www.demokracija.si Št. 11, leto XII. 15. marec 2007, 2,50 EUR/599,10 SIT POLITIKA ZAMETKI NOVE STRANKE NA LEVICI TUJINA ODHOD BULDOŽERJA Demokracija NAGRADNA IGRA do novega telefona Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Motorola U6 PEBL. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 5 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 31. marca 2007. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.dennokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1- Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. 2. Naročniki do 1.9.2006. Motorola U6 PEBL: teža:1 lOg, velikost: 86,5 x 20 mm, čas pogovora: do 400 minut, čas pripravljenosti: do 250 ur, 5MB vgrajenega spomina, koledar, GPRS,WAP MM*' >31. marec 2007 J?;radijski ' misijoni z brati • kapucini * na radi ' - # ognjišč 25. 3. ir začetek s sv. mašo pri bratih kapucinih v škofji loki 29. 3. /glasbeni večer za mlade v zavodu sv. stanislava 30.3. spovedni dan 31. 3. t7"zaključek pri bratih kapucinih v vipavskem križu dnevni program: 7'5 zgodba o svetniku za otroke 10' misijonsko premišljevanje 13h misijonsko premišljevanje 17r misijonski pogovor 19s prenos molitve 20i0 misijonski večer (kontaktna oddaja) 103-14* priložnost za telefonski pogovor z duhovnikom (tel. 01 512 77 84) zadostovala, da bi partizanstvo in komunistični režim ostala v slovenski zgodovini zapisana kot eno samo zlo. Podržaj opisuje zelo veliko zgodb. Ker ni navajal glavnih podatkov (imen oseb, krajev in datumov), bodo imeli raziskovalci domžalske in slovenske medvojne ter povojne zgodovine z njo veliko dela. Podržajevi spomini so prava zakladnica opisov dogodkov, ki se jih bo prej ali slej nekdo od naših zgodovinarjev moral lotiti. Ti pa še kar naprej čepijo pri svojem deklaracijskem zgodovinopisju, s katerim se skrbno izogibajo navajanju konkretnega dogajanja. Podržajevi spomini so opisi enega samega konkretnega dogajanja. To je podoba naše polpretekle zgodovine, ki je popolnoma drugačna, kot jo še po sedemnajstih letih demokracije p(r)odajajo naši zgodovinarji. Popolnoma drugačna! Tako kot je popolnoma drugačno vse tisto, kar lahko vsake tri mesece - že šestnajst let - beremo na več kot sto straneh revije Zaveza. Vlak naših zgodovinarjev pelje veselo naprej, potniki pa se delajo, kot da je bilo vse že zdavnaj odkrito. Ali kot radi rečejo: »Zgodovine se ne da spreminjati.« Ta je že napisana. V Zavezi in v takšnih knjigah, kot so spomini Angele Vode in Ivana Podržaj a. Izšli 6o let kasneje p0 vojni je žena Marguerita lahko legalno zapustila Slovenijo in odpotovala v Francijo. Mož Ivan Podržaj države ni smel zapustiti, zato je odkril način, da je ilegalno, verjetno prek Italije, z vlakom odpotoval za ženo v Pariz. Spomine je napisal v Parizu leta 1948, za kar naj bi bil porabil le šest tednov. Urednik knjige in njen prevajalec iz angleščine dr. Janez Arnež uvodoma omeni, da so bili to verjetno prvi podrobno napisani spomini na komunistične zapore v povojnem času. Napisal jih je že dve leti potem, ko je prišel iz ud-bovskih ječ in na Zahod. Žal so izšli šestdeset let kasneje. Spomini zajemajo obdobje od nemške okupacije leta 1941 do prihoda iz zapora leta 1947. V njih avtor ni razkril skoraj nobenih imen niti kraja (Domžale), kjer se dogaja prvi del spominov. Ker jih je napisal leta 1948, ko se je rešil iz komunistične jetnišni-ce, in jih je namenil javni objavi, je hotel s tem svoje sorodnike zavarovati pred maščevalnimi ukrepi Udbe. To je za današnjega bralca precejšen problem, hkrati pa je besedilo dokument nekega časa, ki zaradi svoje uničevalske narave ni trpel resnice o sebi. Brat avtorja spominov Stanko Podržaj je bil jezuit, posvečen v Indiji, kjer je celo izdajal publikacijo Iz bengalskih poljan in tam tudi umrl. (B Demokracija ■ u/xii • 15. marec 2007 ZGODOVINA Dobri pastirji V.M. Mohorjeva založba iz Celovca je izdala knjigo Dobri pastirji, v kateri je dr. Janko Zerzer predstavil devetdeset slovenskih duhovnikov, ki so delovali na avstrijskem Koroškem in umrli v obdobju od leta 1968 do 2005. Jože Vidic v svoji »znameniti« knjigi blatil s hudimi izmišljijami, s katerimi je nekdanji režim blatil svoje žrtve. Knjigo, ki je pravi mali biografski leksikon, so mnogi že nestrpno pričakovali. Od lista do lista se nam v njej odstira tudi naša zgodovina z vsemi razveseljivimi in žalostnimi dogodki predvojnih, medvojnih in povojnih desetletij. Knjiga bo marsikomu zvesta sopotnica, ki bo obujala spomine na preteklost in nas hrabrila za prihodnost. Duhovniki kot poklicani iz ljudstva in postavljeni za ljudstvo, da mu oznanjajo resnice božjega kraljestva z besedo in s svojim pričevanjskim zgledom, so Mojzesi in Jozueti današnjih dni, ki spremljajo ljudi skozi skupne preizkušnje v obljubljeno deželo, je v uvodu v knjigo zapisal predsednik Sodalitete Jože Kopeinig. Ta knjiga bo ohranjala spomin nanje in bo predvsem znamenje hvaležnosti za njihovo duhovniško delovanje, je dodal krški škof dr. Alois Schwarz. IE Dr. Janko Zerzer Leta 1968 je Krščanska kulturna zveza pri Celovški Mohorjevi založbi izdala knjigo Naši rajni duhovniki z 78 kratkimi življenjepisi koroških slovenskih duhovnikov, ki so, z nekaterimi izjemami, umrli po drugi svetovni vojni. Medtem so minila skoraj štiri desetletja in vedno pogosteje se je pojavljala želja po nadaljevanju knjige. Obhajanje 100-letnice Sodalitete, združenja slovenskih koroških duhovnikov, je bil primeren povod za uresniči- tev tega projekta. V tem obdobju je namreč umrlo več kot 90 slovenskih duhovnikov, večinoma pripadnikov duhovniške generacije, ki je bila izpostavljena repre-salijam nacističnega nasilja. O njih zdaj z naslovom Dobri pastirji in podnaslovom Naši rajni duhovniki 1968-2005 v obsežni knjigi (456 strani) piše dr. Janko Zerzer. Dobra tretjina teh duhovnikov je bila jugoslovanskih beguncev, ki so se zatekli leta 1945 v krško škofijo in so med koroškimi Slo- venci poleg dušnega pastirstva opravili izredno dragoceno kulturno poslanstvo. Mnoge so komunistični oblastniki zasledovali celo še v novi domovini. Knjiga torej ni le poklon duhovnikom, ki jih je ljudstvo spoštovalo, temveč tudi zanimivo pričevanje o zgodovinskih zapletih. Leksikon duhovnikov Naj omenimo samo tiste, ki jih je dr. Zerzer zaradi njihove pomembnosti predstavil obširneje: to so Mihael Brunec, France Cigan (na enajstih straneh), Tomaž Holmar, Janez Hornbock (trinajst strani), Rudolf Safran, Kristijan Srienc, Jurij Trunk, Metod Turnšek, Alojzij Vauti, Pavle Zablatnik, Vinko Zaletel (enajst strani). Opisane so mnoge situacije, ki jim je botroval vojni čas, poln nacionalističnih in ideoloških strasti in stranpoti. Tako pri Janezu Hornbocku izvemo, da so ga maja 1941 iz Roža izgnali nacisti, ko pa se je septembra 1945 vrnil, je moral najti obliko sožitja z ljudmi, ki so bili soodgovorni za njegov izgon. Pri Francetu Ciganu, ki ima velike zasluge za zborovsko petje na Koroškem, beremo, kako ga je 102.1 /Radio V \ v A/ M^botatel:02/537-19W Lei: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 Demokracija • 11/XII • 15. marec 2007 >:/ / www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com 41 I .m ko Zc\rzčr pastirji Naši rajni duhovniki 1968 - 2005 NAŠI KRAJI Ce se peljete iz ljubljanske smeri po slikoviti dolini Krke, se v Soteski nenadoma odpre popolnoma drugačen svet. Pred vami se kot na dlani prikaže topliška kotlina, obdana z desne strani s skrivnostnim Kočevskim rogom, z drugih strani pa jo obkrožajo nizki dolenjski griči, posejani z vinogradi in zidanicami. Sredi kotline ležijo Dolenjske Toplice (176 m). Imenujejo se po izviru termalne vode, ki je kraju in okolici dal poseben pečat v razvoju. Blagodejni učinki termalne vode s temperaturo 36° C so bili razlog za zgraditev enega najstarejših zdravilišč v Sloveniji. Te dni, ko goduje sv. Jožef, v Termah Dolenjske toplice prirejajo praznične Jožefove dneve. Od 11. do 20. marca vsem Jožicam, Jožetom, Pepijem in Pepcam ter njihovim spremljevalcem ponujajo posebne ugodnosti. Pet kapljic V grbu Grb Dolenjskih Toplic je v obliki ščita polkrožnega dna z elementi, ki simbolizirajo gozdove in termalne vode - krog za listnate gozdove, trikotnik za igličaste in pet kapljic za termalne izvore. Vrelci tople vode so zaznamovali kraj že od pra-davnine, kar so potrdila tudi arheološka najdišča v neposredni bližini naselja. Prva pisna omemba Dolenjskih Toplic nosi letnico 1228, ko je Henrik IV., mejni grof Istrski, podelil del svoje posesti cister-cijanski opatiji Stična. Leta 1385 so prišle Toplice v šesto letno posest grofov Auerspergov Turjaških, ki so po zgledu nekaterih takratnih srednjeevropskih toplic povzdignil ljudsko kopališče v Toplicah v imenitnejše »gorke in grezne kopeli«. Za zdraviliške kopeli se je zadnja desetletja 17. stoletja zavzel Ivan Vajkard Turjaški. Zgradil je Knežjo kopel, jo obdal z obzidjem in jo pokril s streho. Dolenjske toplice so bile do leta 1767 namenjene predvsem družinskim potrebam rodbine Auersperg. Med letoma 1767 in 1776 pa je knez Henrik Jožef Janez Auersperg zgradil današnji hotel Vital, ki je bil v tistem času gotovo najimenitnejša zdraviliška stavba na Kranjskem. Knezi Auerspergi so zdravilišče večkrat v celoti prenovili, zadnjič v letu 1899, ko je bil dograjen sedanji hotel Kristal. Obisk zdravilišča je bil vse do konca 19. stoletja šibak. Gostje so bih premožni ljudje, a ker pričakovanega dohodka ni bilo, so Auerspergi dali zdravilišče v zakup. Leta 1895 so ga znova prevzeli v svoje roke. Glede na to, daje bila leta 1894 zgrajena železniška proga do Straže, so pričakovali povečan tujski promet. Število gostov se je povečalo, vendar ne toliko, kot so pričakovali. V letu 1922 so Auerspergi zdravilišče dokončno prodali svojemu tedanjemu najemniku, češkemu zdravniku dr. Konstantinu Konvalinki, kije bil leta 1934 prisi- s • ljen prepustiti zdravilišče Kmetski posojilnici iz Ljubljane, svoje delo zdraviliškega in okrajnega zdravnika pa je v Dolenjskih Toplicah opravljal do smrti. Najpomembnejšo prelomnico v povojnem obdobju za Dolenjske Toplice predstavlja leto 1974, ko se je zdravilišče priključilo Tovarni zdravil Krka iz Nogi? vega mesta. Le-ta je nato v celoti obnovila vse zdraviliške stavbe in pripomogla, 3g da so v zadnjih petindvajsetih letih Dolenjske toplice eno najuspešnejših in naj -■p bolje zasedenih zdravilišč v Sloveniji. --t- Terme Z dušo Po starodavni legendi naj bi bil prve blagodejne učinke termalne S vode v Dolenjskih Toplicah spoznal cerkovnikov pes. Nekega dne se je poškodoval in se skril pred lastnikom. Le-ta ga je kasneje našel ob luži, ko je zdravil svojo poškodbo v topli vodi, ki je imela temperaturo človeškega telesa. Vrelec termalne vode izoakratoterme je rahlo mineraliziran in je tako najprimernejši za zdravljenje revmatičnih obolenj lokomotornega sistema, stanj po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter za zdravljenje ginekoloških obolenj. Odlično usposobljeno medicinsko osebje in sodobne naprave omogočajo tudi uspešno zgodnje odkrivanje osteoporoze in lajšanje težav, ki jih bolezen prinaša. Wellness center Balnea, ki se razprostira na 9.200 m2 ob robu čudovitega zdraviliškega parka, je kraljestvo osvežilnih kopeli, poživljajočih masaž, krepilnih savn in NAŠI KRAJI VITAL IöplitzinKraij IjüfflbmsUj Dolenjske Toplice DOLESISKE rOPUf K Med letoma 1767 in 1776je knez Henrik Auersperg zgradil današnji hotel Vital. Wellness center Balnea Župnijska cerkev sv. Ane Vir: ivww.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.terme-krka.si,www.dolenjske-toplice.si Dvorec Soteska je bil po Valvasorjevem mnenju .«¿K?'" eden najlepših v deželi Kranjski. * Danes je Hudičev turn umetnostno-zgodovinska, • -' arhitekturna in turistična posebnost. : i Blagodejni učinki termalne vode so bili razlog za graditev enega najstarejših zdravilišč v Sloveniji. V poletni sezoni je otrokom na voljo odprt bazen z gusarsko ladjo. i obdana z obzidjem. Ohranjen je en stolp s strelnimi linami in del obrambnega zidu na južni strani cerkve. Sedanja cerkev je bila temeljito predelana leta 1656. Načrt zanjo je po vsej verjetnosti naredil tedanji župnik Matija Kastelic, ki je bil tudi arhitekt in znan nabožni pisatelj. Avtor glavnega oltarja ni znan, nastal pa je v drugi polovici 18. stoletja, leta 1786, in je lep primerek poznega, že umirjenega baroka. Glavni del oltarja zapolnjuje tron, niša s pozlačenim okvirjem, v kateri je kip sv. Ane. Ob njej so še kipi sv. Joahima, Petra, Jožefa in Pavla. Nad dokaj izrazito in na sredi prekinjeno predelo oltarja je v atiki pod baldahinom zelo bogata in razgibana skupina Marijinega kronanja. Cerkev ima tudi lepa barvna okna, delo Ivana Pengova. Dvorec Soteska Bližnji kraj Sotesko zaznamuje veličasten dvorec Soteska, ki je bil po Valvasorjevem mnenju eden najlepših v deželi Kranjski. Nadomestil je starejši gradič, ki so ga v 16. stoletju pozidali gospodje Sirski, potem ko so opustili star srednjeveški grad Soteska na desnem bregu Krke. Dvorec, zasnovan v obliki pravilnega pravokotnika, je dal med letoma 1664-1689 pozidati grof Jurij Žiga Gallenberg. Leta 1793 so postali lastniki Soteske knezi Auerspergi z gradu Žužemberk in jo obdržali do konca 2. svetovne vojne. koncu 17. stoletja je bil ob dvorcu zasnovan nov baročni park z vrtnim paviljonom Hudičev turn. Zasnovan je na deteljičasti talni podlagi. Njegova notranjščina je bogato poslikana. V pritličju je upodobljena iluzionistična kompozicija, zasnovana na motivu vodnjakov in portalov, na oboku pa prizor iz antične mitologije Zevsova ugrabitev Ganimeda. V nadstropju lahko na delno odkriti poslikavi občudujemo domišljene iluzionistične kompozicije naslikane stebriščne arhitekture in v monumen-talnih ženskih figurah prepoznamo poosebitve vere, upanja in ljubezni. Poslikava iz konca 17. st. sodi v delavniški krog mojstra Almanacha. Ljudsko izročilo pojasnjuje nenavadno ime vrtnega paviljona z radoživimi zabavami, ki jih je prirejala grajska gospoda. Čeprav so odražale le življenjski slog aristokracije rokokojskega časa, so med podeželani vzbujale vtis pregre-šnosti, zato je vrtni paviljon dobil ime Hudičev turn in je danes umetnostnozgodovinska, arhitekturna in turistična posebnost. 19 Kraljestvo osvežilnih kopeli nenehnega razvajanja. V okolici term so speljane številne kolesarske in sprehajalne poti, reka Krka vabi na ribolov in čolnarjenje, bližnji Kočevski rog pa slovi kot eno najbogatejših lovišč v Sloveniji. Gostom bližnjega kampa so na voljo urejena igrišča za tenis, odbojko, nogomet, košarko in hokej na rolerjih. Župnijska cerkev sv. Ane Sprva je župnija Toplice spadala pod pražupnijo Novo mesto-Šmihel. Leta 1481 je postala vikariat, leta 1770 pa župnija. Župnijska cerkev se prvič omenja v listini iz leta 1334 z imenom cerkev Matere Božje v Toplicah pri Rožeku, kjer je nekoč stal grad Rožek, nedaleč stran pa je bila tudi ■¡¿a podzemna kraška jama Rožek, danes ime-novana Jazbina. Kasneje so cerkev posvetili sv. Ani. Današnja stavba nosi v osnovi ostan-ke svoje predhodnice, srednjeveške cerkve iz ¿¿g konca 15. stoletja. To se opazi zlasti v prezbite-" cčVj riju, ki ima značilno tlorisno obliko z zazidani-mi gotskimi okni, njen ostanek pa je tudi got-^tT ski portal na pevskem koru. Ta srednjeveška gotska cerkev je bila v času turške nevarnosti RECENZIJE Jurij Vega 1. DMFA Društvo matematikov, fizikov in astronomov ter Arhiv Slovenije sta izdala zbornik o Juriju Vegi, v katerem je objavljenih 24 prispevkov: Jurij Vega in njegova družina (Matevž Košir), Pouk matematike pri jezuitih in Jurij Vega (Lojze Kovačič), Dediščina Vegovega časa (Matija Žargi), Vega v uniformi (Stanislav Južnič), Jurij Vega in njegove povezave s St. Peterburško akademijo znanosti (Andrej V. Popov, Matija Žargi), Zaporedja, permutacije in kombinacije in Logaritemsko računalo (Nada Raspet), Jurij Vega in kolendar, Povzetek Vegovega dela Matematična predavanja — čerti zvezek in Posebnost jezika in simbolov v Vegovih delih (Marko Razpet), O delu profesorja Egona Zakrajška (Marko Petkovšek). V angleščini so objavljeni naslednji prispevki: Dokumenti in časopisni članki o Juriju Vegi (Gerlinde Faustmann), Brat Vega, prostozidar (Matevž Košir), Jurij Vega in njegove povezave s češkim kraljevim akademskim klubom (Karel Segeth), Vega in Pruska kraljeva akademija znanosti v Berlinu (Eberhard Knobloch), Zakaj je 140 decimalnih mest števila pi pomembnih (Edward Sandifer), Vega, praštevila, kriptografija in Fieldsova medalja (Tomaž Pisanski, Marko Boben, Alen Orbanič, Boris Horvat), O Vegovem delu s področja fizike in astronomije (Janez Strnad), Jurij Vega in balistika (Mihael Per-man, Marko Razpet), Matematika na Dunaju v prvi polovici 19. stoletja (Christa Binder), Časoslovje v Vegovem času (Harald Gropp), Zgodnji ameriški izumi (Servatius). Zwittrov zbornik Zveza zgodovinskih društev Novembra 2005 je potekal manjši simpozij ob stoti obletnici rojstva zgodovinarja Frana Zwittra (1905-1988). Prispevki so zdaj objavljeni v Zwittrovem zborniku, ki sta ga izdala Zveza zgodovinskih društev Slovenije in Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete. Peter Vodopivec prikaže življenje in delo profesorja Zwittra, Peter Štih Zwittra in slovensko srednjeveško zgodovino, Marta Verginella Zwittra in demografsko zgodovino, Janez Cvirn Zwittrov pogled na Habsburško monarhijo, Rok Stergar piše o jugoslovanskem vprašanju v Zwittrovem delu, naslov prispevka Dušana Nečaka pa je »Delo dr. Frana Zwittra za rešitev mejnih vprašanj«. V dodatku sta objavljena neobjavljeno Zwittrovo poročilo o poti po Koroškem poleti 1930 (Janez Stergar) in spomin na sklepanje Pogodbe o obnovi Avstrije (Janko Pleterski). 44 K arhitekturi 2. Fakulteta za arhitekturo Fedja Koširje profesor na Fakulteti za arhitekturo in arhitekt. Izšla sta dva zvezka njegove knjige K arhitekturi, v kateri je prikazal razvoj teorije arhitekture v celoti od začetkov v antiki do danes. V uvodnem delu pojasnjuje, kaj je teorija arhitekture (v uvodu druge knjige piše o teoriji urbanizma). Obširno predstavi tri velikane svetovne arhitekture, Vitruvija, Albertija in Le Cor-busiera, ki sestavljajo hrbtenico arhitekture skozi več kot dvatisočletno zgodovino. Podobnih sintetičnih pregledov niti v svetovni literaturi ni veliko, s to knjigo pa smo dobili prvo takšno delo doslej v slovenščini. Avtor zlasti podrobno obravnava zgodnejše pisce antičnega in renesančnega časa in se z velikim znanjem loteva virov in njihove interpretacije. V knjigi so mnogi citati objavljeni tudi v izvirniku. Ni naključje, da v njej ni niti ene slike, saj avtor pravilno meni, da smo danes preveč sužnji podobe. Ljubljana ljubljena Založba Mladinska knjiga Pod naslovom Ljubljana ljubljena/The beloved je izšla knjiga fotografij, posvečena Ljubljani, ki jo je s poetičnimi spremnimi besedili opremil Marjan Paternoster. Večino fotografij je France Štele posnel z žepnim digitalnim fotoaparatom mimogrede, ko se je sprehajal po mestu. V želji, da bi ujel čim pristenejši utrip na ljubljanskih ulicah, je večinoma fotografiral kar »iz roke«, tako da je bil tako rekoč neviden za mimoidoče. Slovenija 1989 3. Študentska založba Izšla je druga knjiga dr. Milana Balažica iz raziskovalnega projekta Slovenska demokratična revolucija; ta nosi naslov Slovenski berlinski zid. V njej obravnava, kot je zapisano v podnaslovu, »partijo, alternativo in boj za oblast« v letu 1989. To je čas, ko seje slovensko politično pri- DeMOKRACUA- 11/xii • 15. marec 2007 zorišče hitro spreminjalo z organizacijo prvih političnih strank, in to v političnem okolju, v katerem je družbi še vedno vladal udbovsko-partijski režim. Knjiga je zajetna (747 strani), v njej pa je avtor prikazal gibanja, ki so pomenila zaton partijske diktature in začetek večstrankarske demokracije. Ze naslovi poglavij povedo vsebino: Partijska prenova, Nova stara levica, Poslednji tango v Ljubljani, Evropa zdaj, Balkan ekspres, Odhod odpisanih, Smrt socializma in rojstvo socialistov, Boj za oblast, Za svobodo mislečega sveta, Ustanovitev Slovenske demokratične zveze in (ne)strankarski politični pluralizem, Čas nastopa Socialdemokratov: opozicija s partijo in proti njej, Krščanska demokracija, Majniška deklaracija, Demokracija v socializmu ali socializem v demokraciji, Okrogla miza in Alko, Demos, Jugoslavija: Srbosla-vija aH Sloevropa?, »Miting resnice«: Slovenija proti Jugoslaviji, Bojkot. Vimenu Krišne Fakulteta za družbene vede Aleš Črnič, sociolog religije na FDV, je v zbirki Kult, ki jo ureja, izdal svojo knjigo V imenu Krišne, »družboslovno študijo gibanja Hare Krišna«. Temo je razdelal v treh poglavjih: Hinduizem, Gibanje Hare Krišna in Hare Krišna v Sloveniji. Veliko vloženega dela, poglobljeno in informativno, kot da je Hare Krišna ena osrednjih religij v Sloveniji. Vegetarijanske jedi * Založba Mladinska knjiga Knjiga Vegetarijanske jedi z vsega sveta, njen avtor je Martin Kintrup, bo navdušila vegetarijance, saj prinaša več kot sto najrazličnejših slastnih receptov z vsega sveta. Namenjena je tudi vsem, ki želijo v prehrano vnesti več brezmesnih jedi, pa nimajo dovolj zamisli za njihovo pripravo. Možnosti je veliko: riž, testenine, krompir, ajda, bulgur, sojino meso, čičerka, ščir, tofu ... Nenadoma ugotovimo, da mesa sploh ne pogrešamo. 5f »SE*w5 Sp? ■ •J " r lvi< Bi ■K I » 4TI. k i * v 320 strani. Format: 17x24,5 cm. Trdavezava. »1 'M ~ ' mf www.demokracija.si/knjigarna Viktor Miklavčič PRIČEVANJA Avtor se spominja mladosti za časa fašističnega terorja na Primorskem, bojev v 2. svetovni vojni v italijanski in jugoslovanski kraljevi vojski ter sanj, ugaslih v udbovsem zaporu, o pravičnejši družbeni ureditvi v Titovi Jugoslaviji. Cena knjigeje4.900,00 SIT/ 20,44 EUR. Naročila sprejemamo po e-pošti knjigarna@demokracija.si ali po telefonu 01 230 06 66. k ii i i s; a r n a Demokracija >u. Vse cene vsebujejo 8.5 % DDV. ter nem tečaju 1 EUR je 239,6-1 SIT. KULTURA Grafični muzej na spletu Lucija Horvat, foto: Arhiv Muzeja slovenskega grafičnega oblikovanja Splet ponuja neskončne možnosti za objavljanje in celo za muzejsko delo. Tako je pred kratkim začel delovati spletni Muzej slovenskega grafičnega oblikovanja, kije postal nekakšna podaljšana roka Bienala vidnih sporočil Slovenije. * - © iS | «Si O | uSl ¡U http://e-fliuzej.hrumen.org/cataloQs/2BVSS/categories_tiles_U.html !,T! i*" ¡EH stadion stožce Spletni muzej slovenskega grafičnega oblikovanja To get there 2004 Celoletni listavec Bienale vidnih sporočil Slovenije je do sedaj potekal že dvakrat, letos oktobra pa bo tretjič. V dveh pregledih slovenskega grafičnega oblikovanja se je nabralo nekaj sto zelo dobrih in tudi svetovno primerljivih del, zato so se v fundaciji Brumen odločili, da bodo omogočili ogled teh del tudi po koncu bienala. »Ker je financiranje klasičnega muzeja ali galerije seveda prevelik zalogaj, smo se odločili, da dela pokažemo na spletu. Prednost take objave je časovna neomejenost 'razstave' in univerzalna dostopnost, slabost pa je seveda nezmožnost predstaviti kakovost izvedbe in značilnosti uporabljenih materialov,« je dejal vodja projekta spletnega muzeja Matevž Medja. Fundacija Brumen Dodatna prednost je seveda neomejenost spletnega prostora, ki dopušča skoraj neomejeno veliko zbirko v muzeju. Pričujoči Muzej slovenskega grafičnega oblikovanja je sicer še v začetni fazi, v njem pa je mogoče pregledati dela, ki so prišla v ožji izbor Bienala vidnih sporočil Slovenije, ki ga organizira fundacija Brumen, ustanovljena z namenom izboljšati kakovost vizualne kulture v Sloveniji. Fundacija ima poglavitno nalogo spodbujati ustvarjalnost in podpirati avtorje pa tudi njihove stranke. »Postavljanje relevantne muzejske zbirke zunaj trenutnih spletnih okvirov zahteva ekipo kustosov in drugih strokovnih sodelavcev, kar seveda zahteva dodatna finančna sredstva, vendar jih fundacija ta čas nima,« dodaja Matevž Medja. Financiranje fundacije Brumen je urejeno s prispevki pokroviteljev iz gospodarstva in nekaj sredstvi mesta Ljubljane ter ministrstva za kulturo. Sredstva iz proračuna so vezana predvsem na konkretne projekte fundacije, kot sta poleg bienala še organiziranje razstav in predavanj ter publicistika. Večina dela za postavitev spletne zbirke je bilo prostovoljnega, tehnično realizacijo pa je skoraj v celoti podaril studio, ki se ukvarja predvsem s produkcijo spletnih rešitev. Kriterij je ožji izbor Avtorji na spletu razstavljenih eksponatov so tisti, ki so se s svojimi deli uvrstili v ožji izbor bienala, ta uvrstitev je hkrati tudi kriterij za izbor pri uvrstitvi posameznega dela v spletno muzejsko zbirko. Objavljeni oblikovalci so študentje oddelka za oblikovanje Likovne akademije v Ljubljani in večina najvidnejših slovenskih oblikovalcev, tudi tistih, ki živijo in delajo v tujini. »V idealnem svetu bi bile dodatne aktivnosti spletnega muzeja poleg vzpostavitve širše zbirke tudi prirejanje tematskih razstav slovenskih in tujih avtorjev, ki seveda ne bi bile časovno omejene kot -Z _ flP S38T I SP! ffJir'^ SMI Srečko Kosovel in Katalena (levo) so na primer v klasični galeriji ah muzeju,« je pripovedoval Matevž Medja. Dodatna aktivnost spletnega muzeja bi bila lahko tudi organizacija spletnih pogovorov z domačimi in tujimi avtorji. Velika želja je tudi dodati zbirko avdio- ali videoposnetkov. 19 46 Demokracija • i i/xn ■ is. marec 2007 KULTURA Glazerjeva nagrada Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki je najvišje priznanje mesta Maribora za dosežke na področju kulture, bo letos prejel pisatelj in režiser Žarko Petan. Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh ali treh letih pa bodo prejeli pisateljica Janja Vidmar, dramski igralec Peter Boštjančič in baletni solist Sergiu Moga. Petana je odbor nagradil za življenjsko delo na področju pisateljskega in gledališkega ustvarjanja, Vidmar j evo za izjemne dosežke na področju mladinske književnosti, Boštjančiča za vrhunske dosežke v repertoarju mariborske Drame, Moga pa bo nagrajen za vlogo Zorbe v baletu Grk Zorba. Podelitev Glazerjeve nagrade in Glazerjevih listin bo 21. marca v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Na razpis Pisatelj Žarko Petan za podelitev Glazerjeve nagrade in Glazerjevih listin za leto 2007, ki je bil objavljen 24. oktobra lani in odprt do 15. decembra, je prispelo 24 predlogov z 19 predlaganimi kandidati, od tega 11 kandidatov za listino in osem kandidatov za nagrado. Glazerjeva nagrada in Glazerjeve listine, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Gla-zerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so prvič podelili leta 1987. Tudi letošnji dobitniki bodo poleg spominske plakete in listin prejeli denarne nagrade. Dobitnik Glazerjeve nagrade bo prejel 15.600 evrov oziroma tri četrtine denarne vrednosti Prešernove nagrade, dobitniki Glazerjeve listine pa bodo prejeli po 5.200 evrov oziroma tretjino denarne vrednosti Prešernove nagrade. L. H. Jurčičeve nagrade Sklad Josipa Jurčiča je podelil letošnji Jurčičevi nagradi. Nagrajenci so novinar Horst Ogris, prevajalec, publicist in urednik Jaroslav Skru-šny ter novinar, dokumentarist in urednik Edvard Žitnik. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za kulturo Vaško Simoniti. Edvard Žitnik nagrado vidi kot priznanje svojemu dosedanjemu delu na Televiziji Slovenija in hkrati kot spodbudo sebi in televiziji, da nadaljuje svoje poslanstvo »v teh težkih časih«. »V novinarskem poklicu presežno kvaliteto in verodostojnost lahko ustvari le kombinacija znanja, talenta in predanosti. Značilno za današnjega nagrajenca Edvarda Žitnika je, da ga na vsej njegovi poti radijskega in televizijskega novinarja, dopisnika iz tujine, dokumentalista in urednika ves čas spremljajo in odlikujejo prav te kvalitete,« so razlogi, da so mu podelili nagrado. Horst Ogris je med svojim Jurčičevi nagrajenci Napovednik dogodkov ČETRTEK, 15.3.2007 urednikovanjem pri dnevniku Klei-ne Zeitung v Celovcu kot prvi uvedel redno poročanje o kulturnem delu koroških Slovencev. Kasneje pa je s svojimi zmeraj inovativnimi intervjuji s slovenskimi literarnimi, likovnimi, gledališkimi in glasbenimi ustvarjalci skrbel za to, da so bili koroški Slovenci tekoče obveščeni o najpomembnejših dogodkih v slovenski kulturi, je zapisano v utemeljitvi. Jaroslava Skrušnyja so v utemeljitvi označili za enega tistih slovenskih intelektualcev, ki so z osebnim zastavkom vplivali na tektonske premike v smeri slovenske samostojnosti. Prav tako je v devetdesetih letih, v prelomnih časih oblikovanja nove kulturne in medijske pokrajine, kot odgovorni urednik kulturnih in umetniških programov odločilno pripomogel k temu, da je Televizija Slovenija dejansko postajala čedalje bolj kulturna in javna ustanova. L. H. 79.30 M6L:Mihai! A.Bulgakov, Miha Javornik: Mojster in Margareta/Margareta in Mojster 19.30 Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije 20.00 MGL: Mara Zalite: Zemljiški davek 20.00 Mini teater Ljubljana: H. Miiller: Kvartet PETEK, 16.3.2007_ 19.00 Slovensko mladinsko gledališče: Jan Decorte: Visoka pesem 19.30 MGL: J. Masteroff, F. Ebb, J. Kander: Kabaret - muzikal 19.30 Šentjakobsko gledališče: E. Fritz: Rdeči kotiček 20.00 Mini teater Ljubljana: H. Miiller: Kvartet SOBOTA, 17.3.2007_ 19.00 Slovensko mladinsko gledališče: Jan Decorte: Visoka pesem 19.30 SNG Drama: Jean-Baptiste P. Moliere: Tartuffe 19.30 Cankarjev dom: Camille Saint-Sâens: Samson in Dalila - koncertna izvedba opere 20.00 SNG Drama: Jean Genet: Služkinji NEDELJA, 18.3.2007 17.00 Mini teater Ljubljana: Zavod Zofka: Kaj seje krtek naučil pozimi - lutkovna predstava 19.00 Slovenska filharmonija: Vokalna skupina Convivio (Velika Britanija) - zborovska glasba, ljudske pesmi 1 9.30 MGL: Tennessee Williams: Tramvaj poželenje PONEDELJEK, 19.3.2007_ 17.00 Cankarjev dom: Orkester in zbor SNG Opera in balet Ljubljana: Najlepši zbori iz oper 20.00 SNG Drama: Jean Genet: Služkinji 20.00 MGL: P. Almodovar: Patty Diphusa TOREK, 20.3.2007_ 18.00 Gledališče za otroke in mlade: Aurand Harris: Hočevski medved. Za otroke od 6. leta dalje. 18.00 Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije - klasična glasba 20.00 SNG Drama: Jean Genet: Služkinji SREDA, 21.3.2007_ 19.30 Šentjakobsko gledališče: Špela Stres: Neznosni Pimlico 19.30 MGL: Jean-Marie Chevret: V drugo gre rado 20.00 MGL: Kurt Weill, Bertolt Brecht: Hrepenenja Demokracija 11/XII • 15. marec 2007 47 RADIO ZELEIMI VAL S3.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje FILM Zapiski o škandalu Monika Maljevič Premetena in cinična učiteljica Barbara je tik pred upokojitvijo, ko njeno življenje razburka prihod nove sodelavke Shebe. Dogajanje povezuje temačna spletka. Škandal se začne v dobi osamljenosti, izolacije in ločenosti živimo v milijonskih mestih, pa vendar vsak slekoprej hrepeni po bližini sočloveka, po nekom, s katerim bi se lahko povezal na Demokracija • 11/XII ■ 15. marec 2007 Barbara si hitro pridobi njeno zaupanje, a je šokirana ob odkritju, da ima Sheba romantično razmerje z enim od učencev. Ko laži postajajo vse bolj uničujoče in za škandal izve javnost, se Sheba lahko zanese le še na Barbarino prijateljstvo, a se ne zaveda, da celotno dogajanje povezuje temačna in srhljiva spletka. Film je prejel štiri nominacije za oskarja: za najboljšo glavno in stransko žensko vlogo, scenarij po predlogi in izvirno glasbo. Dve ženski, ki se zapleteta v dramo nuje in izdajstva, sta v središču psihološke srhljivke Zapiski o škandalu. Zaplete in prevrate v zgodbi cinično komentira v svojem dnevniku Barbara Covett (Judi Dench), gospodovalna in osamljena učiteljica, ki z železno roko vlada svoji učilnici v razpadajoči državni srednji šoli v Londonu. Če odštejemo njeno muco Portio, Barbara živi sama, brez prijateljev in zaupnikov - dokler njenega sveta ne spremeni srečanje z novo učiteljico umetnosti Shebo Hart (Cate Blanchett). Sheba se ji zdi sorodna duša in zvesta prijateljica, ki jo je Barbara od nekdaj iskala. A ko odkrije, da ima Sheba vroče razmerje z enim svojih mladih študentov (Andrew Simpson), njuno cvetoče prijateljstvo zaide na temačne stranpoti. Barbara grozi, da bo razkrila Shebino strašno skrivnost tako njenemu možu (Bili Nighy) kot svetu, vendar hkrati privrejo na površje tudi Barbarine lastne skrivnosti in temačne obsesije ter razgalijo prevare v središču življenj obeh žensk. Notes on a Scandal ásl Režija: Richard Eyre Scenarij: Patrick Marber Produkcija: Remond Morris, Scott Rudin, Robert Fox Igrajo: Judi Dench, Cate Blanchett,Tom Georgeson, Michael Malo- ney, Joanna Scanlan, Shaun Parkes Premiera: 15.3.2007 Distribucija: Continental Film določeni ravni. Prav tovrstno ozračje veje iz napetega romana Zoe Heller iz leta 2001 What Was She Thinking: Notes On a Scandal. Gre za napeto zgodbo o osamljenosti in obsedenosti, ki zareže - z enako mero črnega humorja in realizma - naravnost v mračno središče človeškega hrepenenja po vezeh z drugim človekom. Bralce so pritegnila boleče zabavna, vendar nazadnje varljiva razkritja Barbare Covett o njenem navideznem prijateljstvu s kolegico učiteljico Shebo Hart. Med Shebino nepremišljeno afero z dijakom in Barbarinimi skrivnimi nameni se zgodba, ki bi bila lahko le študija likov, spremeni v srhljivko. Knjiga je bila ne le izje- mno brana, ampak je dobila tudi vrsto priznanj. Po besedah režiserja Eyreja »gre za zgodbo o prijateljstvu in seksualni opijanjenosti. To je pripoved o dveh obsesijah, o dveh ženskah v primežu njunih lastnih neobvladljivih, destruktivnih strasteh. Upam, da se bo film ljudem zdel občasno zabaven, šokanten in žalosten. Nekaj komičnega, nagnusnega in grozljivo človeškega je v Barbarini zablodi, da bo strastno prijateljstvo s Shebo trajalo do konca življenja. Barbarini občutki do Shebe so analogni Shebinim občutkom do šolarja. Nobena se nima v oblasti - prav tako kot vsi mi, kadar je posredi ljubezen.« (S Imena, ki so zaznamovala 20. stoletje V ponedeljek, 5. 3.^ V ponedeljek, 12.3.^ V ponedeljek, 26. 2. y V ponedeljek, 19. 3. V ponedeljek, 26. 3. V ponedeljek, 2.4. V ponedeljek, 16. 4. V ponedeljek, 23.4. VSAK PONEDELJEK OB NAKUPU VEČERA - DVD ZA SAMO 4,15 EUR VEČER I www.vecer.com/trgovina AVTOMOBILIZEM Ce želite leteti, ne potrebujete nujno letalske licence. Nič hudega, če niste v zraku, saj gre tudi po cesti lahko hitro. Svoj 'avion' si lahko omislite kar pri Saabu, ki sicer izdeluje prava letala, a so cestam namenih drugačna, bolj zemeljska vozila. Če kje piše še aero, je poznavalcem hitro jasno, da je 'konjev' za letalske pospeške dovolj in oblika še vedno dovolj diskretna, da se voznik ne počuti bahaško. razvajati znotraj avta. Povsem samosvoj videz armaturne plošče in osrednje konzole odlikuje vse izdelke iz Trollhattana. Nekaj pridiha letalskega kokpita je tu že čutiti. Celo indikatorji so enaki. S tipko 'night panel' izklopite vso osvetlitev v vozilu, da laže vozite ponoči, držalo za pijačo pa je skorajda iz Nase. Vse je izdelano iz kakovostnih materialov in tudi vredno svojega denarja. Že samo usnje aero v dveh barvah je dovolj razburljivo, da tudi drugi vedo, da to ni navaden avto. Očem skrito je najboljši zavarovalniški izkaz pri nesrečah, kar je to eden najvarnejših avtomobilov vseh časov. TEHNIČNE KARAKTERISTIKE TEHNIČNI PODATKI SAAB 9-5 AERO Ubogljiv Ker naj bi to bil najbolj športen Saab, se pod motornim pokrovom skriva 260 konjskih moči, ki že potrebujejo elektronsko omejitev, da končna hitrost ne preseže 250 kilometrov na uro. Pri tej hitrosti pa težko rečete, da ne letite nizko. Motor ima svoje korenine v že več kot desetietje starem štirivaljnem agregatu, ki so ga stalno izpopolnjevali in mu s pomočjo turbine dvigovali moč, tako da še vedno vzorno opravlja svoje delo, le najbolj varčen ni, če ga priganjate. Aero je zelo dovzeten za voznikove želje, saj se motor v vseh režimih hipno odzove in tudi konkretno vleče. Saab je pač pionir na področju turbin, kar se mora nekje poznati. Med vožnjo predvsem s sikanjem! V kratkotrajnem načinu 'overboost' ima turbina kar 1,4 bara nadtlaka. Tudi drugo uporabljeno tehniko zastopajo preverjeni izdelki, ki takšnega saaba pač ne uvrščajo med najbolj napredna vozila na planetu. Ročni menjalnik ima še vedno le pet stopenj, pa se ver- Brez licence Samosvoj Saab je, preden je prišel pod okrilje General Mo-torsa, spadal pod skupno streho Saab Gripen. Podjetje je enako dobro pri izdelovanju avtomobilov kot letal. Pa ne le običajnih, temveč tudi lovskih! In v tej najbolj zmogljivi različici, imenovani aero, se mu ta dovzetnost za hitra prečenja razdalj najbolj pozna. 9-5 je tiste vrste limuzina, ki ni zelo vpadljiva, zato ni nič čudnega, da je to prvi izbor zobozdravnikov in prikritih bogatašev, ki se vseeno radi pustijo Tekst in foto: Matej Mihinjač, SAGA Institute Saab 9-5 aero vrsta motorja bencinski, štirivaljni, vrstni, turbo, 4 ventili na valj prostornina v ccm 2290 moč v kW (KM) pri vrt./min 191 (260) pri 5300 največji navor v Nm pri vrt./min 350 (370) pri 1900 menjalnik ročni, petstopenjski pogon na sprednji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 4836 x 1790 x 1470 medosna razdalja v mm 2703 prtljažnik v litrih 500 masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1595 (585) največja hitrost v km/h 250 pospešek 0-100 km/h v s 6,9 poraba (po normah EU) v l/l 00 km 12,8/6,4/8,8 poraba na testu v 1/100 km 13,3 cena vozila v EUR 38.060 50 Demokracija • 1 î/xii ■ 15. marec 2007 AVTOMOBILIZEM IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpisujemo v programe: AVTOSOLA JEZICA SPSŠB, Na produ 2, Ljubljana; tel.: 01 537 13 88 - prometni tehnik (PTI),voznik, učitelj vožnje - pridobitev vozniškega dovoljenja: A, B, C, D, E kat. S P S S B Ljubljana jetno nihče ne bi pritoževal nad še eno za avtocestna potovanja. Tudi pogon na le dve (sprednji) kolesi je ob tolikšni moči težko kos vsem zahtevam, a so Skandinavci tu vseeno pokazali vse svoje vrline in se kolesa večinoma zelo varno držijo podlage, vozniku pa dajo dovolj informacij, da je avto rad podkrmarjen. Tudi razvaja Dober položaj za volanom in sedeži, ki so naravno zdravilo za vašo hrbtenico, delajo ure vožnje v tem avtomobilu kratke kot minute. Nič čudnega, da Švedi nič ne protestirajo proti omejitvam na svojih avtocestah, ki znašajo 110 kilometrov na uro. Saj se vozijo s saabi. Temeljita prenovitev modela 9-5 je bilo zadnje delo oblikovalca, preden je njegove usluge najel Porsche. Precej samosvoja maska in precej običajen zadek, bi lahko rekli. Vmes pa 17-palčna polnila za blatnike, ki zakrivajo zmogljive zavore. Limuzina v slogu 9-5 bo všeč tistim, ki jim ni tuj minima-lističen skandinavski dizajn, kar izhaja iz želje, da ne izstopajo na vsakem koraku. Še vedno pa ga boste lahko na skrivaj oboževali. Zato, ker mu niti nekaj moderne tehnike ni tuje. Govorimo o biskenonskih lučeh, stabilnostni elektroniki in športnem podvozju. Spojlerji poudarijo njegovo namembnost, le še velik letalski rep mu manjka na zadku. Saab 9-5 je na trgu že skoraj celo desetletje in ta zadnja prenova ga je spet vrnila na seznam avtomobilov, o katerih kupci razmišljajo. Resda je tu treba razmišljati tudi o blizu 40 tisoč evrih, zato mnogi ne govorijo zaman, da je saab avto za poznavalce. Lahko je za posebneže, lahko je za poznavalce, a ne kar zadeva njegovo uporabnost in vožnjo z njim. Ker se saabi pri nas čedalje bolj uveljavljajo, bolje ohranjajo vrednost tudi kot rabljena vozila. Le na njegov imidž ne pozabite. Na zadnjo polico spada literarna knjiga, ne pa oprema za deskanje po snegu. IS SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA BEŽIGRAD LJUBLJANA Novica ŽENEVA 2007 Na prehodu v pomlad, ki narekuje tempo prodaje potem skozi vse leto, je bil v švicarski Ženevi 77. avtomobilski salon. Kar nekaj novosti smo prvič videli v živo, za praktično vse pa smo vedeli že pred dogodkom, tako da posebnih presenečenj ni bilo. Kljub temu najbolj izstopajo audi A5, bentley brooklands, BMW M3 concept, dodge demon, ford mondeo, hyundai ¡30, KTM X-bow, maserati granturismo, mazda2, mercedes-benz C, renault twingo, škoda fabia in volvo V70. Na salonu seje pojavilo več kot 80 novih avtomobilov v Evropi in svetu, med katerimi so kot vedno tudi izjemno privlačna kon-ceptna vozila. In spet, kot vedno, jih obdajajo še krasne hostese. Demokracija • 1 i/xn ■ 15. marec 2007 51 ZDRAVJE Rak prostate Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije Delež obolelih za rakom prostate se povečuje z daljšanjem življenjske dobe. Tudi v Sloveniji je delež obolelih za to obliko raka v zadnjih letih na drugem mestu, takoj za pljučnim rakom, saj vsako leto pri nas zboli skoraj 700 moških. Tveganje zmanjšuje hrana z veliko zelenjave: paradižnik, ki vsebuje likopen, ki zavira razvoj raka, in jedi iz paradižnika, soja, česen, oljčno olje, bučke, por, čebula in špinača. Priporočljivo je pitje zelenega čaja in zmerne količine rdečega vina. Predvsem pa je vedno treba ohraniti zdravo mero telesne aktivnosti in šport. Tako je mogoče vzdrževati primerno telesno težo, hkrati pa se s tem zmanjša tveganje še za večino kroničnih bolezni, tudi za bolezni srca in ožilja. Na prostati najpogosteje nastane žlezni karcinom, vse druge vrste so zelo redke in jih je le okoli pet odstotkov. Kljub pogostosti te bolezni pa je pretiran strah odveč, saj večina moških, tudi tistih z napredova-nim rakom prostate, ne umre zaradi te bolezni. Ta bolezen navadno napreduje zelo počasi in jo je ob redni kontroli in z učinkovitim zdravljenjem mogoče zelo dobro nadzorovati ter bolniku zagotoviti še mnogo let kvalitetnega življenja. Knjižica Rak prostate, ki je izšla pred kratkim, izdalo jo je Združenje urologov Slovenije, v njej pa so vsi najpomembnejši Preventiva je zdrava prehrana z veliko paradižnika. podatki o tej bolezni in tudi o prostati sami, bo brezplačno na voljo v uroloških zdravstvenih ordinacijah, mogoče pa jo bo naročiti tudi po elektronski pošti: urolo-gija.tajnistvo@kclj.si. Namenjena je tako bolnikom z rakom prostate kot njihovim svojcem. Dejavniki tveganja Rak prostate nastane zaradi spremembe v celičnem jedru žleze, bolezen pa je odvisna od številnih dejavnikov tveganja. Prvi dejavnik tveganja je starost. Prostata do 40. leta deluje normalno, potem pa se lahko pojavijo prve težave. Rak prostate je pri moških, mlajših od 50 let, še vedno redek, dve tretjini rakov na prostati se odkrije pri moških, starejših od 65 let. Naslednji dejavnik tveganja je družinska obremenjenost, saj se možnost, da bi moški zbolel za rakom prostate, poveča za dvakrat, če ima očeta ali brata z rakom prostate. Prav tako se tveganje poveča, če sta v družini dva sorodnika, ki sta zbolela za rakom prostate, posebej če sta zbolela mlada. Tveganje je tudi uživanje hrane, ki vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin. Nekatere nenasičene maščobe, kot so maščobne kisline ornega 3, pa delujejo celo varovalno. Zato je preventivno najprej treba skrbeti za prehrano. Preventivni pregledi Populacijske presejalne preiskave, preproste preiskave, ki izmed navidezno zdravih izločijo bolne, se za raka prostate pri nas ne izvajajo, ker nekateri raki sploh ne napredujejo in ne povzročajo zasevkov. Po posvetu z zdravnikom, ki presodi, ali posameznik spada v ogroženo skupino ali ne, se izvaja samo individualno presejanje. Če se pri določeni starosti, več kot 40 let, pri moškem pojavijo težave z odvajanjem seča, kot so draženje ali zaviranje odtoka seča, je priporočljiv pregled prostate pri urologu. Pomembno je vedeti, da same težave pri odvajanju seča še ne pomenijo nujno raka, pač pa so posledica benignega povečanja ali hipertrofije prostate. Tudi kri v spermi je lahko le znak vnetja sečnice ali izvodil prostate. Izcedek iz sečnice pa je znak vnetja sečnice. Na te znake pa je vseeno treba biti pozoren. Za napredo-vanega raka prostate so značilni še drugi simptomi, ki so značilni tudi za druge vrste rakov, to so splošno slabo počutje, utrujenost, upadlost in bolečine v kosteh. Diagnostika raka prostate Na začetni stopnji bolezni rak pro- 52 Demokracija • 11/xii • 15. marec 2007 ZDRAVJE Veliko moških z rakom prostate NE umre zaradi te bolezni! state ne povzroča nobenih težav. Če ima bolnik težave pri uriniranju, jih ima zaradi benignega povečanja prostate. Z napredovanjem lahko nastopi akutna ali kronična zapora seča, ob čemer ima bolnik lahko znake odpovedi ledvic. Ob zasevkih v kosteh se pojavi tudi slabokrvnost. Metoda, ki se najpogosteje uporablja za ugotavljanje raka prostate, je digitorektalni pregled, pri čemer gre za tipanje prostate skozi črevo - ob tem zdravnik zatipa povečano prostato in običajno napoti še na druge preiskave. Takšna preiskava bi morala biti obvezen del splošnega pregleda za moške po 50. letu. Če se ugotovi, da je prostata povečana, je naslednji korak običajno določanje koncentracije specifičnega antigena, ki se mu reče test PSA. Uporabljajo ga tudi za spremljanje raka prostate. Preiskava za določanje raka prostate je še transrektalna ultrazvočna preiskava prostate (TRUZ), vendar se pri taki preiskavi 60 odstotkov rakov ne vidi. Takšna preiskava je neboleča. Biopsija prostate Za dokončno diagnozo raka prostate je vedno potrebna biopsija prostate, ko zdravnik s posebno iglo odvzame stebriček tkiva iz prostate. S pomočjo te preiskave se pridobijo podatki o vrsti tumorja, stopnji njegove diferenciacije in njegovi razširjenosti. Vsi ti podatki so zelo pomembni za nadaljnjo določitev zdravljenja. Toda čeprav je ta metoda zelo zanesljiva, ima tudi pomanjkljivosti, saj je pogostost lažno negativnih biopsij med 19- in 23-odstotna. Zato so potrebne ponovitve. Po biopsiji se lahko razvije tudi vnetje, zato zdravnik pred biopsijo ponavadi predpiše antibiotično zdravljenje. Še en način diagnosticiranja raka prostate je histološki pregled tkiva prostate, s katerim poskušajo ugotoviti navzočnost raka in način invaziv-ne rasti. Poleg rakavih sprememb se v prostati najdejo lahko tudi predrakave spremembe, s kratico imenovane PIN. Pri bolnikih, ki imajo visoko stopnjo PIN, je treba ponavljati biopsijske kontrole. Zdravljenje raka prostate Naj pomembnejši dejavnik pri izbiri zdravljenja je stopnja napredovanja bolezni, pomembno pa je še splošno bolnikovo zdravstveno stanje in njegova starost. Pri raku prostate, ki se še ni razširil zunaj nje, je mogoče, zlasti pri starejših bolnikih, le nadzorovano opazovanje, aktivno zdravljenje pa nastopi šele ob prvem znaku napredovanja bolezni. Prostato z vsemi področnimi bezgavkami je mogoče v tem primeru tudi kirurško odstraniti ali jo zdraviti z obsevanjem. Ob vseh načinih je mogoče tudi hormonsko zdravljenje, kar je tudi edina možnost za bolnike, ki ne marajo drugačnega zdravljenja. Pri lokalno napredovanem raku, ki se je vrasel že v okolico, pride najbolj v poštev radioterapija hkrati s hormonskim zdravljenjem. Če je rak prostate že napredoval tudi v druge organe in kosti, je na prvem mestu hormonsko zdravljenje, ki ustavi širjenje raka. Poleg tega pride v poštev še kemoterapija. Bioloških zdravil za zdravljenje raka prostate za zdaj še ni. 19 Demokracija • 11/Xn • 15. marec 2007 53 @ @ (r^ S® * M Zgodovina slovenske atletike Lovro Kastelic, foto: Gregor Pohleven Slovenska atletika je leta 2005 praznovala 85. rojstni dan. Pred dnevi ji je Jolanda Čepiak še enkrat poklonila odličje. Almanah, 85 let slovenske atletike 1920-2005 je trden dokaz, da je atletika globoko zasidrana naših srcih. Atletika je v Sloveniji zgodovinsko dejstvo, almanah pa statistični prelet nad njo. Za nas stajo še enkrat preletela Janez Aljančič in Marko Račič... Janez Aijančič podpredsednik AZS in njen nekdanji predsednik ter član vodstva Evropske atletske zveze: »Že pred več kot desetletjem smo začeli s pripravljanjem almanaha, ki naj bi pomenil branik vsega storjenega v slovenski atletiki, hkrati pa tudi smerokaz, ki bi vsem pokazal, od kod se je naša atletika pravzaprav napotila v prihodnost. Želeli smo ga sicer izdati že prej, vendar smo si še bolj želeli celovito dokončati ta izdelek. Največ dela je prispeval Marko Račič. Brez njega in njegovih izkušenj bi le stežka izdelali projekt, ki pomeni skupek vseh dosedanjih prizadevanj slovenske atletike, ki so ji, odkar si sama tlakuje pot, ob poosamosvojitvenih začetkih priskočile na pomoč prav vse najpomembnejše evropske institucije, vključno z MOK in veljaki iz Mednarodne atletske zveze, kot sta npr. Artur Takač in Primo Nebiolo. Tedaj smo namreč lahko nemudoma začeli DROGAKOLINi Slovenska atletika je nadvse pomemben športni dejavnik ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru. tekmovati pod slovensko zastavo, čeprav smo bili v mednarodno atletsko družino sprejeti šele čez dobro leto. Slovenska atletika ob svoji 85-letnici predstavlja zdaj nadvse pomemben športni dejavnik ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru. Ob številnih uspehih naših atletinj in atletov smo namreč uspešno pripravili tudi dve veliki atletski tekmovanji - leta 1997 evropsko mladinsko prvenstvo in leta 1999 evropsko prvenstvo v krosu.« Marko Račič, legendarni slovenski atlet s šestdesetletnim aktivnim delom v atletiki, večkratni državni prvak in rekorder v sprintih ter olimpijec leta 1948 v Londonu, je med dolgoletnim bivanjem v Beogradu uvedel statistiko že v atletiko nekdanje Jugoslavije, med letoma 1960 in 1967 pa je bil tudi selektor jugoslovanske ženske reprezentance, »O tej knjigi bi lahko govoril ure in ure. Mesece in mesece sem hodil v NUK in odkrival ter razkrival plast za plastjo slovenske atletike. Zbiranje in zapisovanje statističnih podatkov me je že od nekdaj na moč privlačilo. Med dolgoletnim bivanjem v Beogradu sem denimo ves čas vodil najrazličnejše tablice in rekorde. Ko pa sem prišel nazaj Mak, M,3jmj&b 20.30 54 Demokracija • 11 /XII • 15. marec 2007 v Slovenijo, sem ugotovil, da tovrstne statistike do tedaj tu pravzaprav sploh še ni bilo zbrane in dokumentirane. Leta 1970 smo potem vendarle izdali prvi zvezek, v katerem je bila končno zedinjena slovenska atletska statistika. Kasneje smo izdali še en zvezek za obdobje 1970-80, statistične podatke med letoma 1981 in 1992 pa je zajel zbornik Pri zagotovo najpomembnejšem izdelku do sedaj mi je najiz-datneje pomagal Zdravko Peter-nelj, ki je za nameček opravil tudi veliko pogovorov z 'atletskimi statistiki' iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Z Rozmanom, Karamato, Gajičem, Ožboltom... Tudi zaradi tega smo med delom pogostokrat trčili ob precej različne podatke, ki so bili sicer plod Janez Aljančič, podpredsednik AZS istega dogodka. Podatke smo potem razčiščevali v detajle. Težave, ki so se morale ob tolikšni množici podatkov prej ali slej nakopičiti, so bile bolj ali manj »tehnične« narave. Na sliki na strani 126 namreč ni Milena Usenik, temveč prav tako metalka orodja Nada Kotlušek, ki je tekmovala pravzaprav v istem obdobju kot Usenikova. Pravo sliko imam doma pri sebi, in če bi jo kdo želel, naj me pokliče. Svoj čas sem bil tudi selektor jugoslovanske atletske reprezentance. To je bil čas Brede Babošek in Lidije Benedetič Lapajne, ki sta bili tedaj slovenski športnici leta, a žal za to knjigo nista zadostili kriterijem, ki smo jih zapisali na strani 84 in pomenijo uvrstitev posamezne atletinje ali atleta med »portrete najboljših«. Zunaj kriterijev smo med večnih 35 uvrstili samo Milana Stepišni-ka, najboljšega slovenskega atleta med obema svetovnima vojnama. Nadvse problematičen je tudi del slovenskih rekordov... Zakaj se čas slovenskega atiet-skega udejstvovanja šteje šele od leta 1920, če vemo, da prvi začetki sežejo pravzaprav v leto 1887, ko je dolenjski Sokol v Novem mestu z uvedbo atletike kot tekmovalnega športa začel to panogo uvajati tudi v slovenskem prostoru? Leta 1891 je Matija Benčan (celjski Sokol) opravil tudi prvi slovenski atletski nastop v mnogoboju v Pragi. Prvo atletsko tekmovanje je bilo leta 1904 v Celju, devet let pozneje pa se v ljubljanski Iliriji začnejo navduševati za atletiko tudi v slovenski prestolnici. Letnico 1920 smo določili za začetno, ker je bilo takrat prvo atletsko prvenstvo Slovenije, organizirana pa je bila tudi Sokolska atletska zveza. Kaj pa medvojna atletika? Med vojno je bil kulturni molk! Leta 1941, ko so nas okupirali Italijani, smo Slovenci prekinili z atletiko vse do leta 1945. V tem obdobju nismo niti trenirali! Omeniti moram, da so Hrvati v NDH v nasprotju z nami trenirali povsem normalno pa tudi Srbi se treningom niso odrekli. Mi pač!!! Po vojni je tudi cel kup rekordov dobesedno izginilo, saj je tedanja revanšistič-na politika kompromitirala nekatere rekorderje tistega obdobja, ker naj bi bili gestapovci. Vesel sem, da nam je zdaj v zadnji knjigi uspelo tudi na ravni atletike, kraljice športa, končno rehabilitirati nekatere zamolčane (oz. izbrisane) izvrstne atletinje in atlete. V tej knjigi je zdaj prvič objavljeno vse tako, kot je treba - brez pačenja zgodovine. (Osebni rekord Seliškarjeve smo si prisvojili kot slovenski rekord, čeprav ga je postavila kot članica slavonskega kluba.) Zanimivo je bilo morda tudi oteževalno dejstvo, ko nekateri niso (niti po toliko letih) želeli (iz)dati svojih osebnih podatkov, čeprav je to po zakonu o varovanju osebnih podatkov opravičljivo. Kljub vsemu pa se je med raziskovanjem 85 let stare slovenske adetike lahko začutil tudi oster zob precejšnjega zgodovinskega obdobja, ki ni bil vselej enako prizanesljiv do vseh. Almanah slovenske atletske zgodovine na 381 straneh, ki je hkrati eden najpopolnejših v Evropi, je življenjski dosežek in poslanstvo Marka Račiča, ki je kot atletski sodnik še vedno ne-zaustavljivo dejaven.« E Avstrijce je strah Esad Babačič Po koncu rednega dela v avstrijski ligi EBEL in domačem prvenstvu lahko ugotovimo, da so Jesenice prerodile slovenski klubski hokej, ki je že nekaj časa životaril. v Zelezarji so dokončno promovirali svoje veliko srce, s katerim so ogrozili tudi najbogatejše avstrijske klube. V času, ko pišem to kolumno, naši prvaki še niso prekrižali palic z neposrednim tekmecem za končnico. Toda po tistem, kar so naši prikazali v zadnjih krogih, skoraj ne morem verjeti, da bi nas Dunaj lahko ustavil na domačem ledu. Hokej je hiter in nevaren šport, v katerem se vsaka napaka kaznuje, vendar pa ni govora, da bi lahko naši tako zelo popustili in na koncu omagali na pragu raja. Navsezadnje gre za izjemno moštvo, ki bi lahko ogrozilo celo ta čas najboljše moštvo lige, kar se je letos že nekajkrat zgodilo. Železarji so izgubili vse komplekse in na trenutke se zdi, kot da so v tej ligi že leta. Za nameček igrajo naši prvaki hokej, kakršnega na teh prostorih še nismo videli. Najbolj razveseljujoče pri vsem je dejstvo, da je grozd moštva sestavljen iz domačega kadra. Če k temu dodamo polne dvorane na gostovanjih in noro ozračje v dvorani Podmežakla, potem je slika skorajda idilična. Da pa vse le ne bi bilo tako popolno, so se pobrigali pri Hokejski zvezi Slovenije, ki ni prenesla, da so se njihovi varovanci odločili za promoviranje našega hokeja pod okriljem tuje lige. Namesto da bi v evforijo, ki se širi z Gorenjskega, zapadli še v prestolnici, so se funkcionarji zveze odločili, da pokažejo zobe tam, kjer je bilo to najmanj potrebno. Ljubitelji hokeja po vsej Sloveniji so se preveč navezali na bojevitega duha Jeseničanov, da bi jih lahko kar čez noč obtožili sabotiranja domačega prvenstva. Javno mnenje, če slednje v slovenskem športu sploh obstaja, se je nagnilo na stran hokejistov, ki iščejo najboljše možnosti za svoje delovanje. Znano je, da so fantje vse prej kot razvajeni zvezdniki, ki igrajo prvenstveno za mastne denarje, zato bi si zaslužili več spoštovanja. Če kje, potem se prav na Jesenicah igra največ za publiko. Da je tako, znata pritrditi odlična tujca Pare in Fox, ki se počutita na Gorenjskem kot v sedmih nebesih. V nasprotno ju ne morejo prepričati še tako bajne ponudbe, ki jih odklanjata zaradi enkratne simbioze med igralci in navijači. O tem, kako nalezljiv je jeseniški duh, sem se prepričal tudi sam, saj sem postal skoraj redni obiskovalec tekem v Podmežakli. Demokracija ■ 11/xii ■ 15. marec 2007 55 RONIKA V vasi še danes ne vedo, kaj je pripravilo Smrečnika do tega, da je grozil z eksplozivom. Ovešen z bombami in eksplozivom Bogdan Sajovic, foto: PU Krško Herman Smrečnik je menil, da sosedje proti njemu kujejo zaroto. Ovesil se je z eksplozivom in granatami, vzel take in grozil. Policista sta uporabila orožje in ga ubila. Preiskava o dogodku še poteka. Preiskava o dogodku, ko sta policista iz brežiške policijske postaje v Veliki Dolini ustrelila 44-letnega domačina Hermana Smrečnika, še vedno poteka. Po streljanju, v katerem je bil Smrečnik takoj mrtev, je prišlo še do bombne eksplozije, v kateri je bila huje ranjena ženska in laže ranjen policist. Smrečnik, ki do zadnjega dogodka nikoli ni bil obravnavan niti za najmanjši prekršek, je usodnega večera očitno popolnoma izgubil živce. Zdi se, da je bolehal za blažjo obliko paranoje. Ustvaril si je prepričanje, da mu sosedje želijo slabo. Po njegovo naj bi bili stalno vohunili za njim, poskušali pa naj bi mu tudi na druge načine škodovati. Še več, menda naj bi mu bili onesposobili avtomobil in se ga poskušali na tak način znebiti. Ne ve se še, ali je prav zaradi tega svo- 56 jega prepričanja v hiši zbral pravo skladišče orožja in streliva, dejstvo pa je, da je bilo v hiši dovolj eksploziva, da bi jo brez težav zravnalo z zemljo. Smrečnik je tako imel v hiši štiri ročne granate, kilogram in pol eksploziva ter vžigalnike, poleg tega pa tudi malokalibrsko puško, 9-milimetrsko pištolo, več ducatov nabojev in plinsko ročno bombo. Za orožje in strelivo ni imel nikakršnega dovoljenja. Za ročne bombe ga niti ne bi dobil, kajti promet z vojaškim orožjem je za zasebnike prepovedan. Vzel je talce Okoli desete ure zvečer je rekel domačim, da bo vse razčistil in da je to zadnji dan njegovega življenja. Opasal si je eksploziv, se ovesil z ročnimi bombami, s sabo pa je vzel tudi nabito pištolo. Odšel je do sosedov, kjer je za talca vzel 29-letna zakonca Stanka in Danijelo Fakin ter zahteval, da gresta iz hiše. Fakin je po poklicu policist, a ga je ubogal, ker se je bal, da bi sosed sprožil eksploziv, v hiši pa so bili otroci. Odšli so do drugih sosedov, Ho-stnikov, ki jih je Smrečnik tudi imel za del zarote proti njemu. Fa-kinovi ženi je medtem uspelo pobegniti, napadalec pa je poskušal kot talce zajeti Hostnikove. Tedaj so se približali policisti in Smrečnika, ki je še vedno grozil, da bo vse razstrelil, sta policista iz patrulje opozorila, da bosta streljala, če se ne bo vdal. Izstrelila sta opozorilni strel v zrak, kar pa napadalca ni zmotilo. Policista sta zato začela streljati in v Smrečnika izstrelila sedem strelov. Iz njegovih rok je tedaj padla ročna bomba in hudo ranila Marjano Hostnik ter laže enega od policistov. Seveda so takoj oblikovali komisijo, ki bo ugotovila, ali sta policista pravilno uporabila orožje. Delo komisije še ni končano, prvi izsledki pa kažejo, da je bila uporaba orožja povsem upravičena. Policista sta izkušena, situacija je bila napeta, saj z eksplozivom ovešeni Smrečnik sploh ni pomišljal, da grožnje ne bi tudi uresničil, za prihod posebne enote policije pa bi bil potreben čas. Policista sta torej ustrelila Smrečnika, še preden bi le-ta aktiviral eksploziv, kot je grozil, število mrtvih pa bi bilo v tem primeru še veliko večje, ffl Demokracija • 1 i/xii ■ 15. marec 2007 Za umor leto zapora Ženski, ki je pred dobrimi tremi leti zabodla svojega partnerja do smrti, so zelo omilili kazen. Zelo mila kazen je doletela 37-letno Jadranko Kocič iz Novega mesta. Za umor svojega zunajzakonskega partnerja je bila obsojena le na leto dni zapora. Jadranka in Bošnjak Mujo Be-čič sta se spoznala leta 2000. Postala sta par, vendar je bil Mujo izredno ljubosumen. Kaj kmalu ji je začel očitati popolnoma izmišljene ljubezenske zveze, vohuniti za njo, ji groziti in tudi pretepati. Zaradi njegovega obnašanja so se hiši začeli izogibati tudi najboljši in najstarejši prijatelji, celo sorodniki. A ljubosumja ni in ni hotelo biti konec. Oktobra 2003 je bil Bečič spet nasilen do partnerice. Le-tej je njegovo nasilje že presedalo, zato ga je večkrat želela zapustiti, a jo je vedno znova prepričal, naj ostaneta skupaj, da se bo spremenil, ven- KAVB0J NA PREHODU Na mejnem prehodu Dragonja so cariniki debelo pogledali, ko se je 42-letni nemški državljan pripeljal z avtomobilom, polnim orožja in streliva, in to kavbojskega iz časov Divjega zahoda. Tujec je ljubitelj in zbiralec tega orožja pa tudi trener za hitropotezno streljanje. Bil je na poti v Italijo na tekmovanje. Za dve karabinki in štiri revolverje je Imel orožne liste, nemške in mednarodne, dve pištoli In večino streliva pa je imel brez dovoljenja. Rekel je, da ni vedel, da jih mora prijaviti. Orožje in strelivo brez dovoljenja so mu zasegli in tujca oglobili. SREČANJE Z MEDVEDKO V bližini naselja Cajnarje pri Cerknici sta se 31-letni domačin in njegov oče sprehajala po gozdu. Nevede sta zašla v bližino medvedjega brloga. Očitno sta presenetila medvedko med spomladanskim prebujanjem (če je v letošnji zimi sploh spala), ki je zaradi tega pobesnela in skočila na mlajšega od obeh sprehajalcev ter ga zgrabila za nogo. Človek in medvedka sta se nato prevrnila in se začela kotaliti po strmem pobočju ter končno obstala na cesti. Po padcu je medvedka pobegnila, človek pa je huje poškodovan obležal na cesti. Prepeljali so ga v Klinični center v Ljubljani, kjer je ostal na zdravljenju. PREKLOPITE! dar je vse ostajalo po starem. Nekega dne je imela Jadranka vsega dovolj in odločila se je, da nasilnega partnerja res zapusti. Mujo je pobesnel in jo začel pretepati ter ji groziti s smrtjo. Jadranka je v strahu zgrabila nož, ki je bil na mizi, in ga zabodla. Obramba je poskušala predstaviti zadevo kot silobran. Mujo naj bi bil namreč prav tako pogledal za nožem, a je bila Jadranka hitrejša in ga je torej zabodla, preden bi jo on. Tožilstvo pa je menilo, da je šlo za umor, saj naj ne bi bilo dokazov, da je hotel Bečič res poseči po nožu. Sodišče je odločilo, da gre za umor in je petletno zaporno kazen še dodatno omililo in Jadranko obsodilo na eno leto zapora. Predvsem zato, ker ima ženska od umora naprej psihične težave. B. S. NA KANAL C 44 (Frekvenca 655, 25 Mhz) V kabelskem sistemu UPCTELEMACH Sodelujte v nagradni igri in odpotujte s turistično agencijo GL&BUT NA SANJSKO POTOVANJE V Su ZA 2 OSEBI Nagradno vprašanje: Na katerem kanalu v kabelskem sistemu UPC Telemach je vidna televizija RTS ? a) K 57 b) C 44 SMS s pravilnim odgovorom pošljite na: št. 3030 Pravila In pogoje za sodelovanje najdete na: www.rts-tv.com UPC hidldjukUSJ Nagrada je potovanje v Dubaj Nagradna igra traja od I 2 do 28 2 2007, žrebanje nagrade bo potekalo 3 3 2007 v oddaji Živa Rezultati bodo objavljeni na straneh http://www smscity nel/rts/nagra|enci in na www rts tv.com. Akontacijo dohodnine plača dobitnik nagrade V nagradni igri sodelujejo vsi imetniki mobilnih telefonov, ki na telefonsko številko 3030 pošljejo sms / vsebino RTS A o/ RTS B (sms storitev je mogoča v omrežjih Mobifel, Simobil, Debitel) Vsak, ki nato z DA potrdi splošne pogoje sms storitev RTS. objavljene na strani hlt|>://www.smsclty.net, poslane član RTS sms kluba. Člani RTS sms kluba tiodo na|več D (pet) kiat na mesec prejeli plačljivo (0.8345!) EUR oz. 200 SIT z DDV) sms sporočilo Za odjavo je potrebno poslati sms RTS STOP na številko 3030. Poslan SMS je po ceniku operaterja. Organizator nagradne igre |e Tele 59 d.0.0., ponudnik storitve jo ThreeAnls Koban & Co d.n.o. (7|/J ELEKTROPROM Že 40 z vami: EV J ELEKTROPROM d.0.1 Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Conler Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje » elektroinstalacije » strojne instalacije » projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij » geodetske storitve » daljinsko ogrevanje z lesno biomaso * kabelsko komunikacijski sistemi » grafitne ščetke »trgovine EVJ Center » delovni stroji in nizke gradnje » bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.sl komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 , tel.: 03/897 50 05 ; tx RADIO VELENJE Demokracija - n/xii 15. marec 2007 57 ta glasbena oddaja v soboto, 24, marca, ob 19. RUMENO Konec meseca, natančneje 24. marca, prihaja na prvi program Televizije Slovenija nova oddaja Zlatolaska. Gledalce bo popeljala v zlata 60. in 70. leta prejšnjega stoletja, ki se na glasbenem področju pokrivajo s slovensko popevko, v glasbeno zakladnico pa bodo pokukali še nekoliko globlje, vse do leta 1945, v zlato dobo džeza. Avtorica in voditeljica oddaje Mojca Mavec bo z ekipo izbrskala zanimive zgodbe in posnetke iz preteklosti, stare reklame, ljubezni, dogodke, avanture, fenomene, kultne izdelke nekega časa, osebnosti in seveda zimzelene melodije. Te bo v živo v studiu 1 Televizije Slovenija pod taktirko Lojzeta Kranjčana in Patrika Grebla izvajal Big Band RTV Slovenija s posebnimi gosti in nekaj znanih slovenskih glasbenikov, ki bodo predstavili svoje različice največjih slovenskih uspešnic. V prvi oddaji bodo med drugim nastopili Perpetuum jazzile, Billies Private Par-king in Anika Horvat, gledalci pa bodo lahko prisluhnili največjim slovenskim uspešnicam, kot so Horuk v nove čase, Kupi si punčko iz cunj, Vozi me vlak v daljave, Maja z biseri, Malokdaj se srečava in številne druge. V sklopu oddaj Zlatolaska bosta predvajani tudi dve posebni oddaji o jugonostalgiji in italijanski popevki v San Remu. Gostje, s katerimi bo Mojca Mavec obujala spomine na zlate čase jugoslovanske glasbene scene, bodo Arsen Dedič, Josipa Lisac, Neda Ukraden, Novi fosili in Mašimo Savič. Sliši se obetavno. Tom Cruise, eden najbolj prepoznavnih filmskih obrazov, je s svojo ženo Katie Holmes eden večjih ljubljencev rumenega tiska. Hkrati z vestjo, da se njegova boljša polovica vrača na fdmska platna, so se pojavile tudi govorice o Tomovem obsedenem obnašanju do žene. Katie bo snemala komedijo Mad Money, pridružili pa se ji bosta Diane Keaton in Queen Latifah. Ekipa bo film posnela v hollywoodskem študiju v Los Angelesu. Ekipa je vse prej kot navdušena nad Cruisovo izjavo oziroma napovedjo, da bo Katie spremljal na vsakem koraku in ji »kril hrbet«. Vsak dan naj bi prišel na snemanje in ženi pomagal pri zahtevnejših prizorih. Njeni sodelavci naj bi sicer igrali navdušenje nad Tomovo navzočnostjo, v resnici pa jim ta nikakor ni po godu. Tudi prijatelji slavnega para pravijo, da Tomovo vedenje meji na obsedenost, saj noče Katie niti za trenutek pustiti same. Njegova odločitev, da jo bo spremljal pri sne-lllfjl ~ ^ • p manju, je samo še en do- _w-wm «k-» i kaz, da bo Tom za vsako ceno nadziral Katie in njeno kariero. Njegova želja je namreč, da bi Katie postala prva dama Hollywooda. Tom Cruise pretirava! I i 1 /i W;. Poslušalci jo imajo radi. \ Saška se ne da! Saška Lendero že dalj časa kraljuje na slovenski glasbeni sceni. V trenutku, ko je strumno zakorakala na oder popglasbe, so jo poslušalci vzljubili in vez je daleč od tega, da bi se pretrgala. Če smo čisto natančni, njen album Ne grem na kolena že vse od izida konec novembra lani ne zapusti najvišje stopničke slovenske lestvice najbolje prodajanih albumov SLO TOP 30. Z izjemo nekaj tednov, ko jo je zaradi napovedi koncerta v Sloveniji prehiteval moški četverec II Divo, kraljuje na vrhu že 10. teden. Tudi v najbolje prodajanih decembrskih tednih ji ni nihče prišel do živega. Uspešnice, ki so to postale že pred izidom albuma, Ne grem na kolena, Metulj, Mandoline, Luna so dale albumu poseben sloves, v re-vijalnem nastopu na Emi in na svojem velikem koncertu v mariborski dvorani Tabor pa nas je Saša navdušila z uspešnico Mama, ljubim Cigana Jana, ki jo prepeva skupaj z etnoskupino Langa. Pri zadnji pesmi je brhka Saška doživela tudi nekaj zapletov. Hita namreč ni več slišati na radijskih valovih, ker naj bi bila pesem »neprimerna«. Po poročanju slovenskega tabloida naj bi imeli radijski voditelji navodila, naj poslušalcem govorijo, da skladbe nimajo v glasbenem arhivu. Kljub vsemu Lenderova nadaljuje svojo zmagovito pot. Po velikem koncertu v Mariboru je turnejo v svojem slogu sklenila minulo soboto v dvorani Zlato polje v Kranju. 58 Demokracija • 1 i/xii • 15. marec 2007 RUMENO Enron Ane Jud Novinarka Ana Jud je dvignila ogromno prahu, ko je izdala prvo knjigo Operacija Direkt. V njej je razkrila ozadje nastajanja rumenega časopisa Direkt. Prvencu je sledila še knjiga Dosje Roko-mavhi, v kateri spet opozarja na stvari, ki so večini ljudi zakrite. V zadnjem času jo je v medijskem prostoru veliko videti in slišati (nazadnje je pustila pečat v oddaji Katarina, kjer sta si polena pod noge metali z Bernardo Jeklin), njen zadnji podvig pa je internetna knjiga. Nastajanje novega projekta Enron lahko spremljamo na njeni spletni strani www.anajud.eu. Na internetno knjigo, ki jo avtorica piše sproti, se lahko zastonj prijavite na t. i. mailingu, ki ga najdete na spletni strani; knjiga namreč ne bo izhajala ob rednih terminih, ampak ob različnih dnevih in urah. Prvo poglavje v knjigi, nastanek katerega lahko spremljate v teh dneh, je namenjeno opisu medijskega dogajanja ob izidu knjige Dosje Rokomavhi. Vsebuje vrsto zanimivih priznanj in dopolnitev te knjige ter delno knjige Operacija Direkt, zato je napisano v prvi osebi ednine. V nadaljevanju knjige Enron pa bo javnost verjetno najbolj zanimalo nadaljevanje zgodbe o zdravstveni zavarovalnici Vzajemna, kjer avtorica osebno ne nastopa več. Potem ko bo končana internetna knjiga, bo ta izšla še v tiskani obliki. Prijetno branje in čim manj razburjenja! Piše internetno knjigo. Plestenjak v Cankarjevem domu Kakšno bo vreme 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. ponedeljek torek sreda & 8- 2-četrtek petek sobota Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem porfalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Info TV, d.o.e.. Novo mesto Večni romantik in ljubljenec ženskih src Jan Plestenjak se je pretekli teden v Cankarjevem domu predstavil z novim albumom Soba 102 in hkrati proslavil poldrugo desetletje svojega glasbenega ustvarjanja. Navdušena množica se je v Gallusovi dvorani zabavala ob prepevanju Janovih starih in novih uspešnic.V prvih vrstah so mu poleg mame Dore prisluhnili še Janez Janša s spremljevalko Urško Bačovnik, Rajko Hrvatic, ljubljanski župan Zoran Jankovič, nekdanja članica Atomik Harmonik Špela Kleinlercher in drugi. Tudi tokrat je Jana spremljalo osem vrhunskih glasbenikov, ki so vsaki uspešnici dodali tisto, kar naredi koncertno izvedbo znanega hita še pri-stnejšo in neponovljivo. Na koncertu so bili številni znani Slovenci. Demokracija • 11/xn ■ 15. marec 2007 59 TV-KULOAR Nedeljska poslastica Magični gledalec Nedeljski intervju na nacionalni TV, v katerem je Lado Ambrožič gostil pravosodnega ministra Lovra Šturma, je bil poslastica za gledalce. V nedeljo zvečer nas je prijetno presenetil intervju na nacionalki, ko je voditelj Lado Ambrožič gostil dr. Lovra Šturma. Šturm, upokojeni pravnik, je nekdanji profesor na pravni fakulteti, nekdanji ustavni sodnik, nekaj časa celo predsednik tega sodišča, v zadnjih letih pa je predvsem politik V kratkotrajni vladi, ki jo je vodil Andrej Bajuk leta 2000, je bil Šturm minister za šolstvo in šport. V zdajšnji vladi pa zaseda resor ministra za pravosodje. To je glede na (ne)zaupanje naših državljanov do sodstva ta čas eden bolj vročih resorjev. Prijetno je presenetilo, da ne voditelj in ne gost nista morila gledalcev s kakšno latovščino, ki bi jo bolj ali manj razumeli le posvečeni, kar je na žalost prevečkrat navada naših pogovornih oddaj. Intervjuje potekal sproščeno in tekoče, očitno pa sta se zelo dobro pripravila nanj. Se pravi, da ga nista napravila z levo roko. Dotaknila sta se kar nekaj vročih tem s področja pravosodja in pri tem postregla, zlasti seveda gost dr. Šturm, gledalcem z nekaj novimi podatki. Tako je glede sodnih zaostankov gost dejal, da so posledica slabe pravosodne politike pred desetimi leti, ob tedanji reorganizaciji sodstva. V obdobju treh let je ljubljansko sodišče kot največje v državi delalo komaj s tridesetod-stotno zmogljivostjo in minister je slikovito omenil, da je bila tedaj sodna palača hiša duhov. Rekel je tudi, da se mu projekt Lukenda, ki naj bi do konca 2010 zmanjšal sodne zaostanke, ne zdi preambiciozno zastavljen. Seveda pa bi bilo po njegovo treba zaposliti kakšnih dvesto novih sodnikov za petletni mandat, da bi pomagali tisoč sodnikom, ki opravljajo tekoče zadeve. V zvezi z razširjenim mnenjem, da se politika lahko vmešava v sodstvo, je dejal, da bi se to, če bi se po naključju zgodilo, takoj razvedelo. Vsak sodnik bi v takšnem primeru skočil na noge in obvestil predvsem kolege, stvar pa bi takoj prišla v javnost. Delo ministra ni vmešavanje v sodniške odločitve. Ministrstvo je del izvršne oblasti, je pojasnil Šturm, medtem ko je delo sodišč del sodne oblasti in v vsaki demokratični državi sta ti dve polji strogo ločeni. Na vprašanje, ali bo ministrstvo okle-stilo tudi odvetniške honorarje, tako kot je notarske, je minister dejal, da obstaja želja, da bi se odvetniški honorarji tudi normirali, tako kot je to urejeno v Nemčiji. Vendar je opozoril na dejstvo, da gre za razliko med tema poklicema. Notar je javni uslužbenec, medtem kot je odvetnik zasebnik in se pač obnaša tržno. Ob koncu sta se dotaknila še zakona, ki je v zadnjem času vzdignil precej polemike, to je zakona o verskih skupnostih. Minister je menil, da ni res, daje zakon pisan na kožo predvsem Katoliški cerkvi, kot so mu očitali kritiki. RKC je pri nas pač največja verska skupnost, v državi, Iger bi bila kakšna druga Cerkev močnejša, bi pač bolj prišla do izraza tista. Poleg tega je opozoril na zanimivo dejstvo, da seje prah okoli zakona dvigoval predvsem v parlamentu, niti enega ugovora pa ni bilo s strani ustavnopravne stroke. Skratka, nedeljski večerni intervju je bil za gledalca pravi užitek in želimo si lahko le še več oddaj s takšnimi gosti in takšnimi voditelji. (E HOROSKOP Oven 21.3.-20.4. Odmaknite manj pomembne projekte na stran in se posvetite partnerskemu odnosu, sicer lahko nastopijo večje težave. Vaše življenje se lahko spremeni na bolje, če boste sami veliko vložili v vse, kar vam veliko pomeni. Vztrajajte. Bik 21.4.-21.5. V začetku tedna vas bodo nekoliko pretresle novice 0 nekem človeku. Prepričani boste namreč, da bi neko stvar lahko preprečili, če bi vedeli prej. Sprejmite samo dejstva in se poskusite umiriti. Nekdo vam bo z veseljem delal družbo. X* Dvojčka 22.5-21.6 Več glav več ve, pravi star pregovor. Poiščite si družbo svojega partnerja, prijatelja ali sodelavca in se z njim pogovorite 0 svojih pomislekih. V četrtek in petek prisluhnite predvsem sebi in svoji intuiciji. & Rak 22.6.-21.7 Dom morda ne bo tako mirna oaza, kot bi si želeli. Morda potrebuje več pozornosti vaša zveza, mogoče pa vas izčrpava le gospodinjstvo. Kar koli je že, težave se raje lotite aktivno. Vaš osebni ritem se ne bo spremenil, če boste sprejeli še eno obveznost Lev 22.7.-21.8. Delite svoje občutke s prijatelji - tako vam bo veliko laže ali pa tudi bolj veselo. Poskusite pogledati na zadevo s strani, pa vam bo precej bolj jasna. Če boste šli ven, bo še toliko bolje. Konec tedna boste sredi zabave in veselih opravil. & Devica 22.8.-21.9. Težko boste izbrali, vendar se boste morali potruditi. V službi boste zasuti z delom in zanimivimi opravili, ki vam bodo delala veliko veselja. Za konec tedna si naredite osvajalski načrt, vsaj tisti, ki ste sveže zaljubljeni. Tehtnica 22.9.-22.10. Ta teden boste v odlični telesni in duševni formi. Lahko boste opravljali različna dela brez posebnih stresov in se potem še zabavali. Brez skrbi se boste podali v novo avanturo - saj bo kazalo, da bo vse v najlepšem redu. Škorpijon 23.10.-21.11. Morda boste izgubili glavo, ker vas bo pograbila panika, vendar kakšne neumnosti ne boste naredili. Pričakujte, da se bo vaše razpoloženje v teh dneh zelo spreminjalo. Dopustite včasih tudi to, da vas kdo potolaži, čeprav ste za to preponosni. Strelec 22.11.-20.12 Zavedeli se boste, kako zelo ste ljubljeni. Bolj kot marsikdo v vaši okolici. Uživajte v pozitivni energiji, ki jo ustvarja ljubeče ozračje, in se ob večerih pustite razvajati. Napomejše bo v službi,ker boste imeli veliko dela tudi namesto drugih. Kozorog 21.12-19.1. Mogoče se vaš napori ne bodo izplačali, kot bi si mislili in želeli, toda truditi se boste morali še naprej. Organizirajte si delo tako, da vam bo ostalo nekaj prostega časa. Pomislite na vse mogoče možnosti, zagotovo boste našli najboljšo. © Vodnar 20.1.-18.2 Če mislite, da je nekaj dobro, potem ne dopustite, da bi vplivali na vas, tudi če vas na vso moč prepričujejo. Ostanite povezani z vsemi prijatelji - saj vam nihče nič noče, čeprav se vam na trenutke morda tako dozdeva. Ribi 19.2.-20.3 Zdelo se bo, da so vaša čustva ponorela. Čas preživite s svojimi dragimi. Služba bo ta teden bolj za zraven, saj bo vladalo prijetno zatišje. Morda se boste le odločili za to, da bi opravili nekatere pomembne nakupe. 60 Demokracija ■ 11/XII • 15. marec 2007 KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) v • predstavitev zgodovinskih dejstev • kronološko urejena fotokronika • objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov • izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) SESTAVIL: MIRAN ERCEG SPOLNA CELICA GAMET Rojstni list slovenske držav, GOVORNIK, PRIDIGAR ZGODNJE tsoTM v Zmagi 1 Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke PRIPADNIK PLEMENA ENAKIT0V rh< Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com KURET TVREAL, VODNIK IZPRIJENA ŽENSKA KAMEN, VRSTA TUEA DEL ELEKTR. RAČUNALNIKA M0SK0IME (IZ ČRK RAZA) NICK N0LTE ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING PRITOK AZOV. MORJA MORSKA GESLO MADŽARSKO IME (IZ ČRK ARAKAN SLADEK SOK NEKATERIH RASTLIN 1 NOVAK ZDRAVILIŠČE V VZHODNI NARAVOSLOVEC SANKE HUMORIST GAŠPERIČ GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK NEMŠKI FILOZOF. PISATELJ (GEORG) TOALETA ZNAČILNOST PRIZNANEGA KARAMB0L, TRČENJE LJUBLJANSKA GALERIJA PERJE PRI REPI PAST, ZANKA SKUPNOST LJUDI Z DOLOČENIMI ZNAKI NIKA RAZPORED VDOVA PO JOHNU SL0VNICAR AASEN 1 GLASBENIK SHANKAR SMUČARKA HR0VAT0VA TINE OREL ANTON INGOLIČ ODPRTINA NA KRASU JELKA ORGANSKA SPOJINA IAPONSKOI PISATELJ JAPONSKO MESTO VRTILNA KOLIČINA DELCEV ATOMA VERDIPA OPERA CARTER PTIC VRANIKA SMUČI URAD. ZNAK ORGANA MESTO V KONGU (IZ ČRK MINTA) ŽENSKO IVAN TAVČAR ALOJZ ZALOKAR TROPSKA RASTLINA ALI NJEN SAD TUJE ŽENSKO IME ALFI NIPIČL VEJA, OKROG KATERE SE OVIJA GRAH MESTO V NEMČIJI (IZČRKGRATZ) Rešitev prejšnje križanke EVA RAS, LOVINA, EZA, AD, KOLINE, TVAR, KRN, EKS, PS, UH, ROI, NAL, REM, MARINO, ARE, ANATOLE, SANKAČ, PETER FALK, EON, OGENJ, LIA, OLT, DAR, ETIK, OKEAN, OLI, NIZA, BOSNA, BEJ, ETELA, MAKO, ACA, COMOE, RES h Nagrajenci 9. številke 1. nagrada: SLAVICA ZBIČAJNIK, Podgorska c. 119,2380 SI. Gradec 2. nagrada: JANEZ MAR0LT, Ziherlova 26,1000 Ljubljana 3. nagrada: zaLKA STRAH, Selo 26, 8233 Mirna Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. Nagrade 1. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 2. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 3. nagrada: knjiga Enotni v zmagi Nagradno križanko izrežite in najpozneje do 22.3.2007 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 431s, 1 tool Ljubljana, 1 Demokracija ■ 11/xii -15. marec 2007 61 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... > 123,1852 je v ZDA izšel roman ameriške pisateljice Harriet Beacher Stowe Koča strica Toma, ki je obtoževal suženjstvo. > 123.1994 so na kongresu na Bledu k LDS pristopili demokrati, zeleni in socialisti. > 133.1848 so delavci na Dunaju postavili barikade in strmoglavili režim kneza Met-ternicha. >133.1860 se je v Slovenj Gradcu rodil slovenski skladatelj Hugo Wolf. Bil je največji mojster samospeva. >133.1922 je tržaško sodišče prepovedalo rabo slovenščine v tej ustanovi, kasneje pa je sklep razširilo še na Puli in Gorico. > 143,1803 je prišlo v idrijskem rudniku 200 metrov pod zemljo do silovitega požara, ki je grozil, da bodo morali rudnik zapreti. >143.1823 seje rodil francoski pesnikThe-odore Banville. Rekel je: »Tisti, ki ničesar ne delajo, se nikdar ne zmotijo.« > 153.1883 se je v znani družini slikarjev in glasbenikov iz Gorice rodil slovenski slikar, grafik, ilustrator in glasbenik Aleksander (Saša) Šantel, pionir slovenske moderne grafike. > 153.1990 so odpravili KP SZ in izvolili Mihaela Gorbačova za predsednika Sovjetske zveze. > 163.1750 seje rodila nemška astronom-ka Lukretia Karolina Herschel, ki je odkrila osem kometov in več meglic. > 163.1941 seje rodil italijanski filmski režiser Bernardo Bertolucci. > 16.3.198? je Društvo slovenskih pisateljev v Cankarjevem domu organiziralo javno razpravo o ustavnih dopolnilih k zvezni ustavi. > 183.1991 so ustanovili Slovensko nacionalno stranko pod vodstvom Zmaga Jelinčiča. >173.1796 seje v Ilirski Bistrici rodil avstrijski generalmajor, Slovenec Anton Valenčič. Podeljen mu je bil plemiški naslov. > 17.3.1917 se je rodil ameriški pevec in glasbenik Nat King Cole. > 173.1991 so v SZ izvedli referendum o povezavi sovjetskih republik v Skupnost neodvisnih držav. Referendum so ignorirali v Litvi, Latviji in Estoniji, Gruziji, Armeniji in Moldaviji. > 18.3.1844 se je rodil ruski skladatelj Nikolaj Rimski Korsakov. > 183.1904 se je v Sežani rodil slovenski pesnik Srečko Kosovel. »183.1991 je na predlog ministra za obrambo Janeza Janše predsedstvo Slovenije ustanovilo posebno koordinacijsko skupino republiških organov, ki je uskladila obrambne in varnostne priprave ter nato v vojni opravljala nalogo štaba vrhovnega poveljnika. 62 POGLED NAZAJ (OD 12.3. D019.3.) Trumanova doktrina Ameriški predsednik Harry Truman je 12. marca 1947 pred ameriškim kongresom poudaril, da je temeljna dolžnost Američanov zagotoviti vsem narodom možnosti za svobodno življenje brez pritiskov. Zaradi tega so ZDA tudi vstopile v vojno z Nemčijo in Japonsko. To izjavo so kasneje poimenovali Trumanova doktrina. Truman je obljubil, da bodo ZDA podpirale svobodne narode, ki se upirajo poskusom oborožene manjšine, da bi si jih podjarmila, ali pritiskom od zunaj. Kongres je izglasoval velike vsote za pomoč državam, v katerih je komunizem ogrožal stabilnost. Nekateri menijo, da je to zaostrilo odnose med Vzhodom in Zahodom ter pripeljalo do t. i. hladne vojne. SZ je dva dni po sprejetju zakona o pomoči ZDA sporočila, da pomeni finančna pomoč Grčiji, kjer so komunisti nasilno poskušali prevzeti oblast, resno vmešavanje v notranje zadeve druge države in da kaže apetit nekaterih krogov v ZDA po prevladi na Balkanu. Komunisti so to razumeli kot razglasitev hladne vojne. Centralizacija Jugoslavije Različni pogledi na vlogo federacije in republik so v vodstvu Jugoslavije in partije povzročili veliko razhajanj. O tem so 14. marca 1962 razpravljali na seji CK ZKJ. Razlog za krizo odnosov so najprej iskali v gospodarstvu. »Spopadla« sta se dva pogleda na reševanje krize, ki je v državi zavladala ob koncu petdesetih let. Na eni strani so bih politiki, ki so zagovarjali večjo vlogo republik (Edvard Kardelj), na drugi pa tisti, ki so zagovarjali centralizem (Aleksandar Rankovič). Centralizmu je bil najprej naklonjen tudi Tito, saj je menil, da »dobiva decentralizacija značaj dezintegracije države«. Zato se je po eni strani zavzel za večjo stopnjo Demokracija ■ Bfcii ■ 15. marec 2007 centralizacije v gospodarstvu, po drugi pa tudi za unitarizem v kulturi. Na izredni seji izvršnega komiteja centralnega komiteja ZKJ je bil Tito kritičen predvsem do slovenskih pogledov in dejanj. Začel je dvomiti o samoupravljanju, hkrati pa je verjel, da je pogoj za razvoj socializma močna in centralizirana državna oblast. Odstavljanje predsedstva Predsednik predsedstva Jugoslavije, srbski predstavnik Borisav Jovič, je 12. marca 1991 sklical sejo predsedstva, da bi dal jugoslovanski vojski možnost samostojnega delovanja, vendar je polovica članov predsedstva odklonila zahtevo JLA po uvedbi izrednih razmer v Jugoslaviji. Da bi vojska lahko prevzela oblast, bi morala najprej odstraniti organe državne oblasti, tega pa ni hotela, ker je želela delovati v okviru ustavne zakonitosti. Zato so ji legalno pot za prevzem oblasti želeli omogočiti z odstopom s svojih položajev predstavniki predsedstva iz Srbije, Črne gore in Vojvodine. Tako naj bi vojska ostala brez vrhovnega poveljnika in bi imela možnost samostojno delovati. Ker srbskemu bloku ni uspelo prepričati drugih članov predsedstva, so Jovič ter predstavnika Črne gore in Vojvodine odstopih s svojih položajev. Jovič je razglasil, da predsedstvo ne obstaja več, vendar se je sešlo brez njih. Ko je srbska skupščina v jugoslovanskem predsedstvu zamenjala kosovskega predstavnika, sta bila v predsedstvu SFRJ oblikovana številčno enaka bloka, tako da ni moglo sprejeti nobene odločitve več. ODZIVI IN MNENJA 93.8 m G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. Berite, prosim, naslednje vrstice, ki so odgovor na pismo, objavljeno 22. februarja 2007 v Demokraciji, z naslovom Kdo je bila Črna vdova Hvala. V obširnem članku »Otroci umorjenih staršev«, ki je izšel v Demokraciji, sem omenjen tudi jaz (Ginter Slamer, 7 Windarra Crescent Wahroonga NSW 2076, Australia), in sicer v zadnjem delu s podnaslovom Črna vdova. Avtorju članka, gospodu J. Črneju, je treba čestitati, daje pisal o otrocih, katerih starši so bili umorjeni leta 1945. Kot štirinajstletnega dečka so me zaprli v Stari pisker v Celju, zatem so me premestili v zloglasno koncentracijsko taborišče Teharje, nato pa se v otroško taborišče Petriček. Končno so me predali Državnemu deškemu vzgajališču v Ljubljani. Vse to je točno omenjeno v članku. Svoje starše sem videl zadnjič v Starem piskru. Po svojem prihodu v Sydney leta 1949 sem si obljubil, da se bom čim prej naučil angleščine ter poskusil pozabiti grozljive čase in doživetja v Sloveniji. Zato več kot 40 let nisem spregovoril besede več v slovenščini, hrvaščini ali nemščini in ti jeziki so zelo obledeli v mojem spominu. To pa je tema, ki me je privedla do glavnega vzroka za moje pismo. V vsakdanji avstralski govorici obstaja izraz »NEXT TO NOTHING«. Ta izraz se lahko hitro napačno razume ali prevede. Mogoče sem v pogovoru z gospodom Črnejem uporabil besedo »zastonj«, ker nisem razumel njenega pomena. To torej ni bila pomota gospoda Črneja, ampak moja, da nisem bil bolj pazljiv. »NEXT TO NOTHING« sem uporabil, da bi opisal svoje plačilo v času, ko sem delal na železnici. Zakaj? Rad bi vam pojasnil! Po prihodu v Avstralijo leta 1949 so me skupaj s še 4 ali 5 fanti, ki so bili vsi brez staršev ali sorodnikov, odpeljali v železniške delavnice v predmestju Chullori. Naše prebivališče so bih šotori in nekaj enosobnih barak iz lesonitu podobnega materiala. (Danes je Chullora razvito sydneyjsko predmestje z lepimi hišami in industrij -skimi objekti.) Mladim so dodelili šotore. Vse so nas klasificirali kot mladoletnike. Za odrasle so šteli osebe, ki so dopolnile 21 let. Plače so bile odvisne od starosti delavca. Čim mlajši je bil delavec, tem slabše je bil plačan. Takšna plača se je imenovala »juniorska« in mi smo padli v to kategorijo. V nasprotju z izkušnjami drugih jaz nikdar nisem dobil nobenega oblačila in nisem spal v baraki ves čas svojega dela pri železnici. Dobil sem samo en par delavskih visokih čevljev, ki mi jih je podaril avstralski železniški delavec. Bivališče ni imelo kantine niti prave kuhinje za pripravo aU kuhanje hrane. Obstajal RADIO/BREZICE je samo prostor, ograjen z valovito pločevino, z debelo kovinsko ploščo na sredi, ki je stala na štirih kovinskih kolih, pod njo pa je gorelo staro olje za železniške pragove. Na tej plošči naj bi kuhali, kar smo si pač lahko kupili s svojo plačo. Z nakupom hrane je moja juniorska plača pošla. Verjetno smo bili najmlajši in najslabše plačani delavci. Zato sem uporabil izraz »NEXT TO NOTHING«. Mogoče bi moral reči »skoraj zastonj«. Leta 1950 sem se zgrudil na železniški progi. Rekli so, da sem verjetno izčrpan od vročine, in me odpeljali v bolnišnico Concord. Ta bolnišnica je v tistih časih sprejemala samo vojake, ki so se vrnili iz vojne, stare in mlade. Nisem se hotel več vrniti na železnico. Ministrstvo je moji prošnji ugodilo, tako da sem zadnji del svoje dveletne pogodbe delal v kuhinji te bolnišnice. Po tistem sem delal v zasebnih podjetjih vse do svoje upokojitve leta 1966. To pismo sem napisal v angleščini in ga je v slovenščino prevedla poklicna prevajalka. Upam, da boste objavili teh nekaj vrstic, da bi se ta mah nesporazum, do katerega je prišlo nehote, zgladil. Hvala lepa! Ginter Slamer, Wahroonga, Avstralija na 88,9 in 95,9 MHz št. 9/9 Sinusoidni spopad titanov (1) V navedeni rubriki Demokracije je glavni in odgovorni urednik zanimivo predstavil najpomembnejše dogajanje. Strinjam se, da je sedaj eno osrednjih vprašanj slovenske politike in njene priho- Demokracija ■ 11/XII • 15. marec 2007 dnosti, ali bo Borut Pahor kandidiral za predsednika republike. Volilni programi pomembnejših strank v Sloveniji se le malo razlikujejo, kar še bolj zamegli odgovor na vprašanje, kaj je levo in kaj desno. Razlike so očitno še najbolj v ideologiji, pa čeprav predsednik države trdi, da v slovenski politiki ni ideološkega spopada, ker ni idej. Res pa je, da današnja opozicija razen nekaj izjem brezkompromisno napada vladno koalicijo. V veliki želji po oblasti še niso spoznali, da nasprotovanje brez pravih argumentov deluje kot bumerang. V svojem članku Sinusoidni spopad titanov Metod Berlec ugotavlja, da spori škodujejo, zato je pričakovati umiritev za javnost, v ozadju pa se bodo okopi utrjevali in tekle priprave za nova presenečenja. Mislim, da postaja čedalje bolj jasno, da predsednik države čaka na odločitev Boruta Pahorja. Če bo vodja SD kandidiral za predsednika države, potem se bo sedanji predsednik usmeril v legalno ureditev opozicijskih vrst. Mnogo je oprijemljivih točk za to trditev. Kljub predsednikovemu izletu v duhovnost mislim, da glavni akterji kontinuitete še vedno bolj verjamejo v njegov pragmatizem kot pa v visoko leteče ideje evropskega poslanca. Verjetno jih motijo tudi njegove občasno izrečene pohvale, namenjene predsedniku vlade in koalicije. A prav ta bolj evropski pristop predsednika stranke in ne le težave v LDS je SD dvignil na drugo mesto v državi. Seveda, Slovenijo lahko doletijo še druga presenečenja. Predsednik države najbolj izstopa. Verjetno je spoznal, da mu sedanja predstavniška funkcija ni pisana na kožo. Ljubi moč in avtoriteto, vendar brez operativnih obveznosti. Iz ozadja bi usmerjal opcijo, ki bo na oblasti. Ne smemo pozabiti, da je kontinuiteta do leta 2004 vedno znova uspevala s pomočjo vržene ► 63 št. 8/64 Kdo je bila Črna vdova (2) ODZIVI IN MNENJA ► kosti v obliki ideološkega spopada. Poziv k idejam je dal predsednik države v zadnjem pogovoru za SP Dela. Zmaga sedanje vladne koalicije pa je temeljila tudi na izogibanju ideološkemu spopadu, zato je pričakovati, da nasprotnikom tudi tokrat ne bo uspelo še bolj razdeliti slovenskega naroda. Negativne posledice za državo očitno niso pomembne, važno je le, da se znova pride na oblast. Ernest Pušnik, Hrušica RADIO /.ilM 96,4 MHz Slovenj gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20, /20 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rodiiHsg.si (P) RADIODMEV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 mhz ukv, stereo, rds Naravna katastrofa vir bogatenja V Odmevih 28. 2. 2007 na 1. programu T V Slovenija so ministru Janezu Podobniku očitali, da je poravnal šest let star dolg Podjetju za urejanje hudournikov, katerega delavci so se takoj po katastrofi v Logu pod Mangartom izpostavljali veliki nevarnosti, saj so nesebično delali neposredno v »brozgi« smrtonosnega plazu. Za tako zahtevno in nevarno delo je prav, da PUH prejme plačilo. Ni pa prav to, kar je sledilo. In prav je, da javnost izve, kako nestrokovno in potratno poteka sanacija plazu, potem ko so PUH nagnali iz Loga pod Mangartom. Kasneje je »izbrano« podjetje dobilo denar za bistveno dražja dela, ki večinoma niso bila potrebna. Ker zadevo natančno poznam in ker mi ni vseeno, da z državnimi sredstvi delajo kot svinja z mehom, ne bom več dopuščal, da bodo pohlepneži od mene in drugih prizadevnih državljanov Slovenije »zahtevali« denar za dela, ki niso potrebna. Ne nazadnje gre pri tem tudi za moj denar, saj sem letno plačeval več ILPSkhVAL Radio Alpski val www.alpsklval.net (05 3811 886 1053811 674 milijonov tolarjev davka pa tudi v evrih številka ne bo majhna. Prepričan sem, da so davki potrebni, ker mora mlada država še veliko postoriti, da nam bo vsem bolje. Kot član regijskega štaba za zaščito in reševanje sem bil na plazu že 15. 11. 2000 ob treh popoldne. Naslednjih 30 dni sem bil bolj ali manj neposredno stalno navzoč pri reševanju problema. Občasno sem o rešitvi razmišljal še dolgo po tem. Podobno kot pri potresu v Posočju tudi pri plazu domači strokovnjaki nismo bili »dovolj strokovni«. V strokovni komisiji za plazove ni bilo prostora samo za strokovno ukrepanje. Potreben je bil tudi posluh za dober zaslužek izbrancev. Obsežne »znanstvene« študije so bile »nujno potrebne« zato, da so lahko upravičili zelo drage objekte, dolgotrajne pa zato, da se na grozote plazu malo pozabi. Če bi petični strokovnjaki iz premožne Ljubljane pravilno preštudirali plaz, bi morali ugotoviti, kako je nastal in kako je potoval. Kajti jasno je, da se bo nekaj podobnega dogajalo tudi naslednjič. Že pred dobrimi 100 leti se je tu sprožil podoben, a manjši plaz! Plaz, ki je 15. 11. 2000 zdrsel po pobočju z naklonom 37%, se je najprej ustavil v dolini Mangart-skega potoka. Ustavil se je zaradi: 1. manjšega naklona doline, 2. močne ovire v masivnem kamnitem mostu pri Mlinču in 3. ostrega zavoja potoka nizvo-dno od Mlinča. Kako je potem čez dva dni nadaljeval s svojim nenadnim ubijalskim pohodom? Na zemljišču z dvainpolkrat manjšim naklonom se mirujoča masa ne more kar tako premakniti. Voda Mangart-skega potoka in močan dež sta ga dodatno razmočila, veliki skalni 64 podor pa ga je premešal in mu dal energijo za nadaljnje hitro drsenje po dolini z naklonom samo 15%. Naslednji plaz bo izpod strmega Stožja spet prišel v položno dolino Mangartskega potoka. Prav je, da mu pomagamo, da se bo spet ustavil pri Mlinču. Namesto da bi oviro napravili tu, so razbijač murastega toka napravili tam, kjer priteče Predelica iz skalnih ožin in krivin, ki so in bodo murasti tok ustavljale z neprimerno večjim učinkom. Nasprotno pa tam, kjer je bil prej stari most, načrtujejo zelo dolgo premostitev, ki bo stala kar 2 milijona evrov (pol milijarde tolarjev), pod katero bo imel plaz prosto pot v strmejši del struge. Pri Mlinču je treba zgraditi v skalna bregova sidrano oviro v obliki galerije nad samo 2 do 3 m dolgim prepustom, ki bo izoblikovana tako, da bo manjši plaz ustavila, večjega pa preusmerila čez cesto navzgor proti konkavni brežini ostrega zavoja potoka. Od Mlinča navzgor je treba trajno osušiti dolino Mangartskega potoka, da se material, ki ga bo galerija ustavila, ne bo razmočil. Vse vode Mangartskega potoka je treba pred Stožjem skozi rov preusmeriti direktno v dolino Koritnice. Prav tako je v prazno dolino mogoče umetno sprožiti skalne podore. To je pravzaprav nujno, saj je promet po mangartski cesti močno ogrožen. Stare, globoke razpoke v skalovju nad dolino so resen opomin, da bo do naslednjega skalnega podora lahko prišlo tudi tedaj, ko bo na cesti veliko turistov. Če mi dovolijo, da preusmeritev Mangartskega potoka uporabim za proizvodnjo zelene vršne elektrike, izvedem vse tri posege, ki so za zavarovanje prihodnjih rodov Ložanov pred podobnim plazom Demokracija ■ 1 i/xii ■ 15. marec 2007 resnično potrebni, čisto zastonj oz. brez zahtevka po davkoplače-valskem denarju! Danijel Magajne, Solkan Diskriminiran Minili so dobri trije meseci, odkar sem izgubil službo v javnem zavodu RTV Slovenija - Regionalni center Maribor. Kot radijski napovedovalec, ki to službo profesionalno opravljam že 14 let, sem bil pred več kot štirimi leti povabljen k sodelovanju v verskem programu Radia Maribor, in sicer v oddaji Iz roda v rod Duh išče pot. Najprej s prispevki, zatem pa sem prevzel še redakcijsko delo, kar je pomenilo, da sem približno tri leta vsak teden pripravil okoli 45 minut dolgo versko oddajo in enkrat mesečno delno poskrbel za neposredni prenos nedeljske svete maše, ki jo poslušajo verniki po Sloveniji. V oddajah sem gostil številne goste, predvsem take, ki zares živijo svoje krščanstvo in so izkusili delovanje živega Boga. Večinoma so to bili verniki Rimskokatoliške cerkve, ki ji pripadam tudi sam. Poleg njih sem gostil tudi kristjane drugih Cerkva; pravoslavne, evangeličanske, bin-koštne, adventistične. Pred več kot enim letom pa sem bil povabljen še k napovedovanju in moderiranju v rednem dnevnem programu Radia Maribor. Z veseljem sem opravljal to delo, toda ne brez ovir. Kot prepričani kristjan sem si v demokratični družbi - in upal sem da tudi v pluralnem javnem mediju - kot moderator dovolil, predvsem na cerkvene praznike, v rednem programu izraziti nekaj besed ali stavkov o vsebini praznika ali kakšno drugo duhovno misel, kar se mi je zdelo samo po sebi umevno. Moderator progra- ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM ma namreč ob drugih aktualnih vsebinah po svojih najboljših močeh izraža pozitivne misli, vsebine in vrednote, da bi z njimi pritegnil poslušalce, predvsem pa jim pomagal gledati na življenje z dovolj optimizma, ki ga v današnji dražbi tako zelo primanjkuje. Radijski moderator, ki je ali se obnaša pred mikrofonom kot ateist, težko prinaša moč resničnega upanja v vsakdanje življenje poslušalcev in vero v prihodnost. Čeprav je to v prvi vrsti delo odgovornih urednikov, ki določajo in usmerjajo radijske vsebine, je vendar napovedovalec moderator izvajalec in pri poslušalcih prepoznaven po svojem načinu in vsebinah, ki jih pove v eter. Tako je vsaj navada pri naših sosedih Hrvatih, Italijanih, Avstrijcih ... Državljani Slovenije smo se ob zadnjem popisu prebivalstva večinsko opredelili, da smo katoličani, zato je toliko večja obveza za tiste, ki so odgovorni za programe v javnem zavodu RTV Slovenija, ki ga z mesečno naročnino podpirajo gledalci in poslušalci. Poskrbeti so dolžni za pripravo kakovostnih verskih vsebin, tudi rimskokatoliških oz. pretežno rimskokatoliških, saj imajo gledalci in poslušalci pravico do tega. Toda na Radiu Maribor so stvari dober mesec pred koncem lanskega leta začele iti v drugo smer. Peter Habjanič me je kmalu po svojem imenovanju za odgovornega urednika programov Radia Maribor, potem ko je že prej večkrat imel pripombe na moje vsebinsko delo, preprosto izključil tako iz verskega kot rednega dnevnega programa in me odslovil. Najprej z izgovorom, da primanjkuje denarja za pogodbene oz. honorarne sodelavce, kar sem vseskozi bil. Po dobrih treh mesecih vidim, da je ta ukrep veljal le zame (na srečo ali na žalost). Ko pa sem mu ponudil, da bom naprej delal brezplačno, se je razkrila resnica. Problem ni bil več pomanjkanje sredstev, temveč vsebine, ki sem jih ob nedeljah dopoldne posredoval v eter v oddajah Iz roda v rod Duh išče pot, in tiste, ki sem jih posredoval v rednem dnevnem programu. Po njegovih besedah so sodelavci imeli ob ponedeljkih na jutranjih sestankih pogosto pripombe, ker naj bi bile moje nedeljske verske oddaje zvenele preveč pravoverno. O tem, kaj menijo poslušalci, pa se nihče ni vprašal. Novi odgovorni urednik Habjanič mi je dal vedeti, da me izključuje tudi zato, ker hočem uveljavljati pravico do ugovora vesti. Že na začetku, ko je bil imenovan za v. d. odgovornega urednika, sem mu namreč naznanil, da svojega glasu ne dajem na voljo za vsakovrstne vsebine, četudi sem profesionalni napovedovalec. Gre za tiste vsebine, ki so v nasprotju z mojo krščansko vestjo; denimo branje horoskopov in drugih astroloških napovedi ter okultizma v raznih oblikah, kar mi dovoljuje in omogoča tudi slovenska ustava. V času prejšnjega urednika Toneta Petelinška sem namreč te pravice užival skoraj brez težav, za kar sem mu zelo hvaležen. In še nekaj mi je ob slovesu, na katerem sem se pojavil brez povabila, saj se novemu uredniku ni zdelo vredno, da bi me po več kot treh letih mojega rednega sodelovanja z Radiem Maribor o svoji odločitvi sam obvestil, dejal novi urednik Habjanič. To namreč, da bi bilo grdo od mene, če bi o tem obvestil javnost. Zagrozil mi je tudi, da ima pripravljene posnetke, ki so jih naredili tonski tehniki, o tem, kar sem govoril v eter. Rad bi povedal, da sem ponosen na to, kar sem govoril, saj sem delal po svoji vesti najboljše v dobro poslušalcev. To, kar je prav, je namreč treba povedati, pa če je komu všeč ali ne. Posebej kristjani smo poklicani k temu, da na svoj način, ki nam ga je Bog omogočil, sporočamo Resnico. Na koncu se sprašujem, ali torej smem kot prepričani kristjan polno delovati na javnem delovnem mestu, posebej v javnem zavodu RTV Slovenija, kar pomeni, da smem brez ovir izražati tudi svoje versko prepričanje. Ali pa moram, kot me hočejo prepričevati, ostajati nevtralen, saj naj bi bila vera zasebna stvar posameznika. Zame vera ni zasebna stvar, ki bi jo moral skrivati ter živeti dvolično in razdeljen v vsakdanjem življenju pred ljudmi. Ne želim biti zgolj nedeljski kristjan ali še naprej ostajati potisnjen v zakristijo. Voditeljica napovedovalcev na Radiu Maribor Blanka Hoh-njec moje delo govorca ocenjuje Nesebični reševalci! Marija Vodišek Nenadoma se je prijavil cel kup »nesebičnih požrtvovalnih reševalcev«, ki ne želijo nič dragega kot rešiti Slovenijo. Sic Pred kom, za koga in po čigavi iniciativi? Prvi v tej dobrodelni gneči je ta čas najvišji po državni funkciji Janez Drnovšek. Pogovor s predsednikom države, objavljen v Sobotni prilogi Dela 3. marca 2007, pravzaprav ne pove nič določenega, a če ga dobro preberemo, ugotovimo, da bi hotel več politične moči, kot mu je funkcija daje. V preteklih letih, ko je bil v predsedstvu Jugoslavije, je prav gotovo ni imel, saj je bil tam »glavni« Slobodan Miloše-vič, ld so se mu vsi, tudi predsedstvo Jugoslavije, pokoravali Imel pa jo je, ko je bil dolga leta predsednik slovenske vlade in voditelj LDS. Kdaj je iz politika postal metafizik, se pravi »idealist, nadčuten, nadstvaren«, ki bi rad prvenstveno reševal »ostali« svet pred Slovenijo? Zdaj iransko krizo. Pove tudi, da je imel moč, dokler je bil predsednik vlade. Zakaj torej sedanji vladi očita prav to? Vlada mora vladati in mora dostikrat sprejeti tudi nepopularne odločitve, opozicija, kot pač vsaka, pa jih še bolj napihuje. Pravzaprav predsednik države ne pove nič novega, vse nam je že znano, saj iste misli in načrte, največkrat neuresničljive, že dolgo ponavlja. Ni pa napadalen in ne žaljiv, le malo čudaški in pogosto nerazumljiv, posebno kadar nastopa kot predsednik države. Ko bo samo še navaden državljan, ga bomo raje poslušali. Bolj smo lahko zaskrbljeni z delovanjem in nastopi nekaterih opozicijskih poslancev. Posebno zadnje čase, ko nekateri malo izstopajo, malo pane, kakor jim najbolj »paše«. Za do sedaj prebegle eldeesovce bi lahko uporabili kar besedo cunami. Koliko jih še bo, saj so te stvari nalezljive in tekmovalne? Med najbolj zaskrbljenimi izstopljenimi eldeesovki sta Majda Širca in Cveta Zalokar Oražem. Njuna nesebična skrb je namenjena Sloveniji. Kako jo rešiti iz rok sedanje vladne koalicije? Pa ja ne mislita, da kdo v Sloveniji verjame, da bi jo oni dve lahko rešili? Zakaj je že nista, saj sta že več mandatov poslanki? V isto kategorijo spada Darja Lav-tižar Bebler, ki je predsedniku vlade postavila vprašanje glede govora italijanskega predsednika G. Napolitana. Sedaj so eldeesovd že tako napredovali, da celo komuniste zmerjajo s fašisti. Torej ne smemo biti presenečeni, če nas uvrščajo med konservativce, kar je seveda zmer- jih vidimo in slišimo, pa če izpadejo pri tem še bolj neumno. Je Borut Pahor, predsednik SD, po vseh izstopih poslancev LDS bolj sproščen ali zaskrbljen? Bo končno dosegel zahtevano sproščenost? Z verjetnimi novimi člani iz LDS zanesljivo ne. Poseben negativen pojav pa je narcisoidni, še vedno »na pol« eldeesovec Milan M. CvikL V svojih nastopih se že prav abotno v nedogled ponavlja. Njegov glavni moto je napadanje Janeza Janše. Grški mitološki Narcis, očaran nad samim seboj in svojo lepoto, je pravi nedonošenček v primerjavi z njim. Sicer pa je znano, < za kvalitetno. Zato se je zavzela zame, da bi ostal v rednem dnevnem programu. Pa tudi to ni odtehtalo nič. To popolno diskvalifikacijo na Radiu Maribor občutim kot veliko ideološko in versko diskriminacijo in izražam javni protest. Pričakujem, da se bodo na to pi- DeMOKRACIJA ■ u/xii ■ 15. marec 2007 smo v najkrajšem času ustrezno odzvali najprej v javnem zavodu RTV Slovenija - RC Maribor, v vodstvu RTV Slovenija pa tudi pristojna vladna služba za varovanje človekovih pravic, sicer bom svoj protest izrazil pristojnim službam v tujini. Frenk Muzek, Ptuj 65 LJUDJE Politični semafor Novinec v parlamentu Potem ko je poslanec SLS Franc Kangler po izvolitvi za mariborskega župana vrnil poslanski mandat, ga je pretekli teden na mestu poslanca zamenjal Marjan Drofenik. Po poklicu je univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Do leta 1990 je delal v Tamu in Železarni Štore, s prvimi volitvami je postal podpredsednik občine Šmarje pri Jelšah, od ustanovitve občine Podčetrtek pa je bil kar trikrat zapored izvoljen za njenega župana. Prepričljiv kandidat Novemu kmetijskemu ministru Iztoku Jarcu je uspelo to, kar uspe le redkim novim ministrom. Na glasovanju v državnem zboru je o svoji primernosti prepričal tako desnico kot levico. Zanj je glasovalo kar 56 poslancev, medtem ko jih je bilo proti le 7. No, seveda ima ta medalja tudi drugo plat. Tako visoka podpora namreč pomeni, da bo moral zaupanje v naslednjih mesecih tudi upravičiti. Jugonostalgičarka Nekdanja ljubljanska županja Vika Potočnik ne more pozabiti starih dobrih časov, ko je kot članica ZSMS prisegala zvestobo Titu in nekdanjemu socialističnemu sistemu. Potočnikova, danes direktorica Pionirskega doma, je pred časom otroke, oblečene v pionirčke, poslala na ulice, da so delili propagandno gradivo za Pionirski dom. Verjetno se je tedaj za kratek čas spet počutila, kot da praznuje dan mladosti. Korupcija ali boj za trg? gla v koš. Zupan Zoran Jankovič je medtem soglasje Gratelu že preklical. V zadnjih dneh pa je s pomočjo mestnih inšpektorjev za okolje in prostor ter ljubljanskih komunalcev začel odstranjevati njihove stroje. Sicer pa dobro obveščeni pravijo, da ne gre toliko za Danico Simšič ali za to, da bi bilo v njenem soglasju kar koli posebej spornega (čeprav je nenavadno, da je bilo podpisano tik pred iztekom mandata), ampak naj bi šlo predvsem za spor med Telekomom oziroma Siolom in njunim največjim tekmecem, podjetjem T-2 o tem, kdo bo v prihodnje obvladoval optično tehnologijo v Ljubljani. Gratel namreč omenjeno omrežje gradi za T-2, ki bi s tem v Ljubljani dobil veliko prednost pred Telekomom, slednji pa seveda temu nasprotuje. Kdo bo iz spora izšel kot zmagovalec, bomo seveda še videli. A. K. Potem ko je morala Danica Simšič po zadnjih lokalnih volitvah zapustiti župansko mesto v Ljubljani, na dan počasi prihajajo nepravilnosti, ki naj bi jih bila zagrešila v času svojega župano-vanja. Pretekli teden je v javnost prišel podatek, da je Simšičeva na dan prvega kroga zadnjih županskih volitev, ko je že vedela, da ne bo več županja, podjetju Gratel podpisala soglasja občine h graditvi optičnega telekomunikacijskega omrežja do leta 2009. Njen podpis je toliko spornejši zato, ker se je izkazalo, da je Gratel Socialnim demokratom, stranki, ki ji pripada Simšičeva, ob zadnjem kongresu nakazal 850.000 tolarjev za pokritje stroškov kongresa, in ker je vsa dokumentacija na občini, ki se je navezovala na to, izginila. Simšičeva, ki je prepričana, da ni naredila ničesar nezakonitega, pravi, da je mogoče, da je dokumentacijo med pospravljanjem svoje pisarne vr- DeMOKRACIJA ■ 11/XI1 ■ 15. marec 2007 -w-^ knj i a a r n a Demokracija NAROČILNICA □ Tone Kuntner: Mati Slovenija 9,18 EUR / 2.200,00 SIT Izpolnjeno naročilnico pošljite □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR / 6.200,00 SIT na naslov: □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije 9,18 EUR / 2.200,00 SIT □ Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma 27,95 EUR / 6.700,00 SIT Demokracija, p.p. 4315, □ Janez Janša: Okopi 9,18 EUR / 2.200,00 SIT 1000 Ljubljana □ Janez Janša: Premiki 9,18 EUR / 2.200,00 SIT ali na faks 01 2300661. □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR / 4.990,00 SIT □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR / 8.500,00 SIT Poštnino po veljavnem ceniku Pošte □ Viktor Miklavčič: Pričevanja 20,44 EUR / 4.900,00 SIT Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. □ Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR / 5.500,00 SIT □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti 16,29 EUR / 3.906,00 SIT □ Obvestilo potrošnikom: Vasja Klavora: Predel 1809 28,07 EUR / 6.727,00 SIT Informativne cene v evrih so preračunane □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske 22,95 EUR / 5.500,00 SIT iz tolarskih cen po centralnem paritetnem □ Jože Dežman: Moč preživetja 27,16 EUR / 6.510,00 SIT tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR / 990,00 SIT □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja 45,27 EUR /10.850,00 SIT □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo 20,82 EUR / 4.991,00 SIT □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR / 6.510,00 SIT □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi 22,11 EUR / 5.300,00 SIT □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR / 1.085,00 SIT □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR / 1.085,00 SIT □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR / 4.449,00 SIT □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 27,94 EUR / 6.696,00 SIT □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR / 4.232,00 SIT Ob naročilu □ Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR / 3.840,00 SIT 2 (dveh) knjig: □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo 26,95 EUR / 6.460,00 SIT darilo lonček "Demokracija" □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR / 4.400,00 SIT 3 (treh) knjig: □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor 12,51 EUR / 3.000,00 SIT darilo lonček + kapa "Demokracija" □ Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev 10,43 EUR / 2.500,00 SIT 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" + □ Jože Žemljic: Življenje je večna borba 8,34 EUR / 2.000,00 SIT knjiga (po našem izboru) □ NOVO silvin Eiletz: Skrivnost komiterne 23,96 EUR / 5.741,77 SIT □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popust) (10% popust) (20%popust) * Če želite uveljaviti 8% mesečni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec, O invalid, □ brezposeln, □ študent aH dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV: www.demokracija.si ledni k Demokracija Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana Mobitel vam omogoča brezžičen dostop do interneta doma in v tujini Vse, Kar potrebujete, je ali prenosnik ali dlančnik ali pametni telefon z omogočenim UMTS al» dodano UMTS podatkovno karticobz. z omogočenir WLAN ali dodano WLAN kartico. Tako lahko kjerkoli brezžično dostopate do interneta ali e-pošte. Za vse informacije pokličite 031/041/051 700 700 ali obiščite spletni strani www.mobitel.si in www.neowlan.net. Mobitel UMTS