Usoda infanterista Mihaela Chomsa. V Nadasdyjevi vojašnici v Budimpešti s* nah»ja infanter:ist Mihael Chomsa. ki je Kgubil r vojni vid. Občinstvo je hotelo obdarovati vo^aka z d«narjem in je zbralo takoj nad 5000 K. Tako naj bi se mu vsaj nekoliko ublažile težavne duševne bolesti, ker v resnioi ni ni6 bolj groznega, kakor izgubiti vid. Oseba, ki je prinesla, Chomsu denar, opisuje svoi poset v ,,Pester Lloydu" sledeCe: Po par vpraSanjih in nekoliko časa zagledam od dalefi na vrtu vojaSnice Mihaela Chomsa. Sel je, peljan od dveh tovarišev, polagoma po snežni stezi. Odšel sem takoj k njemu in ga nagovoril: ,,Cujte Chomsa, prinašam Vam ugodno vest!" Obstal je in obrnil lice proti meni. Visok je in mlad, lepega stasa, z belim povojem preko ofies, usta z malimi plavimi brkami in kratko brado. »Chornsa! Zdravnik mi je pripovedoval, da ste Vi eden izmed najbolj uvaževanih v vojni in eden najbola riesreftnih in to vedo že skoro vsi po deželi in po mesiui.. Da uvidite, kako Vas Ijubijo in spoštujejo, so Vam sklenili v Pešti izročiti poseben dar. T,u je 5000 K. Mislijn, da Vas bo to vsaj nekoliko razveseliio." Njegove ustnice so strepetale in iz prsi je priSel jecljavi vzdlh. ,,Ah, ne morem ve5 na prosto, Včeraj po noči sem jokal. Sploh jokam po noči. Da je noč, vem po tenvjco je okoli mene vse mirno." — Kaj je mislil s t©m, nisem razumel in tudi vprašati si ga nisem upal. Bil \» 27 let star, ko je Sel na vojno. Zapustil ]e v rojslnem mestu Zeraplonu mlado ženo s tremi otroci. Sel je na vojno kakor vsi njegovi rojaki in tiso5i in tisoči ub ogrskih mest: mlad, svež, upajoč, da ne bo ranjan. Prve dni meseca septembra je ležal s pugko v roki v okopu. Dvignil se je za hip, a že v treno*ku se je zgodila nesreSa. Krogla ga je zadela v 6elo in mu odnesla obe očesni jabolki. Zgmdil se je in se takoj zavedel, da ga je zagrnila težka, onmmljujoča noC. Mislil je najprej, da je to smrt, a čutil je težke boleSine in vedel po tem, daživi. Povezali so ga, negovali, menjali mu povoje, nosili na nosilnioah, vozili n» vozovih e železnico kilometre daleS. Mkiuli so dnevi in tedni, a no6 ga niveS zapustila. Prišel je konfcno dan, ko so mu razjasnili. Nikakor ne obžalujem, da ie bil moj sestanek Ž njim brez veaelja, poln žalosti. Drznil sem se mu refii, da bo rešen od skrbi za vsakdanji kruh, da on in njegovi ne pridejo na beraSko palico. Rekel sem rau, da so bo n&učil tudi delati na prostem in da bo ž« našel kako veseljo v življenju. O denarju nisem govoril. Govori'1 sera ž njim tudi © njegovih hrabrih, usmiljenih tovariših, ki so skrbclj tako po materinsko zanj, ki so pokazali toliko Ijubeznjivosti. Stisnil secn mn konŁno roko in s» poslovil od njega s solzami v o5eh.