Leto LXY1 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Poštnina plačana v gotovini. 1/ Ljubljani, v četrtek, dne 15. septembra 1938 Štev. 212 Cena 1.50 Din VENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Uunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. & SOS za radiorelejno postajo v Maribora Pred 15 leti je nastopil radio zmagoslavno pot po vsem svetu. Ta najnovejši izum sodobne tehnike je postal v nekaj letih velesila, ki se je enakovredno postavila ob stran vsem drugim kulturnim velesilam, ki so se razvijale morda stoletja Skoraj čez noč je prebolel svojo otroško dobo in je danes po vsem svetu tovariš knjigi in časopisju Njegove značilnosti, ki ga ločijo od drugih kulturnih činite-ljev, pa še prav posebno ustrezajo današnjemu času, ki je ves prežet z naglico. V 15 letih je radiotehnika napravila iz radiofonije nahitrej-šega poročevalca in najbolj zanimivega govornika, dala mu je pečat najcenejšega zabavnega sredstva in mu omogočila, da je postal najvplivnejši širitelj umetnosti, kulture in izobrazbe. Vseobsežnost radiofonije in velikansko število naročnikov v vseh kulturnih državah sta nujno privedla do tega, da je danes radio — poieg vseh samo ob sebi umevnih nalog — postal tudi najvažnejše orodje propagande tako v gospodarskem kakor tudi v političnem pogledu. Radiofonija ni več le zabavno, poučno in vzgojno sredstvo, ampak je tudi orožje, s katerim se vsakdo, ki ga ima v rokah, lahko brani, in če hoče — tudi napada. Nima smisla izgubljati besed nad pomembnostjo radiofonije v vseh teh momentih, saj jo dovolj nazorno dokazujejo številne vojne v etru, ki smo jih doživeli med političnimi vihrami zadnjega časa v Evropi. Dejstvo, da v etru ni bilo mogoče postaviti carinskih mejnikov in žičnih ovir, je že marsikateri državi delalo in še dela preglavice. Zato smo v zadnjih letih skoraj po vsej Evropi doživeli kakor v oboroževanju. tako tudi v radiofoniji pravo tekmovanje. Jakost postaj se je večala skokoma, in skoraj ni bilo videti konca temu tekmovanju. Lahko rečemo, da je na srečo pametnega razvoja radiofonije preveliko ojačevanje postaj v precejšni meri preprečil v zadnjem času naraven pojav, ki mu .sodobna fizika in tehnika še nista kos. Vendar pa ojačitev radijskih postaj v številnih državah še ni bila zaključena: ker ni šlo več na visoko, so začele države organizirati radiofonske mreže na široko. Tako imamo danes skoraj v vseh državah poleg nekaj največjih ceniralnih oddajnih postaj cclo mrežo, ki veže vse predele v lepo enoto. Za mejami samimi pa opažamo, da skoraj povsod raste še druga meja, meja radiofonskih postaj, ki naj tudi v etru omogočijo carinske mejnike in žične ovire. Težnja držav v tej smeri je razumljiva in njihovo delo pravilno. 7' Če gledamo razvoj radiofonije pri nas, tedaj vidimo, da smo v zadnjih 10 letih, ko so pri nas začele delovati prve radiofonske postaje, ostali skoraj pri starem. Res omembe vredna je le okrepitev belgrajske radiofonske postaje in zgradba državne kratkovalovne postaje, ki bo omogočila stike z našimi izseljenci v čezmorskih deželah. Sicer pa so ostale radijske postaje v glavnem takšne, kakor smo jih dobili pred 10 leti. Ves razvoj in vsa velikanska tekma pri sosedih je šla mimo nas. Za primer, da bi sedanje stanje radiofonije tudi zadoščalo najnujnejšim potrebam postajnih območij in željam njihovih naročnikov, bi stvar še no bila tako usodna. Tako pa je naša radiofonija hudo zaostala v rasti in od tega imamo dvojno škodo. Prva in gotovo na jobčutnejša je v tem, da v vseh pokrajinah naše države prebivalstvo zaradi slabotnosti postaj sploh ne more poslušati domačih oddaj. Druga, ki se še najbolj odraša v majhnem številu naročnikov, pa leži v tem, da zaradi tega naše radio postaje ne dobivajo zadostnih sredstev za izboljšanje svojih naprav in svojega programa. Šele sedanja vlada je pokarala voljo, prekiniti z mrtvilom, ki je vladalo v naši radiofoniji. 'Stara misel, naj bi za vso državo zadoščale le tri oddajne postaje, je končno propadla. Veseli smo. da je napovedana graditev nove postaje za Južno Srbijo v Skoplju, kjer naročniki domačih postaj niso sprejemali tako dobro kakor tujih Iz prav istih razlogov je že neštetokrat poudarjala naša javnost nujnost zgraditve relejne oddajne postaje v Mariboru. Dejstvo je namreč, da skoraj ves štajerski del Slovenije ljubljanske oddajne postaje ne more sprejemati. Vzrok za to leži v fizikalnem pojavu, in zato ne zadene odgovornost radijske postaje v Ljubljani, ki sama z vsemi silami stremi za tem, da se ji čimprej omogoči zgraditev relejne postaje v Mariboru. Dn je sedanje stanje neznosno, nam ni treba posebej dokazovati, opozorili bi le na nad vse važen moment Ugled naše države zahteva, dn tudi v radiofoniji izpeljemo to. kar smo začeli pri drusili javnih delili na cestah in železnicah Prav Slovenija je izrazito tujsko-prometna dežela, in kakšen vtis morejo odnašati od nas številni tujci, ki morejo v vsem štajerskem delu Slovenije opaziti, da done iz radijskih aparatov le inozemske postaje, da govore le tuji jeziki. Nasprotno pa vidimo, da je vsa naša soseščina opremila svoje obmejno oddajne postaje kar na jsodobneje. Ali ni žalostno, da morejo radijski naročniki na Štajerskem poslušati z detektorjem 40 kw postajo v Gradcu in 100 kw postajo v Budimpešti, medtem ko Ljubljane in drugih jugoslovanskih postaj ne morejo sprejemati niti na dragocene aparate. Če nadalje upoštevamo, da leži slovensko ozemlje prav na mestu, kjer se križata vzhod in zahod, in da je postavljeno ob meje treh držav, ki so do viška organizirale svojo radiofonijo in jo vpregle v veliki meri tudi v politično propagandne namene, tedaj nastane za nas nujna dožnost, da čimprej izpolnimo to vrzel, ki zmanjšuje naš državni ugled na zunaj in ki nam izpodjeda našo samozavest na znotraj. Bridko pn mora zadeti slehernega še posebej dejstvo, da so domačih radijskih oddaj v štajerskem delu Slovenije oropani prnv tisti, ki so skozi stoletja v žilavi borbi bili težak, n uspešen boj proti raznarodovanju s severa in vzhoda. Z osvoboditvijo je zatirana slovenska beseda prišla do pravice, pritisk je odnehal. in narod si je oddahnil Z razvojem rn-dinfonije pa jo nastopilo nemogoče stanje, da radio v štajerskem delu našega ozemlja ne go- ČSR ob obletnic! Masatykove smrti Pogajanja ustavljena V sudetskih pokrajinah veliki nemiri Po Hitlerjevem govoru v ponedeljek, 12. t. m. zvečer, je zavladalo po svetu doka] ugodno razpoloženje, ker vodja nemške države, dasi |e v zelo odločnih in deloma ostrih besedah poudaril stališče vsega nemškega naroda, da morajo Nemci v Sudetih dobiti prav vse narodne pravice, ki jih zahtevajo, ni stavil češkoslovaški republiki nobenih konkretnih zahtev, tudi ne zahteve po plebiscitu, kakor se je svet bal. Toda kakor hitro je minul v sudetskih pokrajinah prvi vtis Hitlerjevega govora, ki so ga tamošnji Nemci očividno razumeli tako, da so popolnoma svobodni, naj storijo pod zaščito Fiihreria karkoli hočejo za dosego svojih narodnih zahtev, se je razbesnel vihar ljudskih strasti do viška Tako v ponedeljek kakor v torek je prišlo po celi vrsti sudetskih krajev med Nemci, ki so manifestirali za svojo narodno svobodo in za Nemčijo, in poliejo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih veliko Nemcev in tudi Čehov ter so padle tudi smrtne žrtve, katerih število vsaka stranka navaja drugače Nato je češkoslovaška vlada proglasila po vseh sudetskih pokrajinah obsedno stanje in nagli sod, po katerem se vsakdo, k: hudo krši iavni red in mir, pred vojnim sodiščem lahka obsodi ha smrt. To je dalo vodstvu nemške stranke povod, da ie v torek popoldne poslalo ministrskemu predsedniku republike dr, Hodži ob 5.30 ultimalum v 4 točkah, v katerih zahteva, da se mora do pol 12 opolnoči obsedno stanje preklicati, število policije in orožništva ter vojaštva znižati na normalno stanje in policijska oblast izročiti županom. Češkoslovaška vlada, ki se je o tem posvetovala dve uri, je še pred potekom ultimatuma vodstvu sudetske stranke odgovorila, da njegove zahteve odklanja, nikakor pa noče zapreti vrat za nadaljnja pogajanja ter Nemcem prepušča, da sami po svojih delegatih zopet začnejo razgovore z vlado svrho končnega sporazuma. Obsedno stanje, je izjavila vlada, bo ona sama ukinila, kakor hitro bo vzpostavljen popoln red in mir, ako pa hočejo sudetski Nemci, da se ukine takoj morajo jamčiti, da se ne bo zgodil noben incident več. Dočim je zavladalo v Evropi, ki se je bila seveda zaradi takega naglega preobrata položaja hudo vznemirila, po tej izjavi češke vlade, ki pušča odprta vrata za nadaljnja pogaianja boljše razpoloženje ter je poskočilo upanje na končno mirno poravnavo, je vodstvo sudetske stranke, ki se je zbralo v sredo dopoldne na posvetovanje, sklenilo, da se delegacija sudetskih Nemcev, ki se je do sedaj pogajala z dr Hodžo pod vodstvom poslancev Francka, Kundta in Sebekowskega, razreši svoje naloge, Nemci pod svojim vodjem Henleinom pa zaradi odklonitve svojega ultimata vsaka pogajanja s češko vlado odklanjajo ter odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov prepuščajo Pragi. Tako se je položaj zopet poslabšal, medtem ko v češkoslovaški republiki povsod vlada sedaj popoln mir in red in je avtoriteta državnih oblasti v sudetskih krajih povsod vzpostavljena. Kar se tiče Henleino-vega koraka, ki je podrl most med Nemci in češkoslovaško vlado, so evropski diplomatski krogi slejko-prej mnenja, da zadnja beseda ni rečena in da upanje na mirno rešitev še nikakor ni izginilo. Angleški posredovalec lord Runciman se je s svojimi sodelavci odpeljal v Sudete, da stopi z nemškimi poslanci v stik in jih pregovori, da odnehajo od svojega stališča ter se zopet začno s Prago razgovarjati.. Zato v Pragi sodijo, da se je položaj zopet nekoliko popravil in da se bo mogoče ogniti spopadu, ki ga ne želi ne ena ne druga stranka. Dasi so vse prizadete države samo po sebi umevno pripravljene za vsak primer, pa nikakor ne gre verjeti izmišljotinam, ki jih širi zlasti Moskva in njeni pomagači po Evropi o nekakih »strahovitih načrtih nemškega generalnega štaba« in podobno, kakor tudi ne drugim alarmantnim vestem, ki imajo samo namen, ustvarjati razpoloženje za vojno v prid svetovne komunistične revolucije. Stališče naše vlade je izraženo v »Samoupravi«, ki ugotavlja, da pri nas vlada med ljudstvom popolnoma mirno razpoloženje, da nihče pri nas ne misli na vojno in da je vse ljudstvo Jugoslavije veselo, da ima vlado, ki dela na gospodarskem napredku države ter je znala zagotoviti na naših mejah popoln mir. Maloštevilni vojni hujskači od skrajne levice pa so pri nas hvala Bogu brez vsakega pomen^ in vpliva na miroljubno jugoslovansko ljudstvo. Preobrat v evropski politiki Chamberlain obišče danes Hitlerja v Berchtesgadenu Berlin, 14. sept. Med svojim rednim programom so nocoj malo pred 10. uro vse nemške radijske postaje prekinile svojo oddajo ter objavile, da se bosta jutri v Berchtcsga-(lenu sestala angleški predsednik vlade sir Neville Chamberlain in vodja in državni kancler Adolf Hitler. Berlin, 14. sept. Angleški predsednik vlado jo preko angleškega veleposlanika v Berlinu Hendersona dostavil državnemu kanclerju Hitlerju poslednje sporočilo predsednika vlade Chamberlaina, v katerem mu predlaga poseben sestanek zaradi položaja, ki postaja zmeraj resnejši. Chamberlain pravi v pismu: »Pripravljen sem odpotovati jutri zjutraj z letalom v Nemčijo, kjer Vas hočem obiskati. Hotel bi, da mi sporočite, kdaj se lahko sestanem z Vami.« Hitler je odgovoril, da je pripravljen sestati se jutri s Chamberlainom v Bcrchtos-gadenu. London, 14. septembra. Predsednik vlade Chamberlain bo odpotoval jutri zjutraj z letalom ob 8 naravnost v Miiiichen, kamor pride ob 12. Od tam bo odpotoval s posebnim vlakom v Berchtesgadcn in sestanek sc bo vršil v popoldanskih urah. Daladier je srečen Pariz, 14. sept. Vest o senzacionalnem preobratu v mednarodnem položaju jc izzvala v Parizu ogromno zanimanje. Malo po 9. uri zvečer so listi objavili svoje posebne idajc o tem, da so danes v Berclitesgadenu sestaneta Chamberlain in Hitler. Posebne izdajo listov objavljajo vest čez cclo stran in v predsedstvu vlade ter v zunanjem ministrstvu so pohiteli številni časnikarji, da bi prejeli pojasnila o tem sestanku. Časnikarje jc sprejel v predsedstvu am Daladier, ki jim je zelo zadovoljno razpoložen izjavil: »Že včeraj popoldne sem so osebno pogovarjal z angleškim predsednikom vlade Chamberlainom ter mu predlagal, da se naj poskuša vpostaviti neposreden stik z vsemi odločilnimi činitclji sedanjega mednarodnega položaja. Tekom toga razgovora sva sc osobno dogovorila o novem postopku, ki ga jc treba uvesti v sudetskem vprašanju, da bi so to vprašanje čhnprcj uspešno zaključilo. Zato sem izredno srečen, ko sem izvedel, da se jc posrečilo kreniti na pot tega postopka in da sc bosta jutri v Bcrchtcsgadcnu sestala predsednik vlade Chamberlain in Adolf Hitler,« Praga, 14. septembra. (ČTK) Danes je poteklo leto, odkar je umrl predsednik osvoboditelj T G. Masaryk. Vsa Češkoslovaška proslavlja današnji dan ter z vso pieteto slavi spomin na velikega državnika. Na vseh javnih poslopjih v Pragi in v notranjosti države so razobešene zastave na pol droga. Na Vaclavskem trgu v Pragi so postavili velik kenotaf, pregrnjen s češkoslovaškimi zastavami ter posut s cvetjem. Zjutraj jo zvonilo po vseh praških cerkvah. Predsednik republiko dr Beneš, minister za narodno obrambo, predstavniki obeh domov ter mnogoštevilne drugo osebnosti so odšle danes v Lany, da poraste spomin predsednika osvoboditelja T. G. Masaryka. Vse časopisje brez razlike prinaša dolge članke o življenju velikega državnika in filozofa Češkoslovaške, ter slavi velike moralne vrline tega plemenitega demokrata, katerega geslo je bilo »Resnica zmaguje«. Istočasno češko časopisje objavlja tudi poročila o današnjih težkih dogodkih, ki ogrožajo vse listo, kar jc ustvaril veliki pokojnik Masaryk. vori za to, kar nam je dala Jugoslavija. Iz zvočnikov doni hvala nam tujim idealom, zveni propaganda sosednjih držav in se oglaša pesem. ki je tuja našim narodnim čustvom Ne smemo se čuditi, če ob tnkili razmerah redki narodni odpadniki, ki so kri naše krvi in ki jim tudi sicer diši boli kruh naše zemlje, izkoriščajo to dejstvo. Ali ni ob vsem toni upravičen strah vseh tistih, ki zaman čakajo naše besede iz zvočnika, da smo pozabili nanje Malomarno grešimo nad našim narodnim telesom, ki ga prepuščamo tujim vplivom. Ali ne"doka-zujemo s tem naše narodne nezavednosti, ko po toliko letih ne rešimo nrnv ozemlja, ki je v zgodovini bilo tako trd boj zs svoj narodni značaj, iz dušečega vpliva najrazličnejših trenj v etru. Za nujnost radijske relejne postaje v Mariboru ne govore le gornji razlogi, ampak tudi enostavni gospodarski račun, število radijskih naročnikov je merilo kulturo naroda; res pn je tudi da sn v številu radijskih naročnikov točno odraža blagostanje naroda. Kljub temu. dn je v Sloveniji po večini lo siromašno prebivalstvo, ima ljubljanska radijska postaja ven- dar nad 16.600 naročnikov. Sorazmerno ima Slovenija med vsemi pokrajinami v državi največ naročnikov, kljub temu, da ni najbogatejša. To dokazuje, da je našemu prebivalstvu postal radio vsukdanjo potreba, da mti je že isto kot knjiga in časopis. S postavitvijo relejne postaje v Mariboru bi gotovo lepo naraslo število radijskih naročnikov, s čimer bi bilo omogočeno postaji v Ljubljani obogatiti svoj program ter hkrati pri relejni postaji v Mariboru skrbeti za oddaje, ki bi ustrezale željam in svojstvenosti naročnikov, ki bi bili navezani na relejno postajo Prepričani smo, da bi se dalo urediti vsaj 5 k\v relejna postaja v Mariboru z neprevelikimi stroški, od katerih bi verjetno nosila precejšen del postaja sama. Zaradi tega zahteva po relejni postaji v Mariboru ni nič takega, kar bi zahtevalo posebne ogromne izdatke. Vprašanje radijske relejne noslajc v Mariboru jc tako nujno, do ne sme niti več debate o njeni zgraditvi. Naš državni ugled, naše obmejno ozemlje in prebivalstvo na njem, ki jo bilo loliko let navezano le na radijske oddaje iz tujih držav, to zahtevajo. Posvetovanja v Parizu in Londona London, 14. sept c. Danes popoldne je bila redna seja angleške vlade Dopoldne pa so sa nadaljevali številni sestanki med glavnimi angleškimi ministri v predsedstvu vlade. Ob 11 je prišel na ta sestanek v predsedstvo vlade tudi ameriški veleposlanik Kenedy. Do sedaj še ni bilo mogoče nič izvedeti o tem, kaj se je govorilo na seji vlade. Pač pa poudarjajo, da se je največ govorilo o ureditvi sudetskega vprašanja in o tem, kako naj so poskrbi za obrambo Anglije. Prav tako izjavljajo, da je Chamberlain poučil ostale člano vlade o včerajšnjih razgovorih vodilnih članov vlade z zasiopiiiki angleškega generalnega štaba. Pariz, 14. sept. c. Predsednik vlade Dala-dier je popoldne ob 15 sprejel najprej vodilnega člana desničarske opozicije Pietria. nato pa predsednika socialistične stranko Leona Bluma. Neki pariški list je zjutraj objavil vest, da sta se malo pred polnočjo telefonsko pogovarjala Chamberlain in Daladier. V teku tega razgovora naj bi bilo baje sklonjeno, da so bodo danes začeli razgovori med angleškima generalnima štaboma Vlada izjavlja, da jo ta vest popolnoma neresnična. London, 14. sept. c. Kralj Jurij se bo še nocoj vrnil iz Balmorala in bo jutri dopoldne sprejel predsednika vlade Chamberlaina. Rim, 14. sept. c. Iz Rima tuji časnikarji poročajo, da je Mussolini v stalni teleionski zvezi s Hitlerjem. Mussolini je baje prepričan, da so razmere v ČSR neznosne, da je položaj sudetskih Nemcev strašen in da je vso zadevo treba radikalno in hitro urediti Runciman obveščen Praga, 14. sept. AA. (DNB) Tajništvo misije lorda Runcimana je danes ob 14.30 izdalo tole sporočilo: »Člani misije lorda Runcimana so se danes ob 11.45 sestali s Konradom Henleinom v Ase h u. Henlein jim je sporočil, da je uradno zastopstvo sudetsko-nemške stranke za pogajanja s čehoslovaško vlado razpuščeno, ker po njegovem mnenju z ozirom na dogodke zadnjih 48 ur ni več pogojev za nadaljevanje pogajanj v smislu prvotnega mandata. Poleg Henleina so bili na tem sestanku tudi narodna poslanca Frank in Kinzel od nemške strani, Asliton Gwatkin, 1'cto in Henderson pa od strani misije lorda Runcimana.« Danes dopoldne je Henlein sprejel v Asehti člane angleške misije Smatrajo, da ho poslanec Kiinclt, ki se je napotil iz Ascha v Prago, zaprosil za sprejem pri predsedniku vlade dr, Hodži. Pariz se zalaga s peskom Pariz, 14. sept. c. Pariška prefektura je objavila proglas vsemu pariškemu prebivalstvu, v katerem pravi, da je nabavila dovolj peska, ki naj služi prebivalstvu za zaščilo pred zračnimi napadi. Jutri bodo morali vsi hišni lastniki začeti prijavljati svoje potrebe peska. Za vsako hišo mora bili javljeno, kako je poskrbljeno za zaščito v kleteh in kako se naj v vsakem poslopju raz-sipljejo potrebne plasti peska. Vsi hišniki v Parizu bodo jutri dobili o tem potrebna navodila, prav tnko pa mora vsaka hiša imeti na priročnem mestu dovolj lopat in drugega orodja za posipavanje in prenašanje peska. Belgija preklicuje vojaške dopuste London, 14 sept. b. Kakor javlja »tJniled Press« iz Bruxellesa, jc belgijska vlada preklicala vse dopuste oficirjem belgijske vojske. V trdnjavi Lics, neposredno na nemški meji. so bili pozvani vsi oficirji, ki stanujejo pri privatnikih v mestu, da sc takoj vrnejo v svojo vojašnice. Zemunska vremenska napoved. Po večini jasno. Zjutraj megla v dolinah in kotlinah. Čez dan sc bo v zahodnih in severnih kraiih nekoliko pooblačilo. Temperatura bo nekoliko zrasla. Noči bndo še dosti hladne. Dunajska vremenska napoved. Še jasno in toplo( počasi se bo pooblačilo, zjutraj megla. Orožje in smrtne žrtve na obeh straneh Praga, 14. sept. A A. (Havas) V rtočnih urah se je po praških ulicah razvil sprevod, ki je gotovo štel 80.000 ljudi. Policija je prejela vojaške okrepitve iz okoliških mest. Mobilizirali so nekaj letnikov meščanske garde, ki naj bi pomagala vzdrževati red. Policija je razganjala vse skupine, ki so štele več ko pet oseb. Vse nemške hiše v Pragi so zaprte, posebno pa tiste, ki pripadajo nemškemu poslaništvu. Vse nemške hiše stražijo močni oddelki policije. V Habersbirchu pri Falkenauvu ob reki Cheh je češko orožništvo včeraj dopoldne in proti večeru streljalo na prebivalstvo. Trije sudetski Nemci so mrtvi, mnogo pa je težko ranjenih. V Hodauvu pri Karlovih varih so Čehi streljali na nekega sudetskega Nemca. V Tefkerutzu so češki orožniki iz oklopnih avtomobilov streljali na zastave s kljukastim križem, ki so visele na oknih, vendar ni bil nihče ranjen. Tudi v Alt-wasserju pri Marjanskih Lažnih so streljali iz vojaških avtomobilov, vendar ni bil nihče ranjen. Praga, 14. sept. c. Vodstvo sudetske stranke je objavilo popoldne poročilo, v katerem pravi, da je prišlo do krvavega spopada pri Falkenovu, kjer da so sudetski Nemci zavzeli orožniško postajo ter tam zaplenili dve strojnici in mnogo orožja in 14 zabojev streliva. Ko je nato prišla češka orožniška četa na pomoč, se je razvila prava bitka, v kateri bi naj bilo padlo 10 do 15 orožnikov, na sudetski strani pa bi bilo število žrtev še večje. V Pragi te vesti še ne potrjujejo. V Kraslicah so češki finančni stražniki včeraj popoldne streljali na 200 sudetskih nemških delavcev, ki delajo na nemškem ozemlju v Sachsenbergu in. Geor-(jenthalu. Streljali so nanje, ko so se vračali domov v Svvaderbach. Financarji so utemeljili svoje postopanje na ta način, da so trdili, da so delavci na nemškem ozemlju nosili zastavo s kljukastim križem. Delavci so se branili, napadli financarje ter jih prisilili, da so se morali umakniti v carinarnice. Nato so financarji poklicali orožnike, ki so prišli in brez predhodnega opozorila streljali na dclavce. Več delavcev je bilo ranjenih, neki češki financar pa je padel, zadet od krogle, ki je prebila okno orožniške postaje. En strel je zadel tudi poslopje nemške carinarnice onstran meje. Orožništvo je hotelo nato delavcem preprečiti odhod v njihovo vas. Zato je prišlo do novega spopada med delavci in orožniki. En orožnik je bil hudo ranjen. Nazadnje se je rediteljem sudetsko-nemške stranke posrečilo pomiriti množico. Ponoči jc v Kraslice prišla vojska, ki je zasedla vse mesto, posebno klube, v katerih se drže sudetski Nemci. Včeraj so češkoslovaške oblasti policijo in obmejne straže poklicale nazaj. Cheb, 14. septembra. AA. (DNB) Snoči je bil položaj v Chebu še zmerom izredno resen. Prebivalstvo si ne upa iti na ulico. Železniški promet je skoraj ves ustavljen. Tudi poštne in telefonske zveze so popolnoma prekinjene, tako da se neprestano mešajo točne in netočne vesti. V Hassenbachu so češki financarji streljali na avtomobil, v katerem so se vozili sudetski Nemci, ne da bi prej pozvali avtomobil, da naj se ustavi. Ubit je bil en sudetski Nemec, ostali pa so zbežali na bližnji travnik. Financarji so za njimi streljali približno pol ure, vendar se je beguncem posrečilo pobegniti v bližnjo vas. V okolici Waldmunchena je 120 sudetskih Nemccv pred češko državno policijo zbežalo na ozemlje nemškega rajha. Izjavili so, da v Hassel-bachu in okolici življenje nemških prebivalcev ni več varno. Redarji in financarji streljajo brez predhodnega opozorila na vsakega, ki pride iz vasi. Financarji so večkrat vdrli v nemške domove, streljali iz objestnosti ter na ta način hoteli preplašiti prebivalstvo. Redarji in financarji govore prebivalstvu, da je končno prišel čas, da se Nemci na češkem ozemlju iztrebijo. DNB poroča tudi iz Johangeorgenstad-t a (Saksonska), da je skoraj vse prebivalstvo obmejne vasi Breitenbach zbežalo preko meje na ozemlje Nemčije. Medtem pa poročajo Q incidentu v S 1 a n d e n-bachu, kjer so sudetski Nemci zavzeli policijski komisariat in še neko drugo poslopje. Oboroženi 6Q s strojnicami, puškami, samokresi in bombami. Obkoljeni od državne policije, s-o dobili ultimat, da se v roku 24 ur vdajo. V Komatauu in Jaki-fošu sta bila pri nekem spopadu 6 sudetskimi Nemci ubita dva Čeha. V zvezi s spopadi v Tahauu poročajo, da je vojaški oddelek zasedel vse dohode v poslopje mestnega poglavarstva ter z bajoneti na puškah preprečil zastopstvu sudetskih Nemcev dohod v poslopje. Ko je zastopstvo kljub temu hotelo v poslopje, so češki vojaki udarili po njih z bajoneti in puškinimi kopiti ter streljali med ljudi, dasi je komisar državne policije izdal obratno povelje. Tudi tedaj, ko so se ljudje razšli, so češki vojaki streljali nanje. En sudetski Nemec je ubit, sedem pa je ranjenih. Ob konca sineva: 23 mrtvih Praga, 14. sept. c. Zvečer so javili, da so dosedanji spopadi v sudetskih pokrajinah zahtevali 23 smrtnih žrtev in siccr jc mrtvih 13 Čehov in 10 Nemcev. Ranjenih je 75 oseh in sicer 14 težko. Od teh pripada 37 oseb varnostnim organom. Ob 19. uri zvečer je bilo objavljeno vladno poročilo, ki pravi, da vlada v vsej ČSR popoln red in mir. Ileb, 14. septembra. AA (DNB). Sudetski Nemci so ugotovili, da jo bilo pri včerajšnjih spopadih ubitih 13 sudetskih Nemcev ter štirje Čehi. * Praga, 14. septembra. AA. (Havas.) Češkoslovaški radio jo podal opoldne pregled splošnega položaja. Po teh poročilih vlada v okrajih, ki so pod obsednim stanjem, popoln red. Nocoj in danes dopoldne ni bilo nikjer nobenega incidenta. Ukrepi, ki jih je podvzeia češkoslovaška vlada, so zapustili globok vtis med prebivalstvom ter mu potrdili vero v mirno rešitev spora. Zmerni in lojalni elementi v obmejnih pokrajinah se počutijo popolnoma varne. Vznemirjajoče vesti, ki jih je objavilo tuje časopisje in gotove radijske postaje, so brez vsake podlage. Nasprotno. Napetost se jc v vsej državi kakor tudi na zunaj precej polegla. Na koncu svojega poročila poziva češkoslovaški radio vse prebivalstvo, da se drži mirno ter da ohrani hladnokrvnost. Poziv praškega župana Praga, 14. septembra. AA. (Havas.) Praški župan Peter Zenkl jc naslovil na praško prebivalstvo apel po radiu. V njem med drugim pravi: Češkoslovaški narod se jo vedno zavzemal za to, da vzpostavi lojalno sodelovanje s svojimi nemškimi sodržavljani, toda v težkih časih jc tudi pripravljen, da se brani. Meščani! Praga zahteva od vas, da pokažete svojo ljubezen do domovine! Doprincsitc svojo žrtev za okrepitev narodne obrambe. Denar, ki ga boste dali v ta namen, boste dali sami sebi. Dokažimo skrajno požrtvovalnost in Češkoslovaška bo verna. Slovaki zahtevajo avtonomijo Bratislava, 14. septembra. AA (DNB) Predsedstvo slovaške ljudske stranke je včeraj zasedalo. Predsedoval je podpredsednik dr. Tiso. Ugotovilo se je, da češkoslovaška vlada noče začeti z urejevanjem slovaškega vprašanja. Predsedstvo je ponovilo zahtevo po slovaški avtonomiji. To zahtevo bo posebno zastopstvo stranke izročilo dr. Benešu. Priznanje banu dr. Natlačenu Belgrad, 14. septembra, m. »Samouprava« od 15. t. m. prinaša velik članek ob triletnici dela bana dravske banovine dr. Marka Natlačena. Med drugim pravi: Ob triletnici banovanja je dobil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ne samo iz Slovenije, ampak iz vse kraljevine neštevilne čestitke, v katerih se poudarja njegovo delo in trud za dobro naroda. Posebno sc poudarja inciativa g. bana v vseh panogah javnih del v poslednjih treh letih. V tem času so se izvršila velika dela na ba-novinskem cestnem omrežju, brezštevilna dela na terenu in regulacije. Posebno pozornost je posvetil bano,vinskim bolnišnicam. Izposloval je posojilo ' 43 milijonov .din. Pomagal je pri gradnji vodovodov, od katerih se gradita med drugim tudi dva pokrajinska vodovo.da, za Belo Krajino in Suho Krajino, ki bosta veljala po proračunu 40 milijonov din. Z velikim uspehom deiuje v korist skupnosti. V maljših letih je živahno deloval v mladinskih organizacijah, posebno v tedanjem Orlu. Kot predsednik ljubljanske oblastne skupščine je deloval na izvedbi velikega programa za zboljšanje kmetijstva in kmetijskih potreb. Podpiral je akcijo za elektrifikacijo banovine. G. ban je imel velik program pred seboj in je dosegel velike uspehe na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju. Značilni so posebno uspehi, ki jih je g. ban dosegel v poslednjih letih v poljedelski pro.izvodnji in to na vseh poljih. Za izobrazbo mladinskega naraščaja je ustanovil več poljedelskih, kmetijskih in gospodinjskih šo! s pomočjo, socialnih ustanov. G. ban pomaga tudi industrijskemu delavstvu, čigar stanje se je v poslednjih letih znatno zboljšalo. Posebno se je odliko,val leta 1936., ko je rešil spor tekstilnega delavstva v zadovoljstvo obeh strank in v mejah zakona. Francija potrdila solunski sporazum Sofija, 14. septembra. AA. (Havas). Francoski poslanik v Sofiji je izročil včeraj predsedniku ministrskega sveta odgovor francoske vlade na sporočilo o solunskem sporazumu, sklenjenem 31. julija letos. Vlada francoske republike izjavlja, da se tudi ona odpoveduje vojaški klavzuli neuill-skega dogovora. Belgrad, 14. septembra. AA. Prometni minister je odobril polovično voznino na državnih železnicah za proslavo 20 letnice osvobojenja in združenja Vojvodine s kraljevino Srbijo, ki bo 15. septembra v Novem Sadu.' Vozna olajšava velja od 13. do 18. septembra. Uradno stališče Italije: plebiscit Rim, 14. septembra. »Iniormazione diplomatica«, ki izraža avtentično mnenje državnega vodje Mussolinija, je objavila 13. t. m. sledečo noto, v kateri izvaja, da je Fiihrerjev govor veliko doprinesel h končni razjasnitvi sudetskega vprašanja. Nato italijanska nota označuje Češkoslovaško kot neko »Avstrijo' v- _dnigi» icifji«, v kateri živi 7 milijonov Čehov, 3 milijona in pol Nemcev, 1 milijon Madžarov, 2 milijona in pol Slovakov, več stotisoč Ukrajincev in Poljakov. Vse te manjšine so se solidarizirale z Nemci v zahtevi po narodni samoupravi. Predsednik dr. Beneš bi bil, tako izvaja oficielna izjava italijanske vlade, storil dobro, če bi bil takoj in v celoti sprejel točke, postavljene v Karlovih varih. Kakor stara Avstrija pa je tudi on storil napako, da se je zakasnil, in je sedaj po Hitlerjevem govoru sudetsko vprašanje postavljeno na popolnoma novo bazo: na osnovo pravice do popolne samoodločbe sudetskih Nemcev, česar ravno tisti ne morejo odkloniti, ki so ob razpadu Avstrije sami samoodločbo narodov postavili za vrhovno načelo. Zato — nadaljuje »Informazione diplomatica« — sta zdaj mogoči samo dve rešitvi. Ali se Sude-tom prizna pravica samoodločbe ali pa ne, Ako se Sudetom da možnost, da se odcepijo od Prage, bo s tem zadoščeno načelu samoodločbe narodov in miru, druga rešitev pa bo pripeljala do vojne. Naloga Runcimana je zato sedaj ta, da prepriča merodajne kroge, da državna modrost zahteva odcepitev člena češkoslovaške države, ki se je državi popolnoma odtujil in ne predstavlja več pravega dela njenega organizma. Če tega ne bodo uvideli, bomo imeli, v najboljšem primeru, prisilno sožitje, ki se bo prej ali slej končalo z vojno. »Toda« — tako končuje italijanska nota — »kaj more pričakovati češkoslovaška republika od vojne? Ali naj sc milijo,ni in milijoni mladih ljudi evropskih narodov vržejo v vojsko samo z namenom, da se vzdržuje nadoblast tujega naroda nad sudetskimi Nemci? Boljševiki na vzhodu in njiho,vi tovariši na zapadli imajo gotovo interes, da se razbesni svetovni požar. Toda kulturna Evropa in vsi ostali kulturni narodi sveta nimajo tega interesa.« ★ V inozemskih diplomatskih krogih tolmačijo to izjavo, ki jo je smatrati naravnost kot uradno, za dokaz, da Rim, ki je edini točno informiran o stališču in namenih Nemčije, smatra, da ni več Dvojne vesti o zvezah med francoskim in angleškim glavnim štabom London, 14. sept. AA. (Reuter.) Pomorski in vojaški ataše francoskega veleposlaništva tesno sodelujeta s šefi ministrstev, vojaškimi predstavniki in admi-ralitcto. Tako jc po svojih odposlancih francosko vrhovno vojaško poveljstvo v stalni zvezi z Londonom. Pariz, 14. sept. AA. Nek angleški časopis je objavil poročilo, da je imel Chamberlain nov daljši telefonski pogovor z Daladierjem ter da sta se sporazumela glede vprašanja pogajanj med angleškim in francoskim generalnim štabom. Določeno je bilo tudi, kdaj se bodo ti razgovori začeli. Isti list je objavil, da se bodo ti razgovori začeli istočasno, ko bodo na Angleškem podvzeti ukrepi za popolno mobilizacijo angleškega brodovja, za katero se je angleška vlada že odločila. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da tc vesti nimajo nikake podlage in da tudi ni bilo nikakega telefonskega razgovora med Chamberlainom in Dala-dierom. London, 14. sept. AA. (DNB.) Z ozirom na vesti, ki jih je objavil de! angleškega časopisja, da bo danes prispelo gotovo zastopstvo francoskega generalnega štaba v London, je član francoskega veleposlaništva v Londonu izjavil, da je zelo malo verjetno, da bi zastopniki francoske vojske te dni prišli v London, Diplomatski sotrudnik »Daily Maila« je zvedel, da je Chamberlain imel okoli polnoči daljši razgovor po telefonu s francoskim ministrskim predsednikom Daladierjem ter da sla se oba državnika dogovorila glede vseh priprav za veliko konferenco šefov generalštabov obeh držav. Ti razgovori šefov generalštabov se bodo začeli takoj in to istočasno z definitivnimi ukrepi za izvedbo popolne mobilizacije angleške mornarice, za katero se je angleška vlada odločila. To poročilo objavlja »Daily Maik v svoji zadnji izdaji. Vaje prve nemške armade Berlin, 14. septembra. AA. (DNB) Letošnjih manevrov prve armade na vzhodnem Pruskem, ki bodo trajali od 13. do 18. septembra, se bodo udeležili tudi tuji vojni odposlanci, ki so akreditirani v Berlinu. Vse skupaj je to 36 častnikov. Vojaški odposlanci se borlo udeležili vaj 11. iu 21. divizije. Prirejen bo tudi obisk angleških častnikov na grob general-feldmaršala v. Hindenburga v Tanne-bergu. Vojaški odposlanci bodo položili venec na grob nemškega vojskovodje. Masaryk DNB objavlja naslednjo objavo: V tujini so se razširile vesti o neki delni mobilizaciji v Nemčiji. Pristojni krogi izjavljajo, da je nesmiselnost takih vesti bila šele nedavno ugotovljena. Dovolj je. če se opozori na dejstvo, da se sedaj v Nemčiji kakor tudi v skoraj vseh ostalih evropskih državah vrše jesenske vojaške vaje. Le da se letos teli vaj udeležujejo prvič tudi rezervistL nobenega izhoda iz položaja, kakor plebiscit v sudetskih deželah, ako naj se ohrani mir, ker druge rešitve sudetski Nemci in rajh na noben način nočejo več sprejeti. Italijanski listi pa v svojih komentarjih k tej izjavi pravijo, da Čehi in Nemci ne mo.rejo več živeti skupaj in da je potrebna nujna kirurgična operacija. »Fašistična Italija« — tako piše znani ioficiozni žurnalist Rino Alessi — »je s svojo tisočletno politično mo.drostjo pokazala edino pravo rešitev.« Japonska: Tokio, 14. septembra. Zastopnik zunanjega ministrstva je dal o priliki Hitlerjevga govora v, Niirnbergu veliko izjavo, v kateri je med drugim dejal: »To, kar je Fiihrer v svojem govoru, polnem pravega domoljubja, zahteval, je pravično. Nemci so že ob ustanovitvi Češkoslovaške zahtevali ureditev vprašanja sudetskih Nemcev ter vprašanja njihovega narodnostnega statuta na podlagi načel samoopredelitve narodov. Ta njihova želja je bila žrtvovana na ljubo saintgermanske pogodbe in na ta način je bilo vsejano seme današnjih težav. Glavno odgovornost za sedanje težkoče ima kom-; interna in njene mahinacije, ker za češkoslovaško vlado stoji komintema. Mi Japonci imamo veliko skušnjo, kar se tiče podtalnega dela kominterne v našem sporu s Kitajsko. Stališče češkoslovaške, ki služi za bazo kominterni pri boljševiziranju Evrope, odgovarja točno položaju Kitajske. Japonska je pripravljena v boju proti delu rdečih vsak čas združiti svoje sile z Nemčijo in Italijo v duhu pakta proti kominterni. Sedanje krize so krive intrige boljševikov. Nadejamo se, da bosta velesili .Britanija in Francija tudi sami prišli do tega spoznanja, in da bosta v bodoče ravnali po tem spoznanju v interesu miru na svetu.« V dobro po,učenih krogih smatrajo, da pomeni izjava zastopnika zunanjega ministrstva, da bo Japonska glede češkega vprašanja, če bo šlo samo za ureditev odnošajev Nemčije do zahodnih velesil ostala o.b strani. V primeru spopado med Nemčijo in Rusijo pa bi Japonska posredovala. Sprejemi pri dr. Stojadinoviču Belgrad, 14. septembra. AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu italijaskega poslanika na našem dvoru Maria Indelia, belgijskega poslanika Romre de Viche in našega poslanika v Parizu dr. Božidarja Puriča. Letalski miting v Celju Celje, 14. septembra. Veliki letalski miting v Celju bo nepreklicno v nedeljo 18. t. m. Sodelovali bodo naši najboljši civilni in vojaški piloti. Mitinga se bo udeležilo 12 motornih in 8 jadralnih letal. Akrobacije bo izvajal najboljši skakač s parlo-branom Šajič iz Belgrada. Vršile se bodo zračne borbe, dopoldne pa bo letanje občinstva. Samomor na Viču Ob 19. uri je bila obveščena uprava policije, da leži ob železniškem prelazu poleg pokopališča na Viču mrtvo moško truplo. Na lice mesta sta se podala policijski zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kete. Zdravnik je ugotovil, da je bil samomor izvršen s tem, da je dotičnik skočil pod vrhniški vlak. Po dobljenih informacijah je samomorilec Jakopila Josip, rojen 12. aprila 1920 v Ljubljani in pristojen v Pulj. Bil je samski, mehanikarski pomočnik, uslužben pri mehaniku Kopaču v Ljubljani, Bleivveisova cesta 52. Po zdravnikovi odredbi je bilo truplo prenešeno v mrtvašnico na Viču. Samomor je baje izvršil zaradi nesrečne ljubezni. Pisma, iz katerega bi se mogel razvideti pravi vzrok samomora, ni zapustil nobenega. Osebne vesti Belgrad, 14. septembra, m. Novo postavljeni so diplomirani absolventi filozofije za učitelje meščanskih šol: g. Bizjak Alojzij na I. deški mešč. šoli v Mariboru; Koc Jože na mešč. šoli v Črnomlju; Trobej Matija na mešč. šoli na Jesenicah; Gnezda Josipina na mešč. šoli v Ormožu. Za generalnega konzula v Hamburgu je bil postavljen g. Vojislav Jakovljcvič, dosedanji svetnik zunanjega ministrstva v Belgradu. Napredovali so v 5. skup.: Neržin Aleksander, šolski nadzornik v Murski Soboti; Pahor Slavica, učiteljica na šoli za defektno deco v Mariboru levi breg. Upokojen je inšpektor 5. skup. pri direkciji drž. železnic Rok Fabjan. Premeščena je ga. Mesesnel Adela, učiteljica za ročna dela iz Skoplja na II. dekl. mešč. šolo v Mariboru. Odlikovanja Belgrad, 14. septembra, m. Odlikovani so z redom sv. Save 4. stopnje: Jovanovič Mihajlo, šef mestne kontrole pri blagajni glavne carinarnice v Ljubljani; Korošak Krešimir, šef mestne kontrole pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani; Magolič Srečko, šef mestne kontrole pri dir. državnih železni« v Ljubljani; z redom sv. Save 5. stop.: Valentin Fuchs, računski kontrolor mestne kontrole fin. direkcije v Zagrebu, Vitorin Ksaver, računski kontrolor pri finančni direkciji v Ljubljani; Gruden Joško, rač. kontrolor mestne kontrole pri fin. direkciji v Ljubljani; Zidarič Joško, rač. kontrolor mestne kontrole pri fin. direkciji v Ljubljani; Mikuš Ivan, rač. kontrolor mestne kontrole pri blagajni glavno carinarnice v Ljubljani; Petrin Franc, rač. kontrolor mestne kontrole pri fin. direkciji v Zagrebu; Prinčič Vladislav, rač. kontrolor mestne kontrole pri fin. direkciji v Ljubljani; Tratnik Davorin, rač. kontrolor blagajne glavne carinarnice v Skoplju; Česnik Mirko, rač. kontrolor mestne kontrole pri fin. direkciji v Ljubljani; Šiška Ivan, rač. kontrolor mestne kontrole pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. O taboru v Črensovcih Vsi večji časopisi v državi so obširno poročali o nedeljskem taboru v Črensovcih. Belgrajski listi, zlasti »Samouprava«, »Vreme«, so prinesli poročila že takoj v izdajah naslednjega dne, v ponedeljek; govor dr. Korošca so vsi listi prinesli skoraj v celoti, med temi tudi »Politika« in hrvatski listi. »Vreme« objavlja lepe slike posameznih prizorov s tabora. V poročilih se zlasti poudarja, da je bila ta proslava 20 letnice, odkar so se ti kraji priključili Jugoslaviji, združena s 25 letnico »Novin Slovenske krajine«. Listi v velikih naslovih navajajo, da se je na taboru zbralo nad 18.000 ljudi. Belgrad, 14. septembra, m. Danes dopoldne je kmetijski minister Cvetkovič odobril pravila Glavne zadružne zveze, ki so bila sprejta na ustanovnem občnem zboru Glavne Zadružne zveze 1. septembra t. I. v Belgradu. Varšava, 14. septembra. AA. (Pat). Poljski balon »Varšava« se je spustil v Rombniji, drugi poljski balon pa je pristal na Bolgarskem. London, 14. septembra. A A. (Havas). Lord Halifax je nekaj po 10. dopoldne prispel v Fo-reigen Ofice. Vlada se je sestala ob 11. na sejo. 6, novembra volitve v po jsbi parlament Varšava, 14. septembra. AA. (Havas) Pa novem ukazu predsednika republike, ki je bil snoči objavljen, bodo volitve v sejm 6. novembra, v senat pa 13. novembra. Fronta narodne edinosti, ki jo vodi maršal Smigly-Rydz, je snoči že objavila proglas, v katerem poziva vse državljane na tesno sodelovanje z vlado. Varšava. 14. septembra. AA. (Pat). V zvezi z razpustitvijo sejma smatrajo v političnih krogih, da je bilo vprašanje spremembe volilnega režima za zakonodavno lelo že davno aktualno. Vprašanje novih volitev že dalj časa proučujejo in o njem temeljilo razpravljajo. Novi zakonodajni telesi bosta začeli pravočasno zasedati. Ne predvidevajo nikake spremembe v strukturi režima, ki je sedaj na vladi. Notranja in zunanja politika bosta ostali nespremenjeni. „Grof Zeppelin'4 rta poizkusni vožnji Fricdrlchshnfen, 14. septembra. KTS. Zračna ladja »Grof Zeppelin« je danes dopoldne pod vodstvom dr. Eckenerja odplula na svoj prvi polet nad Bodenskim jezerom. 1'olet bo trajal nekaj ur. Na Zeppelinu je 74 ljudi, med njimi 8 članov posadke, člani nemškega instituta za zračna potovanja in nekaj predstavnikov ministrstva za zrako-plovslvo. Zračna ladja je dolga 245 m. Največji premer znaša 41.2 m. Plinske celice imajo 200.000 kubičnih metrov prostornine. »Grof Zeppelin« more nosili skupaj 200.000 kg tovora. Zunanja stran je zgrajena iz močne tkanine. Zeppelin gonijo štirje motorji sistema Daimler Benz-Diesel. Vsak od njih more razviti silo 800 do 850 konjskih sil. Največja hitrost je preračunana na 135 kin na uro, povprečna hitrost pa znaša 125 km. Angleški komunisti protestirajo London, 14. septembra. AA (Havas) Snoči je zastopstvo komunistov izročilo Chamberlainu pis-sino, v katerem komunisti zahtevajo sklicanje parlamenta in protestirajo proti Hitlerjevemu govoru. Na nemško poslaništvo je odšla posebna deputa-cija, da izroči protestno pismo proti Hitlerju. Angleški kralj se je vrnil v London London, 14. septembra. AA. (Reuter.) Zaradi mednarodnega položaja je nocoj angleški kralj Jurij VI. odšel iz Balmorala in se vrnil v London. Seja romunske vlade Bukarešta, 14. septembra, b. Kakor javlja »United Press«, je kralj Karel sklical za danes seja ministrskega sveta v Sinaji. Ministrski svet bo razpravljal o mednarodnem položaju, posebno pa o Hitlerjevem govoru v zvezi s češkoslovaško krizo. Francoski poslanik v Bukarešti je obiskal ministra za zunanje zadeve Kantisa in Se je z njim delj časa razgovarjal. London, 14. sept. b. »Daily Express« javlja iz Pariza, da je nemško poslaništvo pozvalo vse nemške državl jane, ki so v Franciji, da se takoj vrnejo v Nemčijo t