suče od 6.000 do največ 10.000 živali. Poleti redimo manj kokoši, in to zaradi toplote in zaradi zmanjšanja povraševanja po jajcih. Proizvodnja jajc je 80-odstotna, kar je zelo dobra raven. Zaradi ventilacijskega sistema v kokošnjaku je temperatura v teku leta precej stalna, krma pa je tudi vedno enaka, zato dajejo kokoši isto število jajc v različnih letnih časih. Kako poteka proizvodni ciklus? Sistem reje je piramiden. Kletke so razporejene v štirih nadstropjih, v vsaki pa je pet kokoši. To je tudi najvišje po zakonu dovoljeno število. Naše kokoši so pasme vvaren. Kupimo jih, ko so stare 4 mesece, večinoma v Emi-liji-Romagni. Po enem letu jih zamenjamo, prodamo jih za zakol. Ko kupimo nove kokoši, so cepljene, zato z njimi nimamo zdravstvenih problemov. Delovni dan poteka takole: vsako jutro poberemo jajca in kokoši pokr- mimo. Vse to poteka avtomatično, po tekočem traku. Potem odpeljemo jajca našim odjemalcem. Popoldne se vrnemo na kmetijo, avtomatično poberemo iztrebke, še enkrat krmimo in se pripravimo za prodajo naslednjega dne. Dela je veliko, nedelj in praznikov ne poznamo, vsak dan je namreč treba delati in skrbeti, da je vse v redu. Pomaga mi sicer tudi oče, vendar ima on drugo dejavnost. Enkrat mesečno pridejo uslužbenci zdravstvene enote USL in analizirajo tako jajca kot tudi krmo. Kako je s prodajo? Imamo več ali manj stalne odjemalce. To so zasebniki, ki pridejo sami po jajca, kot tudi trgovine, slaščičarne in restavracije iz mesta in okolice. Jajca selekcioniramo po velikosti. Najmanjša gredo npr. za slaščičarne. Na konfekciji mora po novih normativah EU biti obvezno označen datum zapadlosti in napis, da je treba jajca po nakupu hraniti v hladilniku. Na kmetiji proizvajate tudi kokošji gnoj, kar je zanimivo in tudi edinstveno v naši deželi. Kako poteka predelava? Kot sem že omenjeni!, vsak dan avtomatično poberemo kurje iztrebke in jih odnesemo v toplo gredo, ki sluzi kot sušilnica. Tu se s pomočjo ventilatorja sušijo. Izredno važno je, da med sušenjem masa fermentira. Na tak način se iztrebki spremenijo v humus, bakterije, ki lahko prenašajo bolezni, pa se uničijo. Cas su- šenja je različen in gre od 50 dni v poletnih do 4 mesecev v zimskih mesecih. Tako pripravljen gnoj spravimo v 25-kilogram-ske vreče. Letna proizvodnja je približno 3.000 vreč, ki jih prodamo neposredno. Naše gnojilo se imenuje Naravni substrat OK in vsebuje izključno posušene kurje iztrebke z visoko prehrambeno vrednostjo. Gnojilo je odlično za vinograd, vrt, skratka za vse rastline. Kurji gnoj je zelo hitro razpoložljiv v zemlji in je zato idealen za takojšnji razvoj rastlin. Ker je v tem gnojilu veliko suhe snovi, so vsi elementi bolj koncentrirani. Posebno veliko je dušika in fosforja. Gnoj je zelo praktičen za uporabo, nima slabega vonja in je na videz je kot zemlja. Pri uporabi ni nevarnosti, da bi se plevel širil, saj v njem ni nobenih rastlinskih ostankov. Poleg kokoši ste pred kratkim začeli gojiti tudi gobe. Idejo za gojenje gob je imel oče pred dvema letoma. Vrsta gob, ki jih gojimo, je pleurotus. Z gojenjem začnemo jeseni, ko kupimo kubične Žaklje, ki vsebujejo že mi-celij in substrat za njegovo razvijanje. Temu dodamo vlago in tako se gobe začnejo razvijati. Zrastejo že po 8-10 dneh. Proizvodnjo imamo do maja, ko se s povišano toploto povpraševanje znatno zmanjša, da v poletnih mesecih gojenje opustimo. Naslednjo jesen pa kupimo spet nov micelij. V prostoru, kjer gojimo gobe, je senzor, ki avtomatično uravnava stalno temperaturo in vlago. Za te sorte gob je potrebna temperatura vsaj 8-10 stopinj Celzija, vlaga pa mora biti približno 90-od-stotna. V ta namen je v prostoru nekak pršilec vlage ali umidifkator, ki po potrebi deluje tudi kot ventilator. Glede prodaje gob velja enako, kot za jajcia: prodaja je neposredna ali po trgovinah. Kaj še obsega vaša kmetija? Imamo tudi nekaj trt malvazije in sauvignona, iz katerih proizvajamo 12 hektolitrov vina. Polovico ga prodamo na osmici, ki jo odpremo ob dnevu osvoboditve, 25. aprila, zapremo pa 1. maja, in to vsako leto. Pred odhodom smo Sergiju in družini Kraljič voščili še veliko uspeha pri njihovi dejavnosti. Magda Sturman Po dokončni ukinitvi zavoda za poenotene kmečke prispevke SCAU je s 1. julijem 1995 skrbstveni zavod INPS prevzel upravljanje zavarovalnih pozicij tudi za delovno kategorijo kmečkih zavarovancev. Ena izmed ključnih nalog in zadolžitev je izterjevanje dolgov, ki so nastali zaradi neporavnanih prispevkov za pokojninski sklad, za zavarovanje proti nezgodam na delu, za zaščito materinstva in do pred nekaj leti za zdravstveno oskrbo (davek na zdravje po novem neposredno vnovčuje davčna uprava prek prijave dohodkov). Ker je v osnutku pokojninske reforme, katere parlamentarni iter se s hitrimi koraki bliža odobritvi, med drugim predvideno znižanje časovnega roka za zastaranje dolgov (trenutna zapadlost je praviloma 10 let in je izjemoma raztegnjena na 13 let), se je INPS takoj aktiviral in bo najkasneje do 11. avgusta poslal na dom vseh računalniško evidentiranih kmečkih dolžnikov (v Italiji naj bi bilo kar milijon tisoč takih kršitev oziroma neporavnanih socialnih dajatev) uradno terjatev in tako bo avtomatično prekinil proces zastaranja terjat-venih postopkov. Dejansko bo INPS prek priporočenega pisma s povratnico terjal izplačilo dolgov, ki jih je SCAU že lani javil zavarovancem ob izstavitvi pregleda zavarovalne pozicije, vendar ta oblika ni bila formalno neoporečna za ustavitev zapadlosti. V pismu, ki ga odpošilja skrbstveni zavod, je tudi informacija oziroma poziv, naj se kmečki zavarovanci pri poravnavanju dolga poslužijo ugodnosti skrbstvenega odpusta, ki zapade 31. decembra 1995. Te priložnosti ne gre zamuditi, saj zakon št. 85/95 izjemoma priznava kmetom neobičajno olajšavo, da plačajo le neporavnane socialne dajatve brez vsakršne obremenitve z zamudnimi obrestmi. Zavarovancem, ki so pred nekaj meseci sporočili zavodu SCAU, da terjatev ni utemeljena oziorma da je dolgovani znesek nižji od tistega, ki izhaja iz uradne evidence, bo INPS avtomatično znižal terjani znesek, (ma) STROKOVNI NASVETI / NEVAREN POJAV NA NAŽEM OBMOČJU Aktualni glivični bolezni lesa vinske trte Teh obolenj pred 20 leti nismo poznal pred dvema, tremi leti pa sta bili prava redkost V zadnjih časih se v naših vinogradih vedno bolj pogosto pojavljata bolezni, ki sta bili še pred 20 leti neznani, pred dvema, tremi leti pa prava redkost. Gre za kap vinske trte in za hiranje vinske trte, ki se pojavljata na vsem našem območju, njuna razširjenost pa je bolj ali manj enakomerna. Nekoliko bolj pogosto se pojavljata v starejših vinogradih. Mlajših trt (5-6 let stare) po navadi ne napadeta. O Sirjenju bolezni imamo tudi podatke iz primorskih vinorodnih območij Slovenije. Trenutno stanje ni izrazito zaskrbljujoče, bolezni pa se lahko razvijeta do take mere, da ogrozita dobršen del pridelka. Položaj je vznemirljiv predvsem zato, ker ju trenutno ni mogoče zdraviti in so možni le preventivni ukrepi. Bolezni si bomo zato podrobneje ogledali. Kap vinske trte Točno število povzročiteljev bolezni ni znano. V glavnem sta dve glivi: Stereum hirsutum in Fomes igniarius. Glede bolezenskih znakov poznamo dva različna razvoja bolezni. Kronični razvoj bolezni: tipični bolezenski znaki so madeži med ožiljem in ob robovih lista, ki se po navadi pojavijo po cvetenju. V juliju in avgustu se madeži razširijo in zajamejo vesmedžilni del. Barva madeža je v začetku rumenkasta ali rdečkasta, kar je odvisno od sorte trte. Lise pozneje potemnijo, medzilni del pa se začne sušiti (glej zgornjo sliko). Znaki se najpogosteje pojavijo na listih spodnjega dela trte. V bolj toplih vinorodnih območjih (npr. Južna Italija) se na jagodah lahko pojavijo temni madeži. Opisani znaki se na listih lahko pojavijo več let zaporedoma, po 2-4 letih pa se kronični razvoj bolezni navadno sprevrže v akutni ali apopletični razvoj bolezni (kap): ta se pojavi v najbolj toplih mesecih. Zaradi obolelega ožilja se voda s težavo prenaša iz korenin v ostale dele trte. Zaradi premajhne količine vode trto zadene prava kap. Listi precej hitro ovenejo in se posušijo, prav tako enoletni les in grozdi. Včasih se kap pojavi, ne da bi se prej pojavil kronični razvoj bolezni. Rastlina usahne, les pa poči. Značilno za to bolezen je usah-nitev lesa in potemnitev v obliki trikotnika, ki se kaze v prerezu (glej spodnjo sliko). Po zadnjih podatkih so s kapjo prizadete več ali manj vse sorte in podlage. Bolezen je precej razširjena v Franciji, kjer jo zdravjo z natrijevim arseniatom, pri nas pa uporaba tega pripravka ni dovoljena. Bolezen se širi po ranah med obrezovanjem. Kot že omenjeno, trenutno še ne razpolagamo z nobenim sredstvom za zdavljenje bolezni, zato lahko ukrepamo le preventivno. Bolne trte odstranimo ali obrežemo do zdravega dela rastline. Obrezane dele takoj odstranimo iz vinograda in jih sežgemo. Velike rane zavarujemo s tem, da škropimo s fungicidi ali jih namažemo s cepilno smolo. Rez opravimo temeljito in jo po možnosti odložimo na februar ali marec. Učinkovito je preventivno škropljenje z D.N.O.C. v koncentraciji 0,5 do 1 odstotka, in to takoj pri obrezovanju in med jokanjem trt, vsekakor pa pred pomladnim prebujanjem. Druga bolezen, ki prizadene predvsem les, je hiranje vinske trte, o kateri bomo poročali prihodnjič. dr. Magda Sturman KRIŽANKA Nedelja, 30. juUja 1995 AVTOR: SIMON BIZJAK ZNAČILNOST STANOVANJA V KATEREM JE POHIŠTVO NEPRETRGANOST V DELU, RAZVOJU, OTTO LILIENTHAL ČLOVEK, NEZMOŽEN ZADELO ORGAN VIDA TUJE MOŠKO IME_______ ZASKOCITEV NENAČELEN, KORISTO- LJUBEN POLITIK RAJKO NAHTIGAL NIKO KURET PEVKA NOVAKOVIČ IME PREBIVALCA PO KRAJU PO LJUDSKEM VEROVANJU DEKLE, KI JE STALO Z VSAKO NOGO NA DRUGEM HRIBU IN PRALO V REKI PREBIVALCI ALEKSAN- DRIJE MELODIČNI OKRASEK MUSLIM. MOŠKO IME OSKAR NEDBAL NAJVISJI AKADEMSKI NASLOV MESTO NA CIPRU VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP BIT, BIVANJE V SHOLAST. FILOZOFIJI KATERI FOND AMERIŠKI IGRALEC LADD ANGLO-AMERISKO MOŠKO IME KAMBOSKI GENERAL NOL 24 UR SAMOVOLJEN VLADAR MESTIC KARL SCHRANZ VRSTA KEM. SPOJINE VOJAŠKI VDOR ILIRSKA KRAUICA BRISAČA (STAR.) LETOVIŠČE V Z. ISTRI ZDRAVILA, KI VSEBUJEJO OPIJ MOTORNO KOLO SKRIVNOST- NOST SLAB UCENEC MIKALEC, LUIGI MIKAR NONO STRAN NEBA URADNO IME NIKOLA IRSKE TESLA SKANDI- NAVSKI DROBIŽ DEL IGLAVCEV, KI VSEBUJE SFMF NAJDALJŠA REKA PIRENEJSKEGA POLOTOKA GRIGORIJ RASPUTIN BIVŠI SL. JUDOIST (FRANC) TVVODI-TEU (JANEZI TUJA DREVES-NA VRSTA SKUPINA ŽUŽELK SVEČENIK EDO ŽITNIK ZOBNA MEČA AZIJSKA HRANA ČARGO IVAN GRŠKA ČRKA LETOVIŠČE PRI OPATIJI RENU CIRKUŠKI UMETNIK OKOSTJE NIVO OREL V GERM. MIT. DRŽAJ, RO-MJjNAFU NIZ. POMORS-CAK1WILLEM) AM. IGRALEC (JAMES) PEVEC OPARIM NEVARNA BOLEZEN, KARCINOM SVINJSKI PASTIR SLNOGOME-TAS (MATJAŽ) PRIVRŽENEC REIZMA UTEKANJE GOLOTA, NAGOTA AM. PEVKA ROSS VIOLINA TRETJI IN DRUGI VOKAL HIBISKUS ZBIRANJE DENARJA MED SVATI SL. TV VODITELJICA (SASA) KANTAVTOR SMOLAR SL. TISKOVNA AGENCIJA IVAN KRILOV ?CHE GUEVARA STAROJU- DOVSKI KRALJ ANTON NANUT SVETOVNI DUH LITINA RUSKI SKLADATEU ŠOSTAKOVIČ SLOŽNOST, VZAJEMNOST LINIJA RENESANČNI UMETNIK IZBOUSE- VALKANA TEHNIČNEM PODROČJU NIKOLAJ CERKASOV POGANJEK, KAL WAGNERJE-VA OPERA MERI AVSENAK ALENKA DOVŽAN ROM. SKLADA-TEU (CORNEL) DOSLUZEN VOJAK MESTO V BANATU PREISKOVALEC SERGE LANG NEHOTENO MOKRENJE NEKD. BOJNA LADJA HRUSTANEC V KOLENU GOSTINSKI OBJEKT SELEN IMPRESIJA ANGLEŠKO SVETLO PIVO ATA SODELAVEC OBVEŠČE- VALNE SLUŽBE AZIJSKA UT-EZNA ENOTA MESTO V BACKI MAŠKARE S PTUJSKEGA POUA VRANIČNI PRISAD VISOKA STOŽČASTA KOPA SENA HUMORISTKA PUTRIH ANTONIO VIVALDI NASIUEZA DOSEGO POLITIČNIH CILJEV HRVAŠKA IGRALKA MOŠKO IME RONALD (OKR.) PURINSKA BAZA, SESTAVINA NUKL KISLIN NEMŠKI NACIONAL- SOCIALIST OKOREN, NESPRETEN ČLOVEK PERZIJEC BREZALKO- HOLNA PUACA BRANJENJE, ODREKANJE NPR. PRAVIC ŽIRO RAČUN ODPRTE POŠKODBE DALMATINSKI OTOK BENETKE NIKELJ DAVŠČINA OD STVARI, NAMENJENIH PORABI ZENSKA, KI IGRANA BRENKALNI INSTRUMENT OPERNA SOPRANISTKA PUSAR-JERIC NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA UPOR, VSTAJA DRAG KAMEN NAČIN KONJ-SKEGATEKA PAUL ELUARD IT. ALPSKI SMUČAR TOMBA BIBLIJSKI OČAK CES.EKONO- MISTSIK ST. ENOTA ZADELO OTOK BLIZU ZADRA PEVEC, KI POJE ALT ANTON TRSTENJAK Gesla križanke »23-07« Butros Gali, Perez de Cuellar, U Thant, Kurt Waldheim, Trygve Lie. Rešitev križanke »23-07« Vodoravno: MASTURBACIJA, ANTON LAJOVIC, SOVKA, NARONA, KRA, OK, TRN, BUTROS GALI, AL, OLINKA, RAN, HIP, REPETITORIJ, PAV, SEMIČA, ATAMAN, SALEM, DISPROZU, KOMUNIST, ELEFANT, EMIRA, ANE, IZA, RATOMIR, ZASUN, LOKATIV, ASPLUND, ST, GRADAC TENENTE, PIETA, LE, IKAROS, EZ, EGARTE, AZEM, JOLA, TORZO, LUTKAR, VEJA, ALIN, AR, OPOLE, ANK, NR, RT, AJDOVKA, OBOLENJE, IVICA, RAABE, KAKI, LASAR, NATORP, ILIRKA, DAKA, ATA, TO, MASADA, IR, SB, U THANT, SAK, RO, RORA, KURT WALDHEIM, TRVGVE LIE, TORONTO, OR, RESIGNIRANOST, SODAR, CAJNAR, KOEN, TRUMA, AC, KNA, ERNA NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 30. julija 1995 _ SLOVENIJA LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Do 30. 7. gledališče sodeluje na osmem mednarodnem lutkovnem festivalu FESTIVAL INTERNACIONAL DE TEATRO, MENICO 95 v Mehiki. CELJE PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV V SEZONI 95/96: VELIKI ODER: 1. Drago JanCar: HALSTAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 3. W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer 4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray GORNJA RADGONA Danes, 30. julija, ob 11. uri, bo v gradu predstava PENZION EVROPA , avtorja Feri LainSCek. Izvajajo: Feri LainšCek in Isabella Suppanz. Avtor bo skupaj z slovenskimi in avstrijskimi igralci bral svojo najnovejso, Se neobjavljeno enodejanko. (V slovenskem in nemškem jeziku.) PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL IZOLA V ponedeljek, 31. julija, gostuje gledališče Ane Monro s pouličnim spektaklom TRU-PELLO BETA CENTAURI. M Primorski Festival poletni e s tiv o festival d e l l i t o r a l e FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 V Četrtek, 3.8., ob 20.30 premierska predstava operete »West Side Story« Leonarda Bernsteina. Direktor Grant Hossack, režija Saverio Marconi. Ponovitve: v petek, 4., soboto, 5., torek ,8. In sredo, 9. avgusta, ob 20.30 ter v nedeljo, 6. avgusta, ob 18. uri. Prodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00-21.00. Grad sv. Justa V torek, 1.8., ob 21.30 koncert skupine Leone di Lernia. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču Miela. Pred stolnico sv. Justa Danes, 30. t. m., ob 21. uri predstava »Obsi- dium - La giornata delVassedio« v izvedbi Združenja Luoghi delTArte iz Rima. BENEČIJA Postaja Topolove Danes, 30. t. m., »Gez namišljeno Črto« -sprehod od Topolovega na Livek, ob 17. uri izžrebanje loterije ter nastop Zlatka KauCiCa in NataSe Kos. VIDEM Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Toto, dal varieta al ci-nema (1917-1945)«; na dvorišču PalaCe Mor-purgo: v Četrtek, 3.8., ob 18.30 koncert Tartinijevih, Vivaldijevih in Pachelbelovih skladb; Univerzitetni park: do 30. t.m. gledališka predstava »Verso Tebe«; v parku del Torso: v torek, 1.8. film »II corvo«, v Četrtek, 3. in v petek, 4.8. film »Intervista con il vampiro«. KOROŠKA OBIRSKO: SPD Valentin Polanšek prireja danes, 30. t. m., pohod na Obir. Zbirališče ob 11. uri na Ojstrcu (vrh Obirja); nazaj grede piknik na Marofu. ZABLAŠKO JEZERO: v torek, 1.8. bo na Breznikovem campu, ob 20.30 kulturni večer. DOBRLA VAS: v samostanu bo v sredo, 2.8., ob 20.30 Gorenjski večer z ansamblom »Gašperji«. Prireja SPD Srce. CELOVEC: na terasi Mohorjeve bo v ponedeljek, 7.8., ob 16. uri srečanje »Zmenjena ura« s kronistoma Jožetom Marketzem in Vinkom Ošlakom; teme prvih srečanj: klic po reformi v Cerkvi, razlikovati duhove, sprava ali poravnava?. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželena oz. prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise ). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061 / 319 662. NATEČAJ ZA KRATKI ČRNO - BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki Crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspi-riran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500,300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotokopij temveč originale. Rok za oddajo je 1.10.1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (eko strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (tor. in Cet. 12.00-14.00) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST »Musei di sera« (VeCer v muzejih) V torek, 1.8., ob 20. uri bosta v Rižarni predavala dr. Tullia Catalan in dr. Stefano Fat-torini. Sledila bosta filma »L’uomo del ban-co dei pegni« in »II Grande Dittatore«. V torek, 8.8., ob 20. uri bo v Mestnem Mu zeju Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) predaval dr. Lorenzo Resciniti o keramiki. V torek, 22.8., ob 20. uri pa bo dr. Lorenzo Resciniti predaval o zbirki Antonina Rusconija in Odinee Opuich, ki jo hranijo v muzeju. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki razstavlja JONA GAL PLANINC ciklus Miniature iz leta 1994 1|Fim SLOVENIJA ŽPR1ART. BIH) Danes, 30. julija, ob 20.30 uri, bo v festivalni dvorani koncert klasične glasbe: 1. ciklus Beethovnovih sonat Nastopata: Miha Pogačnik, violina, in Marija Noller NamiCeva, klavir. 1’rogram: Sonata št 1 v Murn, op. 12; Sonata št 2 v A-dum, op. 12; Sonata št 3 vEs-dum, op. 12; Sonata st 4 v a-molu, op. 23; Sonata st 7 v c-molu, op. 30 MTONARODNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE. GROBLJE Danes, 30. julija, ob 20. uri, bo v baročni cedcvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Domžalah koncert klasične glasbe. Nastopata: Igor Oj-strah, violina, in Natalija Zarcahova, klavir. Program: Beethoven, Mendelssohn, in VVieniavvskL C«KEV SVETU TRffl KRALJEV PRI BEMDIKnj. SLOVENSKE GORICE Danes, 30. julija, ob 20. uri: pesmi ob harfi od XV. stoletja do danes. Nastopata: Shirlie Roden, vokal in kitara, in Marigold Veritz, harfa in vokal Program: stare angleške valižan^ke, irske in Škotske pesmi MEJA NA REKI GORNJA RADGONA Danes, 30. julija, v Hauptshule Bad Radker-sburg (Radgona), bo koncert nagrajencev 1. mednarodnega tekmovanja v petju Fermcdo Tagliavini. Danes, 30. julija, v Grajskem dvorišču nastopa skupina LETEČI POiEPUHL CAFE BELVEDtRE, BUD Danes, 30. julija, bo koncert gospel jazz dueta: Mia ZnidanC in Steve Klink Na sliki: Mia Žnidarič. RAZSTAVE SLOVENIJA ^FJK MODERNA GALERUA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji. V Mah galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. BEŽIGRAJSKA GALERUA. Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta. MESTNA GALERUA. Mestni trd 5 Razstava avstrijske umetnice KIKI KOGELNIK je na ogled do 14. avgusta GALERUA ILIRIJA. Tržaška 40 Na ogled je razstava skupine LEK (slike): Veljko Aleksič, Tatjana Arh, Igor BoSevski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija KonCan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelai, Jolanda-Versic-Zaojak. MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno-informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA. GALERUA EGURNA. Gregorčičeva 3 Razstava slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICOEJA je na ogled še danes. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 na slikarstvo V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikars in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Gotika v Sloveniji; svet predmetov MARIBOR POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR 100-letnica filmske umetnosti: Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjura, 1926-1965. GORENJSKI MUZEJ. KRANJ Na ogled je razstava MIR JE ZMAGA. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA Na ogled je 90 grafičnih listov karikature Wil-liama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, do 9. 9.1995. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta. POKRAJINSKI MUZEJ LAPIDARIJ. KOPER Multimedijalne razstave UMETNIK NA MEJI, ustvarjalca iz Izole LUCIANO KLEVA. Ideja in režija: Slobodan Stuhli, scenarij: Vesna Gomezel Mikolič. Foto:LUCIANO KLEVA. LIKOVNI SALON. CEDE Razstava novejših del avtorja Tomaž Kolariča Foto: Hudičev gozd, bron, les, 1989. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosemjuist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«. Danes, 30. t. m., ob 11.30, ob 21.30 in ob 22.30 voden obisk razstave. Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«. Muzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlu in Vera VVagner« (Ul. del Monte 5): Do 31. t.m., je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti Ane Frank. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv. Justa-Bastione fiorito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kunsterle-rische Positionen aus Wien«. Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30, 16-19. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter VVeihs. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov Wernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. TRST Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 31. t. m., ob 21. uri »Ura z...« baritonom Alfon-som Antoniozzijem. Recital nosi naslov »Ziki-Paki Ziki-Pu«. Vstopnice dobite pri blagajni dvorani Tripcovich in pred koncertom v Avditoriju muzeja Revoltella. Vstopnice stanejo 10.000 lir. Muzej Revoltella - Kavarna na terasi Danes, 30. t. m., ob 21. uri koncert Ensamble »Canzoni da battello«. Grad sv. Justa V petek, 4.8., ob 21. uri koncert skupine The House Band. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 30. t. m., ob 20. uri koncert kvarteta Vallisneri Cancelli. Ponovitev jutri, 31. t. m., ob 20. uri. Danes, 30. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »II sogno imperiale di Massimiliano«. Jutri, 31. t. m., ob 21.30 in ob 22.45 »Buonasera signor Lebar e bentornato a Mira-mare«. MIUE Danes, 30. t. m., bo ob 21. uri nastopil orkester godal »Citta di Muggia« pod vodstvom Paola Spincicha. Vstop na koncert je prost. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe bo na sporedu do 30. t. m. Danes, 30. t. m. zaključni veCer: Spilimbergo: Clar Bog Deil (Irska), Rim Banna (Palestina), Nuova Compagnia di Canto Popolare (Italija). MAJANO V torek, 1.8., ob 21.30 bo na športnem igrišCu koncert kantavtorja Biagia Antonac-cija. Vstopnice dobite pri UTAT v Pasaži Protti. JESOLO V petek, 4.8., ob 21.30 bo v Aqualandiji koncert rock skupine Litfiba. 30 Nedelja, 30. julija 1995 TV SPORED ~r----- © RAI 1 g? RETE 4 j RAI 3 slovenski program Aktualno: Euronevvs, Nan.: Lou Grant, 8.10 Tre Risanka: Filip Dok.: Kvarkov svet - Izzi- nipoti e un maggiordo- Dnevnik vi življenja mo, 8.40 Doppio gioco a Ipavci - televizijska na- Otroški variete Aspetta la san Francisco, 9.30 La daljevanka, 1. epizoda: banda!, risanke, 8.00 časa nella prateria, 11.30 Franc L’albero azzurro, 8.30 La dnevnik banda dello Zecchino, Nan.: Dottori con le ali, vmes risanke 12.30 Avvocati a Los An- Verdemattina - Nasveti geles Masa Dnevnik Aktualno: Sedmi dan, vmes (12.00) papežev Film: Maciste e la regina di Samar (pzst.,.It ’64) blagoslov Nan.: Donne in carriera Aktualno: Zelena linija Dnevnik Nan.: Charlie’s Angels, 17.00 I časi di Rosie {T SLOVENIJA 1 Variete: Gelato al limone 0’Neill, 18.00 Colombo, (vodita B. Boccoli, M. Pa- vmes (19.00) dnevnik r IB Koper ni), vmes (15.35) film intrigo a Stoccolma (pust., ZDA ’62, i. P. Nevvman, E. Sommer) Dnevnik Variete: Gelato al limone Vremenska napoved, dnevnik in šport TV film: II barone (dram., It. ’92, 2. Ron Moss, S. Shattuck, 3.) Variete: V pričakovanju Miss Italije v družbi... Dnevnik Dok.: Parlami d’ amore Mariu (življenje in delo V. De Sice) Športna nedelja Dnevnik in vreme Poletni baletni maraton I RAI 2 Videocomic Nad.: Atto d’amore Film: Doc Savage 1* uo-mo di bronzo (pust., ZDA ’75, i. R. Ely), vmes (9.00) dnevnik Avtomobilizem Fl Dnevnik Domenica Disney, vmes risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: Al di qua del para-diso Dnevnik, oddaja o motorjih, vreme Avtomobilizem Fl Variete: Cercando, cer-cando Film: Pianura rossa (vojni, VB '54, i. G. Pečk) Nan.: Hunter Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Variete: Go-Cart Nan.: Tre pasi nel delitto - Villa Maltraversi (i. G. Dix, E. Brigliadori) Aktualno: TG2 dosje Dnevnik in vreme Protestantizem RAI 3 Pregled tiska Variete: Fuori orario Nan.: Vita da strega Film: L’ asso nella mani-ca (dram., ZDA ’51) SP v kolesarstvu jr. Nan.: Divisi dalla legge Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Film: II giardiniere spa-gnolo (dram., VB ’56, i. D. Bogarde, M. Harden) Šport: skoki v vodo, kolesarstvo Dok.: Sila Vreme, dnevnik, deželne vesti Gospodarstvo danes Film: Una calibro 20 p er lo specialista (dram., ZDA 74, i. C. Eastvrood) Dnevnik, deželne vesti Nan.: Komisar Maigret Pregled tiska, vreme Film v originalu: Com-mon Law (dram., ZDA ’32, i. C. Bennett) I Dok.: Laurel in Hardy Film: L’ angelo bianco (dram., It. ’55, L, A. Naz-zari, Y. Šanson) Film: Guardato a vista (krim., Fr. ’81, i. L. Ven-tura, R. Schneider), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska @ CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Dogodivščine V. Tella (i: W. Lyman) Film: L’ indomabile Angelica (pust., Fr. ’67, i. M. Mercier, R. Hossein) Variete: Scene da un ma-trimonio Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Sapore di mare Film: lo so che tu sai che io so (kom., It. ’82, r.-i. A. Sordi, M. Vitti) Film: I due marescialli (kom., It. ’61, i. Toto) Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 in vreme Kviz: II quizzone Film: Lo sconosciuto alla porta (dram., ZDA ’93,i. G. Kane, C. Durning) Nočni dnevnik Missione impossibile ITAUA 1 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Superboy Odprti studio Šport: Grand Prix (vodi A. De Adamich) Nan.: Bigman Film: Verso il domani (pust., ZDA ’93, i. A. Te-relinck, G. Morrell) Variete: Festival Giffoni Nan.: Tarzan, 18.30 Ma-gnum P.I. Odprti studio, vreme Nan.: I vicini di časa (i. T. Teocoli, G. Golia) Film: Rombo di tuono 2 (pust., ZDA ’85, i. C. Nor-ris, S. VVilliams) Variete: fanzine Film: Dove vai in vacan-za? (kom., It. 78, i. U. Tognazzi, S. Sandrelli) Italija 1 šport I Film S TELE 4 21.50 Dogodki in odmevi Nan.: Mike FJammer, 21.25 Maguy Nad.: Carolina <$> MONTECARLO 18.45, 20.45, 22.30 TG Verde Fazzuoli Film: Kavic cane lupo Dok.: Neurejeni potopis Film: Avanzi di galera Film: II boia viaggiante (dram., ZDA 70) Ziv žav, ponovitev Arabela se vrača, ponovitev 15/26 češke nadaljevanke Za TV kamero, ponovitev Vabilo iz Vipavske doline Obzorja duha Svet divjih živali, angleška plzn. serija Banchieri singers z deli evropskih renesančnih mojstrov Poročila Podeželski utrip, pon. Barčica po morju plava, francoski barvni film Rdeči alarm, 3. del fran. nadaljevanke TV dnevnik 1 Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Zakladi sveta: Irska, francoski pustolovski kviz, 5. oddaja Velika potovanja z vlakom, 1/6 del angleške dokumentarne nadaljevanke TV dnevnik 3, vreme Šport Sova: Skrivnosti mesteca Lake Success, 3., zadnji del ameriške nadaljevanke SLOVENIJA 2 Euronevvs Sova, ponovitev Seaquest, 2/23 del amer. nanizanke Strta srca II, 11. del Športna nedelja Formula 1 Igre ljudskih množic, 3. del športnega filma Amadeus, slovenski barvni film,1966 TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Pevec, ameriški film, 1980 Slovenci v svetu - A VE v Kanadi, ponovitev 3. oddaje Športni pregled A KANALA KaliCopko Burleska Male živali Splošna praksa, ponovitev Epikurejske zgodbe Žametne vrtnice, čestitke Žametne vrtnice, ponovitev Generacija transformerjev II Živeti danes Vreme Beverly Mills 90210 III, ponovitev 23. dela Beverly Mills 90210 III 24. del nanizanke Kino, kino, kino Kapitan Kronos - lovec na vampirje, pon. filma Euronevvs Slovenski program Kam vodijo nase stezice Vsedanes »Rotocalco nostrano« Globusov tik tak Žrebanje lota Globus Leonardo da Vinci Življenje in delo, 4/8 del nadaljevanke Igrajo: Philippe Leroy, Giulio Bosetti in drugi Režija: Renato Castellani Vsedanes Vela... diamo noi!, oddaja o jadranju Horoskop (MUF Avstrija 1 ESMP Avstrija 2 Cas v sliki Dan v New Yorku, film Zadnja postaja ljubezen Pogledi od strani Orientacija Cas v sliki Tednik Dober dan, Koroška Morilec, Ahoy, angleška kriminalka, 1964 Igrajo: Margaret Rutherford, Charles Tingvvell in drugi Norčije v Zeli Am Seeju Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v času •• Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Šport Kraj zločina, Srčev as Cas v sliki Perry Mason: Seminar smrt, ameriška kriminalka, 1989 Prepovedana ljubezen, amer. melodrama (1969) ■ Black Beauty Lutkovna igrica Duck Tales Benjamin Rožca Speedy Gonzales Duck Tales Bugs Bunny Parker Levvis Superman - Lois in Clark Blossom, ponovitev Formula 1, za VN Nemčije, iz Hockenheima Trije moški in otrok, francoska komedija (1985), režija: Colin Ser-reau Polna hiša Presenečenje za rojstni dan Vozovnica za dva Korak za korakom Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Dr. Markuš Merthin Obisk Pravi Dunajčan se ne da, Stari oče Brezvestno hvaležen, komedija Cas v sliki Vizije Billy, How Did You Do It?, 3/6 del dokumentarne oddaje Trouble in mind, ameriški film, 1985 Igrajo: Lori Singer, Kri s Kristofferson in drugi Režija: Alan Rudolph Obračun opoldne, ameriški vestern, 1961 Režija: Sam Peckinpah Sodoma in Gomora, ponovitev italijansko-francoskega filma MacGyver, ponovitev I Mi mm© Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba in informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Zabavna glasba; 21.30 Koncert skupine R.E.M. (neposredni prenos iz Londona). Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 APZ Tone Tomšič; 14.05 Humoreska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Komorna in operna glasba; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-in-strumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr. RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4-100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; •9.30 Po domače; 10.10, Primorski kraji in ljudje; 10,35 Javna odd. v Zani-gadu; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 16.00-17.30 Športno popoldne; 17.35-19.00 Naša pomlad; 18.00 Nogometni večer; 19.30- 23.15 Večerni pr. Modre-, ga Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8jOO Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11,00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti, 12.00 Glasba po željah 14.30 Športna nedelja 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Kali-merova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža;; 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio študent 0.00 RoboKloaki; 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 R. Ludlum: Chancellohs Manuscript (1. del); 17.00 50 let atomske dobe; 19.00 TB: Gary Floyd; 20.00 Simbolna menjava in smrt (J. Baudrillard); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Art Ensemble of Chicago. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Pozabljeni zaklad (I. Sivec, r. M. Prepeluh, 4.); 10.45 Veselo po domače; 11.00 Cakole na placu; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 (S. Verč, B. Kobal); 14.40 Tropicana; 15.00 Z naših prireditev, nato Potpuri; 17.00 Šport in glasba; 18.00 Iz studia z vami: Okrogla miza (izbor); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (L, Pušenjak); 18.10- 18.30 Za vesel konec tedna. ŠPORT, NOGOMET Nedelja, 30. julija 1995 DANES START SLOVENSKEGA PRVENSTVA / OD LETOS V PRVI LIGI SAMO DESET EKIP SCT Olimpija naskakuje peti zaporedni naslov V boju za vrh bodo imeli Ljubljančani najnevarnejša tekmeca v Muri in Mariboru Braniku - Kaos v edinem obalnem ligašu Danes se v Sloveniji znova začne prvoligaški nogometni ples, nesporen toda tudi pri ostalih prvoligaših niso stali križem rok, zato lat pričakujemo zanimivo prvenstvo, v katrem bosta predvsem Mura in Maribor Branik skušala prekrižati račune favoriziranim Ljubljančanom, ki so prvo letošnjo lovoriko - super pokal - že osvojili. Pari 1. kroga so: SCT Olimpija - Rudar, Mura - Beltinci, Primorje - HIT Gorica, Publikum - Maribor in Nova Oprema - Izola. Vse tekme se bodo začele ob 17. uri. In kakšno je stanje v klubih? Beltinci: cilj 4. do 6. mesto Podoba Nadovezinih »kanarčkov« je moCno spremenjena. V prvi tekmi novega prvenstva se bodo namreč v lokalnem, pomurskem derbiju pomerili s pokalnim zmagovalcem in enim najresneSih kandidatov za slovenski nogometni vrh Muro. Glede na številne kadrovske spremembe in pa tudi poškodbe igralcev, zagotovo ne bosta nastopila Jeraj in Sabjan, medtem ko je'mladi reprezentant Osterc v vojski, tekma za BeltinCane ne prihaja v pravem času. BeltinCani, ki želijo doseči uvrstitev od 4. do 6. mesta, priznavajo, da je Mura favorit, saj je njena postava popolna, pa tudi sicer so v boljši formi. V tolažbo številnih navijačev naj povemo, da bo prvi strelec minule sezone Stefan Skaper zanesljivo igral, od štirih »tujcev«, ki jih imajo BeltinCani pa bo tokrat počival vratar Rado Mojovič. Postava: 1. Zver, 2. Godina, 3. Jeraj, 4. Sirk, 5. Ilič, 6. Šarkezi, 7. Črnko, 8. Cirkvenčič, 9. D. Baranja, 10. Neiman, 11. Skaper, 12. Karoli, 13. Tratnik, 14. Zver, 15. Granov, 16. Herceg, 17. Tadič, 18. Sabjan, 19. Cener, 20. Emir, 21. Osterc, 22. Mojovič, 23. Kuzma. (F. B.) HIT Gorica: prenovljena ekipa in nov sistem NK HIT Gorica je zadnjo tekmo lanskega prvenstva odigral na domačem igrišču z Primorjem (3:1) in nihče ni pričakoval, da se bo 1. krog začel spet s severnoprimorskim derbijem, le da bo tokrat v Ajdovščini. Primorje je do neke mere favorit, saj igra doma, trener je ostal isti, ista je igra in okrepili pa so se le z igralci, ti so jih potrebovali. Hitovi nogometaši pa so bodili novega trenerja Miklaviča, zamenjali sistem igre in prišlo je kar 10 novih igralcev. V pripravljalnem obdobju so dobro delali, a ocenjujejo, da je bilo premalo časa, da bi igralci v popolnosti osvojili sistem 4-4-2. Trener Milan Miklavič pravi: »Res je prva tekma že derbi s Primorjem, vendar se ne obremenjujemo preveč. Za nas je to tekma kot vse druge v tem delu prvenstva. V Ajdovščino potujemo, da naši igralci pokažejo, kaj vse so se do sedaj naučili. Izid pa je težko napovedovati, saj so derbiji tisti, ti so dostikrat negotovi do zadnje minute.« »Goriške vrstnice« bodo odšle v Ajdovščino z izrednim vlakom. Predvidevajo, da bo v nedeljo v Ajdovščini več Novogoričanov kot Ajdovcev. Postava: 1. Mavrič, 8. Dovžak, 3. Madon, 18. Hadžič, 5. Radovanovič, 14. Protega, 4. Debenjak, 16. Mata-nič, 9. Marušič, 10. BeCaj, 20. Valentinčič; 12. Pertovt, 19. Kostič, 2. Gruden, 15. Vorobjov, 11. Breznikar, 6. Srebrenič, 7. Demirovič, 13. Hlede, 17. Kebe, 21. Vulič, 22. Pintol, 23. Markočič, 24. A. VVinkler, 25. T. VVinkler, 26. Vogrič. (S. Dr.) Izola: kup težav Dan pred začetkom novega prvenstva vlada v izolskem klubu kaos. Od obilice velikih problemov ne uspevajo rešiti niti drobnih administrativnih opravil. Tako jim je komisija NZS, ti si je ogledala štadion, priporočila, da sredine pokalne tekme z Muro ne odigrajo na domačem igrišču, saj le-ta ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Znova ga bodo obiskali še prihodnji teden. Zanimivo je, da so najbolj sporni pogoji za delo sedme sile (ni telefonov, faxa...). Manka tudi voda, tako da ni pogojev za vzdrževanje štadiona. Na NZS niso poslali niti številk igralcev, tako da bodo prvo tekmo na Prevaljah odigrali v starih dresih. Doslej so uspeli za poslovno sodelovanje pridobiti Petrol, potrebujejo pa precej več, saj imajo še veliko starih dolgov. Položaj v klubu je podoben lanskemu; premalo ljudi in stvari ostajajo nedorečene in nedokončane. Prvenstvo za Izolo prihaja kakšen teden prezgodaj, saj je bilo ob poznem in nepričakovanem razpletu kvalifikacij premalo časa za temeljito pripravo. Tudi zato si trener Softič želi predvsem obstanek v ligi, za kar pa bodo verjetno odločilnega pomena že prve tekme. Postava: Perkat, Čendak, Okčič, TosiC, Da. Vrabac, D. Gregorič, Kraja, Žlogar, S. Gregorič, Božic, Mativič, Božičič, Buljugbaši, Mami-lovic, Kendič, Cotar, Obrez. Dokončno morajo registirati Novaka, Dalipagiča in Sčulca. Hadžič pa ima pravico nastopa šele v 3. krogu. (E. S.) Maribor Branik: na naslov! Nogometaši Maribora Branika bodo tudi v letošnjem prvenstvu jurišali na obe kroni -na naslov prvakov, ti je doslej ostal le njihov sen, in na zmago v pokalnem tekmovanju. V poletnem odmoru se je mariborski prvoligaš okrepil z nekaterimi kakovostnimi igralci. Novi elani vijoličastih so postali vratar Lalič (Živila Naklo), obrambni igralec Milinovic (Železničar Oscar), igralci za zvezo Fri-celj (Flavia Solva Avstrija), Fridl (Aluminij), Zirojevič in Pejovic (oba Sutjeska) in napadalca dejan Makra-giC (Železničar Maribor). Za enajst mest tako konkurira kar 25 igralcev, med katerimi pa ni reprezentanta Marinka Baliča, ti še vedno išče novi klub. Od novincev je na prijateljskih tekmah posebej zadovoljil Milinovic, ki bo skupaj s Kekom predstavljal čvrst zid za napadalce nasprotnih moštev, prijetno je presenetil tudi Makragič, vratar Lalič je pokazal, da bo prava konkurenca Dabanoviču, medtem ko Fricelj, Pejovič in Zirojevič niso še pokazali tega, kar vodstvo mariborskega prvoligaša pričakuje od njih. Novinci v moštvu se še niso uigrali, kar je tudi glavni problem trenerja Branka Horjaka. Verjetna postava: 1. Dabanovič, 3. Lukič, 20. Karič, 5. Kek, 4. Milinovic, 18. Zirojevič, 10. Fricelj, 8. Zidan, 11. Pejovic, 16. Makragič, 9. Poznič; 12. LaliC, 7. B inkovski, 2. Sterbal, 14. Simundža, 15. Fridl, 6. Križan, 13. Prednik, 17. Galič, 19. Ljubobratovič, 22. Murko. (Z. G.) Mura: optimizem pred Startom Moštvo ni utrpelo večjih kadrovskih sprememb, odšli so Volk, Topič in Džafič, prišla pa je trojka Hle-balin, Kmetec in Bloudek. Po imenih sodeč so Muraši morda še za odtenek slabši, toda trener Kovačič z optimizmom zre v prihajajočo sezono, saj so zapolnili kritična mesta v ekipi. V konici sta praznino zapolnila Hlebalin in mladi perspektivni Kmetec, na levi strani pa se je uspešno znašel prav tako mladi, 19-letni Bloudek. Prav start bo za Muro izjemno pomemben, saj jih v dveh tednih Čaka kar šest težkih tekem zapored. Dober začetek bi pomenil psihološko injekcijo za uspešno nadaljevanje. Mura ima zastavljene visoke cilje, tako v prvenstvu, kjer si želijo uvrstitve med prvo trojico, kot v pokalnem tekmovanju, kjer branijo naslov, ki ga želijo tudi obdržati. Na evropskem prizorišču bi radi preskočili vsaj prvo stopničko, saj Žalgiris iz Vilne ni nepremagljiv. Postava: 1. Černjavič, 2. Kokol, 3. Bloudek, 4. Breznik, 5. Poljšak, 6. Alihodžič, 7. Brežic, 9. Belec, 11. Hlebalin, 12. Nemec, 13. Stamfer, 14. Kmetec, 15. A. Baranja, 16. Cifer, 17. Kardoš, 18. Rous, 19. Ošlaj, 21. KranCič, 22. Vogrinčič, 23. Cipot, 24. S. Baranja. (F. B.) Nova Oprema: v klubu upajo na uvrstitev do 6. mesta Tudi Korošci nestrpno pričakujejo začetek prvenstva. Prevaljski klub, ti bo v letošnji sezni nosil le ime Nova Oprema, je imel v pripravljalnem odbobju kar nekaj težav. Dolgo so bili namreč brez trenerja, kar se jim bo nedvomno poznalo. Njihova aduta sta še vedno Samo Vidovič in ljubljenec domače publike Sami Dobreva, okrepili pa so se z Banom, Cerimo-vičem, Kotnikom, Caušllarijem in Mehilijem. Zato direktor kluba Sašo Puc upa na uvrstitev od 6. do 8. mesta: »Vse kar bi bilo veC, pa bi bil pravi podvig. Ekipa je kompletirana, mogoče pa se bomo okrepili še z enim igralcem na mestu libera.« Start v sezono bo izjemno pomemben. V nedeljo bo na Prevaljah gostovala Izola. »Nobenega nasprotnika ne podcenjujemo, toda menim, da imamo trenutno boljšo ekipo od Izole in da bodo tri točke ostale doma,« je še dodal Puc. Postava: 1. Koželj, 23. Judež, 4. A. Vršič, 17. Švab, 5. Bano, 6. T. Vršič, 25. Kotnik, 18. Mehih, 9. M. Vidovič, 10. Dobreva, 11. S. Vidovič; 12. Vrav-nik, 7. Podvinski, 20. Cerimovič, 14. Dvoržak, 13. Šumnik, 2. Plimen, 3. Ivartnik, 8. Plesec, 15. Grizold, 16. Caušlari, 19. Nabernik, 21. Zec, 22. Kordeš, 24. Ažman. (MAn) Publikum: med favoriti glavni cilj pa ostaja uvrstitev v Evropo Odmevni zmagi proti Hajduku s 3:1 in Inkerju z 2:1 sta nogometaše Biostarta Publikuma uvrstili v najožji krog favoritov za vrh lestvice, toda trener Borut Jarc tudi ob uspehih ne pozna milosti. Denarne kazni so v zadnjih tednih pogoste in predvsem posledice nediscipline v igri. »Startamo na čimvišjo uvrstitev, z Evropo za vsako ceno pa si ne razbijam glavo,« pravi Jarc, ti ima z novim točkovanjem pred sabo le en cilj: ne bo veC umiranja v lepoti, marveč bo primarna igra na izid. Vodstvo kluba za jesensko polsezono načrtuje uvrstitev v polfinale pokala in v prvenstvu vsaj 4. mesto ter skromen zaostanek za mesti za evropske pokale, ki Celjane po predlanski izkušnji vedno bolj mikajo. Bauman zdaj igra v napadu, ti je močnejši kot spomladi, pač pa je bolj problematična zvezna vrsta in še bolj klop. Na Skalni kleti ni »jokerja«, ti bi lahko spremenil potek igre, v prvi enajsterici pa naj bi bil »šef« novinec Drago Celič. Postava: 1. Zupan, 2. Turk, 3. Ulaga, 4. Križan 5. Bašič, 6. Bulajič, 7. Usnik, 8. Celič, 9. Kamberovič, 10. Stancar, 11. Rakovič, 12. Kračman, 13. D. Romih, 14. Bajraktarevič, 15. Kos, 16. Kocjančič, 17. Cugmas, 18. B. Romih, 19. Sešlar, 20. Bauman, 21. Goršek, 22. Mujčinovič, 23. Ade-movič. (Z. Z.) SCT Olimpija: v DP pride v poštev samo državni naslov Z okrepitvami in predvsem Milošem Soškičem na trenerski klopi pričakujejo za Bežigradom peti zaporedni naslov, osvojitev slovenskega pokala in (predvsem) uvrstitev v 2. krog pokala UEFA. Žreb sicer že v prvem krogu ni bil ravno naklonjen, saj je atenski Apollon izredno solidna ekipa, toda isto je veljalo lani za bolgarskega Levskega, pri katerem je igralo veC reprezentantov, ki so za- sedli četrto mesto na SP. Zaradi tega ni odveC trditi, da bi bilo slovo od Evrope že v predkrogu velik neuspeh. Glede sezone »velikih novosti« je Ameršek razdvojen: »Po eni strani naj bi v ligi desetih klubov vladala večja izenačenost, najresnejši konkurenti pa bodo Maribor, Mura, Publikum in Hit Gorica. Po drugi strani pravilo o treh točkah za zmago najbolj ustreza prav nam.« Statistike prejšnjih štirih let namreč pravijo, da je Olimpija svoje točke dosegala večinoma z zmagami, remijev pa je bilo bore malo. Postava: 1. Simeunovič, 2. Englaro, 23. Kržišnik, 4. KosiC, 5. Hadžialagic, 6. Knavs, 7. Novak, 8. Rudonja, 9. Nikčevič, 10. Bozgo, 11. Siljak, 12. Pejkovič, 3. Božič, 19. ZuliC, 13. Pev-nik, 14. Cimerotič, 16. Pavlin, 20. Kojičič, 21. Hadžič, 18. Djuradovič, 17. Benedejčič, 24. Zaviršek. (D. K.) Primorje: Mladenovič pričakuje uvrstitev od 6. do 8. mesta Tudi v Ajdovščini je vse pripravljeno na začetek novega prvenstva, čeprav imajo številne težave povezane s preureditvijo in posodobitvijo štadiona. Trenutno je moštvo Primorja zelo močno, kljub temu da ima trener Mladenovič na svojem seznamu le 21 igralcev. Želijo pa se še okrepiti s kakšnim domačim igralcem. Za prvenstveni cilj so si zadali uvrstitev od 6. do 8. mesta. Jutri pri njih v velikem primorskem derbiju gostiju nogometaši HIT Gorice. Pričakujejo rekorden obisk, okoli 4.000 gledalcev. Vodstvo kluba pričakuje velik derbi, v katerem naj zmaga boljši. Želijo pa si predvsem športnega dogodka, brez izgredov. Postava: 1. Strajnar, 11. Božič, 4. Ružnič, 15. Čermelj, 9. Fegic, 5. Ibra-novic, 7. B. Lučič, 8. Vončina, 6. Zelko, 10. Vrabac, 3. T. Lučič; 12. Žiberna, 20. Stanič, 14. Salja, 2. Dončič, 16. Adžic, 13. Stamcar, 18. Mermolja, 19. Mulahmetovič, 23. Markovič, 24. Kodelja. Rudarma Startu težave s poškodbami Evropska izkušnja je velenjskemu Rudarju prinesla tudi nekaj nevšečnosti. Pred nedeljskim gostovanjem za Bežigradom imajo kar pet ključnih igralcev lažje poškodovanih (Silo, Pranjič, Hudarin, Ratkovič in Zurman). Ker je nastop Sila zelo vprašljiv, se lahko zgodi, da jutri proti SCT Olimpiji Rudar ne bo nastopil z najboljšo postavo. Uspeh Velenjčanov je v veliki meri odvisen od učinkovitosti napada, kar se je pokazalo že na tekmah za pokal Intertoto. Velenjčani bodo pred domačim občinstvom igrali prvič v sredo, ko bodo v šestnajstini pokala gostili Beltince. Postava: 1. Stankovič, 19. Bala-gič, 17. Hudarin, 13. Pranjič, 6. Po-lovšak, 16. Ratkovič, 8. J. Javornik, 20. Zurman, 9. Komar, 10. Cvikl, 11. Ekmečič; 22. Volk, 7. S. Javornik, 15. Doler, 14. Pavlovič, 5. Silo, 2. Mernik, 3. Pavič, 4. Soštar, 12. Jovanovič, 18. Oblak, 23. Muja-novič, 24. Kovačič, 25. Kraljevič, 26. VuCenovič. Nedelja, 30. julija 1995 ŠPORT O o ATLETIKA / MITING V SESTR1ERU TUDI LETOS PODARIL FERRAR1JA Kubanec Ivan Ped roso z 8,96 zbrisal Povvella Svetovni rekord v daljini je dosegel prav v zadnji seriji Adeninken 9.90 - Nove tekmice za Brigito Bukovec SESTRIERE - Ivan Pedroso (na sliki AP na ferrariju, ki ga je dobil za nagrado) je z novim svetovnim rekordom v skoku v daljino razumljivo zasenčil vse ostale, čeprav tudi v ostalih disciplinah dobrih rezultatov ni manjkalo. Resnici na ljubo velja povedati, da je vsem pomagal precej močan veter. Nigerijec Olapade Adeninken je tako na 100 metrov tekel izrednih 9.92, toda pomagal mu je pravi vihar 4, 7 metrov na sekundo. Se močnejši veter (5,1 m/sek) je pomagal Američanki Gwen Torrence do rezultata 10.83. Za precejšnje razočaranje je poskrbel zadnje Čase vedno izvrstni angleški tro-skokaš Jonathan Edvvards, ki je v Se-striere najbrž prišel z jasnim namenom, da se odpelje s ferrarijem Ferrari, a se je moral zadovoljiti z zanj skromnim 17, 58. Dobro se je odrezal še Kubanec Garcia s 17, 36, medtem ko njegov boljši rojak Quesada ni nastopil. S tekme na 100 metrov z ovirami prihajajo »slabe« novice za Brigito Bukovec. Z ugodnim vetrom (3, 8), ki pa pri ovirah bolj malo pomaga, je Aliuska Lopez dopolnila Kuba-day in postavila Cas 12.77, Italijanka Carla Tuzzi je tekla »vetrovni« in zato neveljavni državni rekord 12.78, tretja pa je bila z istim Časom Jamajčanka Rus-slova. Kot kaže, bo morala Bukovčeva na SP v Goteborgu razen s Kazahstanko Sišigino tudi s temi tekmicami resno računati. IZIDI: 200 m moški: (veter 3, 90 m/sek): 1. J VVilliams (ZDA) 20.08; 2. Bruny Surin (Kan) 20.53; 3. Deji Aliu (Nig) 20.56; troskok moški: 1. Jonathan Edvvards (VB) 17, 58; 2. Joel Garcia (Kub) 17, 36; 3. Francis Agyepong (VB) 17, 29; krogla moški: 1. Sven Oliver Buder (Nem) 19, 62; 2. Sauhus Kleiza (lit) 19, 50; 3. Corrado Fantini (Ita) 19, 03; 400 m moški: 1. Samson Kitur (Ken) 45.26; 2. bialdo Sena (Bra) 46.08; 3. An-drea Nuti (Ita) 46.50; 400 m ženske: 1. • Pauline Davis (Bah) 51.04; 2. Ana Qui-rot (Kub) 51.07; 3. Ximena Restrepo . (Kol) 51.32; 3000 m moški: 1. Philip Mosima (Ken) 8:05.10; 2. David Chelu-le (Ken) 8:05.41; 3. Philiph Kemei (Ken) 8:13.34; 110 h moški: (veter 3, 10 m/sek): 1. Mark Crear (ZDA) 13.03; 2. Tony Dees (ZDA) 13.17; 3. Emilio Valle (Kub) 13.40; 100 h ženske (veter 3, 80 m/sek): I. Aliuska Lopez (Kub) 12.77; 2. Carla Tuzzi (Ita) 12.78; 3. Gillian Rus seli (Jam) 12.78.100 m moški: (veter 4, 70 m/sek); 1. Olapade Adeniken (Nig) 9.92; 2. Bruny Surin (Kan) 9.96 3. Mike Marsh (ZDA) 10.03; 100 m ženske (veter 5, 10 m/sek): 1. Gwen Torrence (ZDA) 10.83; 2. Carlette Guidry (ZDA) II. 10; 3. Katerina Koffa (GrC) 11.16; krogla ženske: 1. Kathrin Neimke (Nem) 20, 20; 2. Agnese Maffeis (Ita) 15, 47; daljina moški: 1. Ivan Pedroso (Kub) 8, 96; 2. Cheikh Tidiane (Sen) 8, 26; 3. Kareem Streete-Thompson (ZDA) 8.20; 400 h moški: 1. Danny Harris (ZDA) 48.58j 2. Laurent Ottoz (Ita) 48.93; 3. Paolo Belimo (Ita) 50.11; 400 m ženske: 1. Rosey Edeh (Kan) 56.27; 2. Anna Knoroz (Rus) 57.49; 3. Tracy Mattes (ZDA) 58.36; palica moški: 1. Sergej Bubka (Ukr) 6, 00; 2. Okkert Britts (Jar) 6, 00; 3. jean Galfione (Fra) 5, 85; daljina ženske: 1. Fiona May (Ita) 7, 23 (veter 4, 3 m/s); 2. Marieka Veltman (ZDA) 7, 14 (veter 4, 5 m/s); 3. Niki Xantou (Grč) 7,12 (veter 5, 8 m/s). NOVICE Jadralni giro: pri Otrantu Tržačani v vodtsvu OTRANTO - 15 jadrnic, ki nastopajo na 7. jadralnem giru po Italiji, je bilo včeraj še vedno na poti proti Traniju, proti kateremu so se podale v petek dopoldne iz Taranta. Veter je bil v začetku precej ugoden in je omogočal dokaj hitro plovbo. V začetku je vodstvo prevzela jadrnica Liguria, ki je vodila še po 110 prevoženih miljah pred jadrnico Trieste-Generali. Toda tržaška jadrnica je v nadaljevanju prehitela ligursko in nekaj pred 14. uro v višini Otranta je bil vrstni red naslednji: 1. Trie-ste Generah, 2. Liguria, 3. San Benedetto del Tron-to-Riviera delle Pahne, 4. Palermo Provincia Turi-stica, 5. Catania, 6. Bologna-Telethon itd. Ce jadrnicam ne bo uspelo priti do Tranija v 52 urah pa bo obveljal vrstni red, ki je bil ob vmesnem cilju ob Otrantskem rtu, ko je bila v vodstvu Liguria pred Trstom. V finalu Siemerink in Rios AMSTERDAM (STA/AFP) - Finale teniškega turnirja v Amsterdamu z nagradnim skladom 500.000 dolarjev bo presenetljiv, saj bosta v njem nastopila domačin Jan Siemerink in Čilenec Marcelo Rios. Siemerink je v polfinalu premagal Avstrijca Gilberta Schallerja s 7:6 (8:6), 6:7 (4:7) in 6:4, Rios pa Spanca Carlosa Costo s 7:6 (7:1) in 6:0. Nenavadna nesreča Reinholda Messnerja BOČEN - Italijanski alpinist Reinhold Messner, ki je postal svetovno znan z osvojitvijo nekaj najvišjih točk sveta, se je v petek ponoči nerodno ponesrečil. Petdesetletni Messner je namreč na južnem Tirolskem na gradu Alto Adige, ki je njegova last, skočil s trimeterskega zidu in si pri tem zlomil peto. Se istega večera so ga pripeljah v bocen-sko bolnišnico, kjer ga je njegov brat dr. Hubert Messner operiral. »Skakanje z zidu je pri Reinhol-du nekaj povsem normalnega, tak ali pa podoben skok je že opravil veC kot stokrat,« je povedal Hubert Messner in dodal, da je to pot njegov brat pozabil kljuCe od gradu in je paC moral preplezati zid, Ce je hotel domov. McRea še povečal vodstvo ROTOURA (STA) - Po treh etapah in 26 hitrostnih preizkušnjah na rallyju po Novi Zelandiji, 5. letošnje dirke v točkovanju za svetovno prvenstvo, še vedno vodi Škot Colin McRae na subaruju, pred toyo'tama svetovnega prvaka Francoza Didierja Auriola in Finca Juhe Kankkunena. Nemec Armin Schvvarz, prav tako voznik toyote, je zdrsnil s tretjega na četrto mesto. Vrstni red po 3. etapi: 1. McRae-Ringer (VB, subaru) 4:18:00, 2. Auriol-Giraudet (Fra, toyota) + 1:03, 3. Kankkunen-Grist (Fin-VB, toyota) + 1:34, 4. Schwarz-Wicha (Nem, toyota) + 2:10, 5. K. Eriks-son-Parmander (Sve, mitsubishi) + 2:28, 6. Dele-cour-Frangois (Fra, ford) + 4:32, 7. Boume-Sircom-be (NZl, subaru) + 8:46, 8. Allport-Vincent (NZ1, ford) + 19:30, 9. Recalde-Christie (Arg, mitsubishi) + 20:54, 10. Madeira-Silva (Por, mitsubishi) + 21:38. SVETOVNI REKORD / MEJA DEVETIH METROV NA OBZORJU Pedroso Povvellov, a predvsem Levvisov dedič King Carl ni nikoli dosegel rekorda v panogi, ki mu je najbolj všeč in v kateri je prednjačil dvanajst let SESTRIERE - Kdaj čez devet metrov? Kubanec Ivan Pedroso je na včerajšnjem mitingu v Sestrie-ru s svetovnim rekordom 8, 96 pokazal, da bo on tisti, ki bo zrušil magično mejo devetih metrov. Svetovni rekord je takorekoC visel v zraku: še ne 23-letni atlet iz Havane je letos kar 13-krat skočil Cez 8, 50 metrov, njegova najboljša izida pa sta bila »vetrovni« 8, 78 in regularni 8, 73. Priprava je bil skok 8, 89 s premočnim vetrom, rekord pa je padel v zadnji seriji. Pripomogli so mu pripomogli idealni pogoji (2035 metrov nadmorske višine, veter 1, 4) in neverjetne telesne sposobnosti Pedrosa, ki je že bil Četrti na OI v Barceloni, a na zadnjem SP v Stuttgartu zaradi poškodbe ni nastopil. Njegove značilnosti niso podobne ne Levvisovim ne Powellovim. Pedroso je od Lewisa manj »hiter« (10.21 na 100 metrov), a bolj eksploziven pri odskoku. Powell je izmed treh najmanj hiter, a ima sposobnost, da v zraku zelo dobro obvlada telo. Svetovni rekord v daljini je bolj kot kateregakoli drugega dosegla le pešCica šampionov. Cez osem metrov je leta 1935 prvi skočil Jesse Ovvens. Fenomenalnega Američana, dobitnika štirih zlatih kolajn na OI v Berlinu leta 1936 je prekosil šele njegov rojak Ralph Boston. Boston in Armenec Igor Ter Ovanesian sta v teku sedmih let znamko izboljšala sedemkrat: vsega skupaj za borih 22 centimetrov, zanimivo pa je tudi to, da sta si rekord dvakrat lastila oba skakalca. Na OI v Ciudadu Mexi-co je Bob Beamon skočil 8, 90. Nekateri so celo podvomih v pravilnost te meritve, dejstvo je, da je šele dvajset let kasneje nastopila nova generacija skakalcev zmožnih podviga. Sovjet Robert Em-mian se je Beamonu kot prviipri-bližal na 8, 86. Na SP v Tokiu leta 1991 pa je Beamon končno padel: toda ni ga preskočil Carl Lewis, nesporno najboljši skakalec v zgodovini atletike, ki je na 8, 91 pristal s pomočjo vetra. Podvig je uspel Miku Povvellu, kateremu je očitno uspel življenski skok, saj ne prej ne kasneje ni skakal na višini svoje slave. Pred to tekmo je Lewis Povvella premagal 15-krat v 15 tekmah! Ce torej Levvisu ni bilo usojeno, da seže po SR, pa je Pedroso nedvomno skakalec, ki še ni rekel zadnje besede, (dk) jRazro/ svetovnega rekorda 8,13 Jesse Ovvens 1935 8,21 Ralph Boston 1960 8,24 Ralph Boston 1961 8,28 Ralph Boston 1961 8,31* Ter Ovanesian 1962 8,31 Ralph Boston 1964 8,34 Ralph Boston 1964 8,35 Ralph Boston 1965 8,35* Ter Ovanesian 1967 8.90* Bob Beamon 1968 8,95 Mike Povvell 1991 8,96* Ivan Pedroso 1995 ‘doseženi na nadmorski višini Cez 2000 metrov FORMULA 1 / PRED DANAŠNJO VELIKO NAGRADO NEMČIJE Hill najhitrejši na treningu, Ecclestone pa mu grozi z odvzemom licence HOCKENHEIM (dpa) -Ravno najhujsi tekmec Da-mon Hill je Michaela Schumacherja zrinil s prvega mesta na treningu za veliko nagrado Nemčije. Tako se je Nemec moral zadovoljiti z drugim mestom. »Žal se ni izšlo povsem po načrtih,« je po treningu razlagal Schumacher. »Da-mon je svoje delo opravil dobro. Ponoči moramo izboljšati še nekaj stvari.« Be-nettonov voznik je na koncu zaostal za 80 tisočink za Hillom, ki je 6.823 kilometra dolgo progo prevozil v 1:44.385. Iz druge vrste bosta danes štartala Hillov moštveni kolega David Coulthard in Gerhard Berger s ferrarijem. »Svetovni prvak« s treningov Hill, ki je že tretjič zapored dosegel najboljši Cas kvalifikacij in v dvobojih za prvo mesto vodi s 5:3, je ironično povedal: »Dirko bi morali pozabiti in se osredo- Michael Schumacher bo danes storil vse za zmago (AP) točiti na zaključne treninge.« Schumacher ima pred današnjim nastopom 11 točk prednosti pred Hillom, ki je priznal, da je v zadnjem krogu treninga naredil majhno napako, zaradi katere je moral zapeljati na travo. Za dirko pa Anglež ni upal veliko napovedovati: »Tesno bo in spet bo pravi triler.« Sef formule 1 Bemie Ec- destone pa je v Hockenhei-mu Hillu zagrozil z odvzemom vozniške licence zaradi trčenja s Schumacherejem v Silverstonu. »Lahko odvzamemo licenco, izključimo z dirk ah določimo lepo denarno kazen,« je Eccelston napovedal možne posledice, Ce bi znova prišlo do trčenja. Hill je v Silverstonu zadel Schumacherja. Ne vem, zakaj je to storil. Toda ne želimo, da bi se take reci ponavljale, sicer bi krivca lahko za dlje Časa odstranih z dirkališč. Dirkači ne vozijo skuterjev.« Hill pa se sprašuje, Ce Ecclestone lahko kar sam določi takšno kazen. Izidi: 1. Hill (VB, wil-liams-renault) 1:44.385 (235.309 km/h), 2. Schumacher (Nem, benetton-renault) 1:44.465, 3. Coulthard (VB, vvilliams-renault) 1:44.540, 4. Berger (Avt, ferrari) 1:45.553, 5. Barrichello (Bra, jordan-peugeot) 1:45.765, 6. Irvine (VB, jordan-peugeot) 1:45.846, 7. Hakkinen (Fin, mclaren-mercedes) 1:45.849, 8. Blundell (VB, mclaren-mercedes) 1:46.221, 9. Herbert (VB, benetton-renault) 1:46.315, 10. Aleši (Fra, ferrari) 1:46.356, 11. Frentzen (Nem, sauber-ford) 1:46.801, 12. Panis (Fra, ligier-mugen) 1:47.372, 13. Salo (Fin, tyr-rell-yamaha) 1:47.507, 14. Boullion (Fra, sauber-ford) 1:47.636, 15. Papis (Ita, footwork-hart) 1:48.093, 16. Badoer (Ita, minardi-ford) 1:49.302,17. Katayama (Jap, tyrrell-yamaha) 1:49.402, 18. Suzuki (Jap, ligier-mugen) 1:49.716, 19. Inoue (Jap, footwork-hart) 1:49.892, 20. Martini (Ita, minardi-ford) 1:49.990, 21. Diniz (Bra, for-ti-ford) 1:52.961, 22. Moreno (Bra, forti-ford) 1:53.405, 23. Montermini (Ita, pacific-ford) 1:53.492, 24. Lavaggi (Ita, pacific-ford) 1:54.625. ŠPORT Nedelja, 30. julija 1995 r NAMIZNI TENIS / EP -i Mlade »azzurre« osvojile 8. mesto HAAG - Italijanska Zenska na-rascajniska reprezentanca je na mladinskem evropskem prvenstvu v namiznem tenisu osvojila 8. mesto, kar predstavlja lep uspeh, ce vemo, da so mlade »azzurre« v zgodovini samo enkrat posegle po kolajni (pred osmimi leti), drugače pa so bile njihova uvrstitve precej slabše. V razigravanju za uvrstitev od 5. do 8. mesta je Italija najprej izgubila z Ukrajino s 3:1, nato pa s 3:0 Se z Romunijo. Edino zmago sta proti Ukrajini v dvojicah priigrali krasovka Vanja Milic in Karin Cal-liari. Na mladinskem evropskem prvenstvu je danes prost dan, jutri pa se bodo zaceli posamični boji. Vanja Milic bo nastopila med posameznicami, v Zenskih in v mešanih dvojicah. Pri dekletih bo njena soigralka v paru Karin Calliari, v mešanih dvojicah pa bo njen partner Fabrizio Cadamagnani, ki je član Gusa iz Turina. H AMATERSKI NOGOMET / DOLOČENE SKUPINE n Znani nasprotniki naših ekip v promocijski, 1. in 2. amaterski ligi Deželna nogometna zveza je včeraj objavila sestave skupin v nogometnih ligah, ki so v pristojnosti deželne zveze. Kar zadeva naše ekipe bodo letos v teh prvenstvih prisotne v promocijski, 1. in 2. amaterski ligi. V promocijski ligi bo poleg Juventine, ki v tej ligi nastopa že veC let, igrala tudi enajsterica Sovodenj, ki je lani kot novinec v 1. amaterski ligi dosegla drugo zaporedno napredovanje in zdaj se najbrZ že vsi sprašujejo, Ce bo v novi sezoni obveljal rek, da gre v tretje rado. Standrežci in So-vodenjci so bili vključeni v skupino B, poleg njiju pa so v skupini še Aiello, Staran-zano, Cussignacco, Flumi-gnano, Manzano, Maranese, Mossa, Ponziana, Pro Fiu-micello, Rivignano, Ruda, San Canzian, San Luigi in Torviscosa. Naše tri ekipe v 1. amaterski ligi so bile vključene v C skupino. O moči ekip je zdaj še prezgodaj govoriti, zato se tudi ne bomo spuščali v napovedi. Zarji iz Bazovice je lani že drugič zapored ušlo napredovanje, kriška Vesna je končala tik pod vrhom, proseško Primorje pa je odigralo precej poprečno prvenstvo. Upajmo, da se bo letos vsaj eni od ekip posrečil skok v višjo ligo. Toda to gotovo ne bo lahko, saj imajo podobne načrte in želje tudi drugi. Konkurenti naših treh ekip bodo letos, Aurora Buonac-quisto, Basaldella, Buiese, Cividalese, Forgaria, Me-deuzza, Opicina, Pagnacco, Reanese, Serenissima, Tava-gnacco, Torreanese in Union 91. V 2. amaterski ligi bo letos nastopala samo ena zamejska ekipa, in sicer Primorec iz Trebe. Gaja in Kras sta namreC lani nazadovala v 3. amatersko ligo, pa še Primorec se je v zadnjem hipu rešil pred nazadovanjem, saj si je obstanek zagotovil šele po igranju diodatnih tekem po končanem rednem delu prvenstva. Skupin je pet, Trebenci pa so v skupini C, kjer bodo igrali tudi Medea, Villesse, Pro Ro-mans, Mariano, Moraro, San Lorenzo, Corno, Azzurra P., CGS, Campanelle Prisco, Domio, Portuale in Roiane-se. V letošnjem prvenstvu bodo tudi v deželnih ligah za zmago ekipe dobile tri točke, za neodločen izid eno in za poraz nobene točke. ALPINIZEM / PO VRNITVI ODPRAVE SKI 8000 S KAROKORUMA Slovenija alpinistična velesila LJUBLJANA (STA) - Iz himalajskega gorovja Karakorum se je v domovino vrnila smuCarsko-alpi-nistična odprava Ski 8000, ki je z vzponom na 8068 visoki Gašer-bruni 1 in smučanjem Iztoka Tomazina ter Marka Gara s tega osemtisoCaka dosegla pravi podvig, ki je odjeknil tudi v tujini. Vodja odprave je bil Janez Golob, v njej pa so bili še Simon Čopi, Urban Golob, Matija Jošt ter omenjena dvojica, ki je osvojila vrh in z njega na neobičajen način tudi sestopila. Marko Car se je z Gašebruna spustil celo s smučarsko desko, kar doslej ni uspelo še nikomur. Pred tem je to poskušal neki Francoz, vendar ni nikoli prišel do cilja. Že podatek, da je povprečna strmina presmuCanih sten veC kot 50 stopinj, pove, v kaj sta se spustila pogumna smuCarja.Odprava je na pot odšla 26. maja. Do baze je potrebovala 16 dni. Po treh taborih sta 5. julija Car in Tomazin priplezala na vrh, naslednji dan pa po nevarnih stenah prismuCala do baze. Ves Cas je alpiniste motilo slabo vreme, kar je tudi razlog, da se ostali niso povzpeli na vrh gore. Velike težave so jim povzročali tudi slabi alpinistični Čevlji in pa visok sneg. Istočasno z njimi je bilo v bazi še osem drugih odprav, ki so imele podobne probleme. Avstrijec in Korejec sta se v steni težko poškodovala, da pa sta nesrečo preživela, se lahko zahvalita tudi Slovencem na Čelu z edinim zdravnikom na območju gore Tomazinom, ki so v obeh primerih sodelovali v reševanju ponesrečencev. Prav tako so Slovenci sodelovali v iskanju njihovega kolega Slavka Sveticica, ki se je najverjetneje ponesrečil pri solo plezanju na Gašebrum 4. Ta nesreča je alpiniste zelo pretresla: »Nesreča enega naših najboljših alpinistov nas je zelo prizadela, vendar v gorah ni Časa za Čustva, tako da smo nadaljevati pot proti cilju,« je dejal Tomazin. Na petkovem sprejemu in novinarski konferenci so biti vsi elani odprave dobre volje. »Zastavljeni cilj smo v celoti dosegli. Želeli smo priti na Gašebrum 4 in se z njega na smučeh oziroma deski spustiti, kar nam je uspelo. Ne glede na to, da sta vrh dosegla le Car in Tomazin, je to velik ekipni uspeh. Zahvalil bi se vsem, ki so nam s sponzorstvom pomagali. Predračun odprave je bil 40.000 dolarjev, kar smo v celoti porabiti. Večino smo porabiti, ostalo pa so nam ukradli,« je dejal vodja odprave Janez Golob. Manj zgovoren je bil 25-letni študent fakultete za šport Marko Car: »Občutki so enkratni. V glavi imam še cel kup načrtov, ki pa so predvsem odvisni od denarnih zmožnosti, zato o njih v teh trenutkih ne bi govoril,« je dejal skromni Zirovec. Uspeh smucarsko-alpinisticne odprave je že drugi v zadnjih dveh mesecih. Pred njim je podobno uspelo odpravi na Anapurno, od koder sta se po smuCeh spustila brata Karničar. NOVICE V Sovodnjah prva Šiška Balinarski odsek KD Sovodnje je pred nedavnim organiziral balinarski turnir v trojkah za memorial Franja Gotica. Na turnirju je nastopilo 12 ekip, in sicer 8 iz Slovenije in 4 iz zamejstva. Tako so se za pokale pomerile ekipe Sovodnje 1, Sovodnje 2, Danica z Vrha, Mak iz Standreža, Šiška iz Ljubljane, Iskra Šempeter, Solkan, D.U. Šempeter, D.U.N. Gorica, Železnikar iz Gradiškute, Šampionka iz Rene in Orehovlje. Tekme so potekale na 4 stezah na Vrhu in v Sovodnjah. Končni vrstni red: 1. Siska, 2. N. Gorica, 3, Sovodnje 2, 4. Solkan, 5. Iskra, 6. Šampionka, 7. Šempeter, 8. Železnikar, 9. Danica, 10. Orehovlje, 11. Mak 12. Sovodnje 1. Nogometni turnir 3:3 v Dolini Na pobudo nekaterih nogometašev in simpatizerjev SD Breg, je bil v preteklem tednu na malem igrišCu v Dolini nogometni turnir 3:3. To je bil prvi tak turnir, nastopilo pa je deset ekip s skupno okoli 40 igralci. Tudi odziv občinstva je bil zadovoljiv. Glavna značilnost takega turnirja je majhno igrišče, ki meri 20 x 12 m, vrata pa so podobna tistim za hokej. Igralci najboljših štirih ekip so prejeti medalje, prvouvršCena ekipa pa je prejela brezplačno večerjo za štiri osebe v gostilni Al Municipio. Nagrado kot najstrejši igralec je prejel Enzo Colavec-chia, za najboljšega strelca pa Aleksander Kalc. KonCni vrstni red: 1. Ajax, 2. Krave, 3. Milkovič, 4. Trattoria Al Municipio, 5. KGGV, 6. Flškuone, 7. Kutina, 8. El Che, 9. Disperati, 10 Squadra. Polfinale: Milkovič - Krave 1:2, Ajax - Trattatoria Al Municipio 2:1; tekma za 3. mesto: Trattoria Al Municipio - Milkovič 1:6,; finale za 1. mesto: Ajax -Krave 4:3. AJAX: Colavecchia, Castro in Paoli. KRAVE: Prašelj, Sancin, Paoletti. (E.B.) Obvestila SD KONTOVEL ODBOJKARSKI ODSEK organizira tečaj odbojke za deklice letnika 1983 in mlajše. Tečaj bo od 3. do 11. avgusta na igrišču na Kontovelu. Od ponedeljka do petka bo vadba od 9. ure do 16.30, v soboto od 9. do 13. ure, nedelja je prosta. Za kosilo bo poskrbljeno. Prijave pri prof. Dragici Hrovatin, tel. 213783 ali pri odbornicah društva. SK BRDINA sporoča, da se suhi treningi nadaljujejo vsak torek in Četrtek s pričetkom ob 18. uri. Zbirališče na Brdini. ZSSDI obveSCa, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. Odbojkarice Sokola se zahvaljujejo za pomoč pri organizaciji mmm&m m m ©mmuiB družinama Visintin in Hmeljak, Valentini, Mateju in Markotu, tvrdki Vidoni šport. Zadružni kraški banki, trgovini Papi šport in vsem prijateljem, ki so pripomogli k uspehu manifestacije V ORGANIZACIJI DRUŠTVA CANOTTIERI NETTUNO PRIJATELJSKO SREČANJE / AMERIŠKI MORNARJI IN TRŽAŠKI POLICISTI Od 3. do 6. avgusta v Trstu zanimiv turnir v vaterpolu za mešam ekipe Tržačani na športnem igrišču uspešnejši Američane je najbolj potrl dvojni poraz v košarki - Vsa srečanja v Dolini Včeraj so na sedežu Societa Nauti-ca Canottieri Nettuno predstavili (Foto Balbi/Kroma) zanimiv turnir v vaterpolu, ki bo od 3. do 6. avgusta potekal v morju pred sedežem na Mi-ramarskem drevoredu 62 v Barkovljah. Na turnirju bo sodelovalo 8 meša- nih (ekipo sestavljajo 4 moški in 3 ženske) ekip. Vsak dan bodo na sporedu štiri tekme, prva pa se bo zaCela ob 20.30. Za gledalce bodo postavili tudi tribuno. Finalna srečanja bodo na sporedu v nedeljo, 6. avgusta z začetkom ob 20. uri. Ameriški mornarji z letalonosilke Theodore Roo-svelt so imeli med postankom v Trstu tudi priložnost za športno udejstvovanje. Pouda je prišla s strani SD »Eddy VValter Cosi-na«, ki ase imenuje po tržaškem policistu, ki je umrl v atentatu v Palermu. Društvo, katerega sestavljajo policijski agenti in uslužbenci kvesture, že dalj Časa prireja športna srečanja z vojaki pakta NATO, ki se občasno mudijo v Trstu. Pomeriti so se v košarki, odbojki in nogometu. Odigranih pa je bilo vsega skupaj 5 tekem. Vsa srečanja so bila v dolinskem občinskem športnem centru, za kar gre zahvala SD Breg. V košarki sta biti dve tekmi. Prvo so presenetljivo, a zasluzeno zmagali Tržačani s 87:81. Američani so zahtevali revanšo, toda tudi v drugem srečanju so po zelo ogorčenem boju slavili zmago Tržačani z 81:78. V nogometu so seveda visoko slavili Tržačani. KonCni izid je bil 9:0. V odbojki pa sta bili odigrani dve srečanji. Prvo so gladko zmagali domačini 3:0 (15:4, 15:6. 15:8), v drugem pa so se pomeriti ameriški vojaki s tržaškimi agenti nežega spola. KonCni izid je bil v korist Američanov 2:1 (15:13,15:10,11:15). Med tekmami je seveda prišlo do izmenjave daril med kvestorjem Cernetti-gom, poveljnikom policijske kadetske šole Postiglio- nejem in ameriškim oficirjem Parkerjem. Občino Dolina je predstavljal župan Boris Pangerc. Podpredsednik tržaške odbojkarske zveze Žerjal pa je obema odbojkarskima ekipama podaril plaketo. (E.B.) 34 Nedelja, 30. julija 1995 ZANIMIVOSTI NEDELJSKI IZLET Drugačen svet v Domu Trenta Informacijsko središče TNP že deluje Poletni Cas je za Trento najbolj živ čas, saj dolino obiščejo (pre) velike množice turistov. Od 22. julija letos se vsem obiskovalcem in mimobežnim gostom Trente ponuja Se dodatna zanimivost. Na Logu je odprto Informacijsko središče Triglavskega narodnega parka, ki je že samo vredno obiska. Ker leži sredi Čudovitega gorskega sveta, ogled pomeni tudi vzpodbudo za pot v okoliško naravo Julijskih Alp. Saj ni treba visoko v gore, dovolj je kratek sprehod do Kraj-carce ah do Soče, izlet v Zadnjico ah na opuščeno planino TrebišCino: povsod se razširja mogočni duh Trente, doline v objemu najbolj strmih gora. Dom Trenta je sodobno parkovno središče, ki se lahko meri z najboljšimi informacijskimi centri narodnih parkov sveta. Razstave in predstavitve v središču niso »muzejsko« toge, ampak na živ način pritegnejo obiskovalca. V pritličju se veCkat na dan ponovi multivizijska predstavitev Triglavskega narodnega parka, njegove narave, kulturne krajine in ljudi. To je vsekakor več kot dovolj za uvod, po katerem se v prvem nadstropju sreCamo z naravo v parku. Kakšne so skrivnosti kra-škega visokogorja? Kako se pretakajo podzemske vode v Dolini Triglavskih jezer? Sploh pa, kamni, ki predstavljajo vzorce geološke zgradbe in posebnosti Julijskih Alp, niso namenjeni samo opazovanju, ampak tudi otipavanju, »Modra soba« vabi na izjemno doživetje: voda se pretaka, klokota in šumi, kar naprej in vedno znova na osmih ekranih oziroma v polurni filmski predstavitvi reke Soče. To je srečanje s SoCo iz oči v oči, saj kamera Andreja Zdravica, ki je avtor celotne inštalacije, le redkokdaj pogleda nad vodno gladino in se večinoma posveča fantastičnim vodnim vzorcem kraljestva, ki je sicer skrito očem. Po tako izjemno močnem doživetju se kar težko spet privadimo na običajen prostor in Cas. Toda v njem pritegneta živalski in rastlinski svet Triglavskega narodnega parka, še močnejši vtis pa obiskovalcu pusti srečanje z ekološkimi in okoljevarstvenimi problemi, ki jih v parku povzroča človek. »Temna soba« z zvoki ter takimi in drugačnimi podobami ustavi korak. Obiskovalca vodi v razmišljanje (in delovanje) še potem, ko se po stopnicah vzpenjamo v zgornje nadstropje. V njej se z avtentično opremo in predmeti predstavlja etnološko bogastvo doline Trente. Nekdanjo stanovanjsko kulturo lahko doživimo in občutimo v črni kuhinji in bivalnem prostoru - »hiši« - s spalnim delom, nekdanje življenje na planini pa predstavlja avtentični stan s sirarno, ki je nekoC stal na planini Trebiščina. Etnološka dediščina Trente, njeno kulturno in zgodovinsko izročilo je predstavljeno še z bogatim fotografskim gradivom. To je srečanje s svetom, ki ga skoraj ni več in seznanitev s pravo Trento, ki ostaja večini mimobežnih turistov skrita. To je podoba doline sredi lepih, vendar za življenje manj prijaznih gora, podoba sveta, ki ga je čas pozabil. Ljudje se spomnimo nanj, upajmo, da s pomočjo etnološke zbirke v Domu Trenta večkrat kot dosedaj, in tudi s kakšnim konkretnejšim rezultatom za ljudi, ki še vztrajajo v dolini. Obisk Doma Trenta pomeni tudi povabilo na pot k njim, je pravzaprav le začetek. Trenta in Triglavski narodni park nas pričakujeta. Dario Cortese Za Krajcarco so nekoč pravili, da je vsak požirek vreden krajcar Nedaleč od Doma Trenta teče hladna Krajcarca Domačije v Trenti stojijo na robu časa (Vse fotografije: Dario Cortese) ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Nedelja,30. julija 1995 r x Horoskop zapisal B. R. K. OVBI 21.3,-20.4: Presenetil vas bo obisk osebe, s katero ste si bili nekoč zelo blizu. Užaloščeni boste spoznali, da sta se medtem popolnoma odtujila. Ločene poti vselej ločujejo. BIK 21.4 - 20.5.: Po temeljitem pogovoru boste spoznali, da je v ozadju vase naklonjenosti do partnerja želja po ponovnem zbližanju. Odzvali se boste s svežo pripravljenostjo na dialog. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Zapravljivi boste, kot da bi v vašo denarnico deževali cekini. Razmislite: morda z zapravljivostjo želite izzvati zavist tistih, pred katerimi se Čutite manjvredni. RAK 22. 6. - 22. 7.: Ves ljubi dan se boste ubadali z vprašanjem čim učinkovitejše izrabe prostega časa. Iskanje se bo zavleklo v noč, ko se boste spraševali, kaj.početi s partnerjevim telesom. LEV 23.7. - 23.8.: Robantili boste čez gnečo na cesti, nato pa spoznali, da ste tudi vi del te gneče, zavili na stransko pot in odkrili prijeten kotiček, v katerem boste ostali globoko v noč. DEVICA 24 8. - 22.9.: Navdušeno se boste lotili novega projekta, s katerim boste želeli presenetiti svoje bližnje. Dokler boste skrivnostno molčali, ne pričakujte pomoči. Nesmislov nihče ne počenja. TEHINICA 23.9. - 22.10.: Nekdo vam bo z milim pogledom stopil naproti, vi pa ga boste z veseljem spustili blizu. Uživajte in nikdar več ne dovolite, da bi rus sestradala čustvena lakota. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Presežek energije boste udejanjali na najbolj nenavadne načine, tudi take, B se jim bodo drugi, obmmenjenjeni z zavorami lažne morale, čudili Ne ozirajte se na moraliste. STRELEC 23.11. -.21.12.: Nekdo od bližnjih bo v stisB, zato mu boste velikodušno ponudili pomoč. Odrekanje svojim željam v prid potrebam drugih je dejanje, B se vselej bogato obrestuje, KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: V ljubezenskem gnezdecu bo prišlo do nesoglasja. Trmasta kot sta, bosta izgubila toliko energije, da vama zvečer, ko se bosta ohladila, sploh ne bo do vročih igric. VODNAR 21.1. -19.2.: Vaše prizadevanje po obvladovanju tujih dus se ne more dobro končati, zato brž nehajte in se posvetite sebi in opravite s fikcijami o svojem zgodovinskem poslanstvu. RIBI 20.2. - 20.3.: Veliko bolj kot stari znanci in prijatelji vas bodo privlačile želje po srečanju s povsem novimi ljudmi. Ne čudite se torej, če bo nekdo, B izgoreva za vas, pasel mulo. KRIŽANKA Vodoravno: 1. deseti mesec v letu, 8. kdor da ali izda mandat, 10. strjen material, ki je pri varjenju zmehčan ali staljen, 11. rock glasbenik Cooper, 12. prebivalec evropske otoške države, 14. pristan v Izraelu, 15. svetla atlasasta polsvilena tkanina, 17. potujči pesnik pevec pri starih Grkih, 18. poldrag kamen iz kremena in kalcedona, 20. kemijski simbol za renij, 21. predlog, 23. grški bog vojne, Afroditin ljubimec, 25. rečni otok in mesto v Bački ob Tisi, 27. priljubljena igra s kartami za 3 ali 4 igralce, 30. spet ženskih las, 32. klima-kterij, 33. črnomorska luka v Ukrajini, 35. lesen zamašek, navadno za sode, 36. hči iz prejšnjega zakona, 38. papirju podoben kovinski izdelek navadno za zavijanje. Navpično: 1. večji kos pohištva, 2. morska želva z dragocenim prosojnim roževinastim oklepom, 3. začetnici hrvaškega opernega pevca Neraliča, 4. slovesna lirska pesem v vzvišenem slogu, 5. nevestino premoženje v blagu, 6. nravoslovje, 7. pripadnik generacije, ki se navdušuje za rock glasbo, 9. angleški pisatelj (Charles, 1814 - 1884), 10. otok v srednjem Jadranu, 13. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijači, zapitek, 16. vrhnji del stopala, 19. ekipa, moštvo, 21. prostor, kamor se zakopljejo izkopane rastline, da prezimijo, 22. nemška firma športne opreme, 24. ime našega pesnika Kosovela (1904-1926), 26. Pisno potrdilo, tudi atestat, 28. ameriška igralka (Tatum), 29. nenadna smrt, 31. ime danske igralke Nielsen (1883-1972), 34. Beotijec, Aonec, 37. avtomobilska oznaka Reke. (Marko Drešček) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 e 23 24 25 26 e 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 •piuB)s -ge ‘e^jojsed -gg ‘dap -gg ‘usapo '££ ‘uuara 'Z£ ‘U)'p[ 'OE ‘5[OiB) 'iz ‘epv 'SZ ‘saiv 'EZ ‘uz iz ‘ay 'OZ ‘}uqe m ‘pse 'Zt ‘uajBS -gt ‘mp[y -fi ‘oaq 'Zl ‘ao "HV TI Tba 'ot ‘Jorepuem -g ‘joqop[o t :ouABiopoA Aausaa VESELA N E D E L'A NA M M TV Oddaja Vesela nedel'a je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 naj naj I. Shaggy - In The Sum-mertime 2. Fever Ft. Tippa Irie -Stayin Ali ve 95 3. Blondie - Heart Of Glass 95 4. Real Emotion - Back For Good 5. La Bouche - Be My Lover 6. Boy George - II Adore 7. Sean Maguire - Now Tve Found You 8. D:ream - Shoot Me With Your Love 9. The Outhere Brothers -Boom Boom Boom 10. Vanessa VVilliams - The Way That You Love Me II. U 2 - Hold Me Thrill Me Kiss Me,... 12. East 17 - Hold My Body Tonight 13. Bitty Mc Lean - We’ve Only Just Begun Avgust je tu in otvoritev prvega laserskega video centra - prodajno razstavnega in izposoj ovalnega salona v GTC Črnuče na Brnčičevi 13 se bliža, torej domači kino odslej lahko tudi pri vas doma. Vesela nedera na MMTV Ime in priimek:------------------- N aslov:-------------------------- Skrita želja: Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Boudy d. o. o. /Republik 61“- Boudy d.o.o. Ljubljana, generalni zastopnik laserskih video sistemov, karaok in »domačega kina« firme Pioneer, tel./fax: 061/327-762. Prodaja in izposoja videolaserskih plošč (filmov, karaok, glasbe,...) Best of the best karaoke »Republike« v živo: torek, 1. 8. 95 Zajčja dobrava sreda, 2. 8. 95 Bar Slamca Ljubljana petek, 4. 8. 95 Pizzerija Origano Kamnik sobota, Diskoteka »M« Črnomelj nagrajuje MTV London Pozor, pozor! V Veseli NedePi bomo odslej izbirali dekleta za laskavi naziv Uni star, kar pomeni, da bomo izbrali takšna dekleta, ki bodo odlične manekenke, foto modeli hostese... Vsa dekleta, ki se bodo prijavila s tem kupončkom (odslej dodajte še po sistemu za obkrožiti da - ne, če se prijavlja za izbor dekleta z nazivom Uni star) se bodo morale predstaviti v naši oddaji in se tudi pogovarjati z našimi gledalci. Uni (vsestranska univerzalna...) star (zvezda) naziv bo dobilo deset deklet na sklepnem tekmovanju jeseni letos. Čakajo jih lepe nagrade, posebej seveda prvo, ki jih daje in organizira podjetje Uni star iz Ljubljane. ŠAH a b c d e f g h K.Grosar - Števanec / Maribor 1995 Oba kralja sta ostala sredi šahovnice brez rokade in Grosarjeva je ponudila zamenjavo trdnjav na h liniji, da bi neutralizirala igro črnih figur na kraljevem krilu. Pri tem pa je spregledala lepo taktično nadaljevanje nasprotnice, ki je ogrozilo belega kralja. Poglejmo zanimiv razplet partije, ki se je končal v korist črne! Rešitev naloge Z lepo taktično potezo l...Tf3:! je črna presenetila Grosarjevo, ki je hitro spoznala, da 2.Sf3:? vodi k matu po 2...Sf3:, zato je nadaljevala 2.Th7 z dvojnim napadom. Toda črna se ne da in kombinira dalje 2...de4! 3.Tg7: Te3:! 4.Tg8+ Kd7 Črni kralj je na varnem, medtem ko je beli pod udarom aktivnih črnih figur. 5.Sel Th3 6.Dfl e3+ 7.Ke2 Th2+ in bela se je vdala! Silvo Kovač ODLOMEK IZ ROMANA, KI BO IZŠEL PRI ZALOŽBI DZS Michael Crichton Kongo UOI “Tvegano je,” je rekel Travis. “Na tej točki ne bi rad vldjučeval ljudi od zunaj. Saj veš, da nam konzorcij diha za ovratnik. Na ta način se poveča možnost za odtekanje informacij.” “Zelo je pomembno,” je vzhajala Ros-sova. Travis je zavzdihnil. “Prav, če res misliš, da je pomembno.” Ponovno je zavzdihnil. “Samo nikar ne zadržuj svoje eB-pe s tem.” Rossova se je že pričela pripravljati. Ko je bil sam, je Travis namrščen premleval svojo odločitev. Celo če jim bo uspelo naslednjo kongoško ekspedicijo poslati na teren in nalogo opraviti v manj kot petnajstih dneh, bodo fiksni shoški presegli tristo tisoč dolarjev. Upravni odbor bo besnel, ker pošilja na teren nepreizkušenega štiriindvajsetletnega ohoka, dekle! In to s tako odgovornostjo! Se posebej, ker je ta projekt tako zelo pomemben, ker so stave tako zelo visoke in ker že zdaj zamujajo za vsemi predvidevanji in presegajo vse stroškovne načrte. In Rossova je tako hladna, da je prav mogoče, da se na terenu kot voditeljica ne bo obnesla in bodo ostali izgubili motivacijo. Pa vendar je Travis čutil, da je ledenik Ross pravi človek. Njegovo direktorsko vodilo, ki si ga je oblikoval v obdobju priprošenj za dež je bilo, da mora projekt zaupati človeku, ki bi od uspeha največ imel, ali pa največ izgubil, če bi se zadeva ponesrečila. Obrnil se je k svojemu računalniku poleg pisalne mize. “Travis,” je rekel in zaslon je zažarel. “Psihografsko datoteko,” je naročil. Na zaslonu je bilo videti, da je računalnik takoj izpolnil naročeno. “Ross Karen,” je nadaljeval Travis. Na zaslonu je zažarelo TRENUTEK ZA RAZMISLEK. To je bil programirani odgovor, ki je pomenil, da se informacije zbirajo. Čakal je. Nato se je na zaslonu pokazal psiho-graf. Vsak zaposleni pri ERTS se je moral podvreči tridnevnemu intenzivnemu psihološkemu pregledu, s katerim niso le ugotavljali spretnosti, ampak tudi pomanjkljivosti. Upal je, da bodo zaključki pri Rossovi upravnemu odbom vlili zaupanje. ZELO INTELIGENTNA / LOGIČNA / PRILAGODLJIVA / IZNAJDLJIVA / INTUICIJA ZA PODATKE / MISELNI PROCESI PRIKLADNI ZA HITRO SPREMINJANJE KONTEKSTOV REALNEGA ČASA / MOČNA MOTIVACIJA USPETI V PREJETI NALOGI / SPOSOBNA NEPREKINJENEGA DUŠEVNEGA NAPORA/ Videti je bilo kot opis popolnega voditelja naslednje kongoške odprave. Polistal je naprej in poiskal negativne lastnosti. Ta del je bil manj opogumljajoč. MLADOSTNO BREZOBZIRNA / SLABO NAVEZUJE ČLOVEŠKE STKE / DOMINANTNA / INTELEKTUALNO AROGANTNA / NEOBČUTLJIVA / HOČE USPETI ZA VSAKO CENO/ Bila je še ena opomba. Koncept o osebnostnih lastnostih so razviti med testiranjem pri ERTS. Rezultati so voditi do predvidevanja, da se lahko vsako dominantno obnašanje v stresni situaciji spremeni: očetovske osebnosti se lahko v hipu spremenijo in postanejo otroško objestne, histerične osebnosti lahko postanejo ledeno hladne, logične pa lahko postanejo nelogične. MATRICA MOŽNIH SPREMEMB: DOMINANTNA (MOREBITI NEZAŽELENO) / KO JE OLJ BLIZU, SE LAHKO ZMANJŠA OBJE- KTIVNOST / ZELJA PO USPEHU LAHKO IZZOVE NEVARNO NELOGIČNE ODZIVE / OČETOVSKI LIKI BODO SE POSEBEJ NA UDARU / V ZAKLJUČNIH FAZAH USPEŠNE OPERACIJE, KI JE BLIZU OLJA, JE POTREBNO SUBJEKT NADZOROVATI / Travis je strmel v zaslon in sklenil, da je malo verjetno, da bi se odprava znašla v takem položaju. Karen Ross je bila nad svojimi novimi pooblastiti navdušena. Kmalu po polnoči je na ekran priklicala spisek znanstvenikov, katerih projekte je podpiral ERTS. Na različnih področjih so imeti specialiste za živali; njihove projekte so podpirati s pomočjo neprofitnega sklada, imenovanega Sklad za varovanje divjih živali. Spiski so biti našteti. Pod “primati” je našla štirinajst imen, več z Bornea, iz Malezije in Afrike, pa tudi iz Združenih Držav. V državi je bil na voljo en sam raziskovalec goril. To je bil primatolog dr. Peter Elliot s kalifornijske univerze v Berkeleyu. Na zaslonu je pisalo, da je star devetindvajset let, samski, izredni profesor z neomejenim mandatom na oddelku za zoologijo. V rubriki Poglavitni raziskovalni interes je pisalo “Komunikacija primatov - gorila”. Denar od njih je dobil za projekt, imenovan Amy. Pogledala je na uro. V Houstonu je bila ravno polnoč, v Kaliforniji pa deset zvečer. Odtipkala je domačo 'telefonsko številko, ki jo je prebrala na ekranu. “Prosim,” je rekel negotov moški glas. “Dr. Peter Elliot?” “Da...” Glas je bil še vedno oprezen, oklevajoč. “Ste novinarka?” “Nisem," je odgovorila. “Tu dr. Karen Ross, kličem iz Houstona. Delam za Sklad za varovanje divjih živali pri ERTS, M daje denar za vaš projekt.” “Oh, da.” Glas je ostal previden. “Pa res niste novinarka? Moram vam povedati, da ta telefonski pogovor snemam za morebitno sodno dokumentacijo.” Karen Ross je oklevala. Zadnja stvar, Id bi jo pohebovala, bi bil kak paranoičen akademik, ki snema telefonske pogovore. Molčala je. “Ste Američanka?” je vprašal. “Seveda.” Karen Ross je strmela v računalniške zaslone, ha katerih je utripalo IDENTIFIKACIJA GLASU POTRJENA: ELLIOT, PETER, 29 LET. I “Povejte, za kaj gre,” je rekel Elliot. “No ja, nameravamo poslati ekspedicijo v območje Virunge v Kongu in...” “Res, kdaj pa greste?" Glas je nenadoma postal dešld, vzhičen. “Stvar je taka, da odrinemo čez dva dni in...” “l^ad bi šel zraven," je rekel Elliot. Rossova je bila tako presenečena, da ni vedela, kaj naj reče. “Saj ravno zaradi tega vas kličem, dr. Elliot...” “Tako ali tako nameravam odpotovati tja,” je rekel Elliot. “Z Amy.” “Kdo je Amy?” “Amy je gorila," je odgovoril Peter El-tiot. (Konec odlomka) VREME IN ZANIMIVOSTI 36 Nedelja, 30. julija 1995 SREDI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 ^ X \ c DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.41 in zašlo ob 20.35. Dan bo dolg 14 ur in 56 minut. Luna bo vzšla ob 8.41 in zašla ob 21.37. (temperature morja in rek °c °c Portorož 24,0 Mura 19,7 Trst 18,4 Sava (Radovljica) 13,8 Malinska 25,5 Sora 16,1 Poreč 25,0 Ljubljanica 18.0 Split 25,0 SoCa 18,9 M. Lošinj Dubrovnik 25,0 26,5 Vipava Bohinjsko jezero 13,4 22,0 J X NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: NE 12 do 24 vozlov popoldne: NE 8 do 16 vozlov PLIMOVANJE Danes: ob 5.37 najnizje -57 cm, ob 12.12 najvisje 45 cm, ob 18.06 najnizje -25 cm, ob 23.44 najviše 35 cm. lutri: ol) 6.06 najnizje -52 cm, ob 12.43 najvisje 45 cm, ob 18.47 najnizje -25 cm, ob 0021 najviše 27 cm. V.................I. .........< TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 21 18 15 11 6 4 mš BIOPROGNOZA Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno in vzpodbudno. V0X POPUU V soboto sije sonce zaradi sirot, da si za nedeljo robec operejo. 8 « « V svojem gradu se ima vsak ptic za kralja. DANES GRADEC 17/19 M. SOBOTA o 18/21 17/79 <>$ "" ^ O S. GRADEC 16/18 MARIBOR O 18/20 O PTUJ ČED, 0V23/29 —-^N. GORICA GORICA o 24/26 24/270 ° LJUBLJANA 18/20 POSTOJNA 17/18 CELJE O 17/21 5 '■ o N. MESTO _ 17/19 ZAGREB 18/19 O KOČEVJE A 16/17 ^ O _a_CRNOMEL1 18/tV O o Slovenija: Na Primorskem bo večinoma sončno, Se bo pihala burja. Drugod bo zmerno oblačno z občasnimi sončnimi obdobji. Najvisje dnevne temperature bodo od 22 do 27° Celzija. Sosednje pokrajine: Zahodno in severno od nas in ob Jadranu bo sončno. JUTRI GRADEC /- CELOVEC 25/33 ^5 n MARIBOR SrA^? X3> ^ T GRADEC-□-> 23/31 M. SOBOTA 23/27 PTUJ ZAGREB 18'30 o ^3 V Sloveniji: V ponedeljek bo prevladovalo sončno in toplo vreme. Burja bo ponehala. Obeti: V torek popoldne se predvsem na Štajerskem lahko pojavi kakšna nevihta. SVET / SUKA PR! SLIKI ZGODBA DR: Z G OPBjg^PBBgESR Ohladitev le utopija Vroč poletni konec tedna je privabil na plaže v Fujisawi, južno od Tokija, približno 100 tisoč kopalcev, ki so v gneči, ki jo vidimo na sliki (Telefoto: AR), zgman iskali osvežitev. Dramatične življenjske razmere , malih brazilskih čevljarčkov SAO PAULO - V »dolini zvoncev« na jugu Brazilije se stanje v tamkajšnji obutveni industriji spreminja v pravi pekel za tisoče otrok, ki so prisiljeni delati po vec kot 11 ur dnevno, stoje in vdihajoC nevarne snovi (brez vsakršne zaščite), kot so Idej in razni topilci. Dnevnik Polha de S. Paulo je v obsežni reportaži opozoril na dramatične razmere, v katerih delajo mladoletniki v tovarnah Čevljev v Riu Grande do Sul. Posledice krize obutvene industrije v dolini Dos si-nos, ki je bila do lanskega leta druga najveCja izvoznica obutve na svetu, nosijo na svojih plečih ravno otroci. Mladoletniško delo na Črno v majhnih družinskih laboratorijih in pravo izkoriščevalsko delo v tovarnah, ki se skriva za imenom “pripravništvo", je edini način, da brazilska Čevljarska industrija zmore konkurenco s Kitajci. Petnajstletnice, tudi noseCe, delajo za malo vec kot pol dolarja na uro. Delodajalec, ki je večkrat na robu propada, izplača osebni dohodek kar v Čevljih: 17 ali 20 parov Čevljev za mesec dni trdega dela. Dobra tretjina vseh zaposlenih v obutveni industriji je mlajših od 18 let, kar 60 odstotkov pa je deklic. V domačih “ateljejih" pa zlorabljajo za delo že 7-letne otroke, ki ne obiskujejo šole, ker izdelujejo podplate. Kar 75 odstotkov mladoletnikov, ki delajo v tovarnah, ne hodi v Solo. Večina dela več kot osem ur dnevno in skoraj polovica od teh je v stiku s kemičnimi snovmi, kot so laki in aceton, katerih vdihavanje povzroča nepopravljivo škodo na centralnem živčnem sistemu. Pretresljiva je pripoved Sare Tol-fo, 16-letnice italijanskega rodu, ki je noseča morala nanašati klej na podplate Čevljev. Sara je bila od hlapov zmedena in je padala v nezavest. Druge Cevljarcice so povedale, da so jim na voljo le štiri minute dnevno za opravljanje potrebe. Ker so brazilsko valuto precenili v primerjavi z ameriškim dolarjem, (kar naj bi preprečilo hiperinflacijo), se je pojavila huda recesija, ki je prizadela najprej obutveni sektor. Ce stane kitajski par Čevljev 3 dolarje, stanejo brazilski veC kot 9 dolarjev. Posledica tega je usihanje prodaje in izvoza brazilskih Čevljev. Vse to pa plačajo izkoriščani otroci, čeprav - pravi neki sindikalist - je boljše, da otroci vdihavajo klej, kot da se pridružijo tako imenovanim “meninos de rua“, se pravi nevarnim skupinam otrok, ki v boju za preživetje ropajo ljudi. V Italiji je David etapa šolskih izletov, v Hana Kongu pa... Njega dni se je nad »nečednimi« umetninami zgražala inkvizicija. Minila so stoletja, spremenili so se Časi: danes o moralnosti umetniških del odločajo sodišča. Tarča odlokov, ki so z zdravim razumom krepko slcregani, je bil ponovno Michelangelov David, ki so ga pred dnevi na sramotilni steber obsodili židovki skrajneži. Tokrat pa pri stvari ni vpleten verski fundamentalizem, pač pa mediji. Neki hongkonški Časopis je objavil reklamno sporočilo krajevne umetniške galerije, ki se je, da bo učinek večji, poslužila slike svetovno znanega kipa. SodišCe je zahtevalo, da se prepove prodajo sporne številke vsem mladoletnikom; ker odgovorni urednik prepovedi ni upošteval, bo moral po vsej verjetnosti odšteti nad 45 milijonov lir globe (seveda v hon-konSki protivrednosti), ali preživeti 12 mesecev v zaporu. V New Yorku buri duhove napovedana selitev erotičnih zabavišč iz Manhattna NEW YORK - Italijani, ki živijo v Brooklynu, so se uprli rojaku Rudolphu Giulianiju, newyorškemu županu, in njegovemu sklepu, da preseli na obrobno Četrt mesta vsa erotična zabavišča in beznice ter »počistil« center Manhattna. V okolici župnije Sv. Rozalija v Bay Bridgeu so se v protestnen gibanju složno povezali katoliki in pomografi: slednji ne bi radi zapustUi Times Squarea, ki je cilj vseh tistih, ki si želijo vročih aventur, verniki pa jih ne bi hoteli imeti za nove sosede. Zaradi županovega načrta je zelo zaskrbljen tudi župnik Dino Ženi, ki je tudi prisostvoval sestanku v Bay Bridgeu, kamor naj bi preselili center nočne opolzke in pomografeke zabave. Sestanka so se (loCeno od prebivalcev Četrti) udeležili tudi različni »človeški primerki«, ki so moleh pokonci razne plakate, na katerih je pisalo: “Dovolj je cenzure” in "Pornografija je naša pravica”. Krajani Bay Bridgea pa so si bili edini, da prostitutke in zvodniki nimajo kaj iskati na območju, kjer se igrajo njihovi otroci. V svoji volilni kampanji je Giuliani obljubil, da bo moralno očistil mesto, zato je osnoval načrt, po katerem bi dovoljenje Za tovrstno obrt izdah samo v določenih Četrtih, med katerimi je tudi Bay Bridge.