Ameriška Domovi iv a V- ■'% k Adl/UEJR 14&/1' m A. igaxa ^ tj- AM€R3CAN m SPSRiT FORSIGN m LANGUAGE ONLY NO. Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R lii CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. FEBRUARY 22, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Uboji v volivni borbi vznemirjajo Čiisnce Doslej je bilo v volivni borbi ubitih v republiki čile 6 o-seb, preko 85 pa ranjenih. SANTIAGO, Čile — V ponedeljek je bil v spopadu med levičarskimi propagandisti in med skupino krščanskih demokratov ubit 18 let stari Jaime Contreras, član Mladih krščanskih demokratov, skupine najmočnejše stranke v opoziciji preti sedanji socialistično-komunistični vladi predsednika Allendeja. Krščanski demokrati so obdolžili za ta umor komunistično “u-darno brigado” Ramona Parra ki pa vsako krivdo zavrača. J. Contreras je bil ustreljen, ko je kolona 7 avtov Mladih krščanskih demokratov vozila mimo glavnega urada Komunistične Partije, od koder naj bi padli Prvi streli. Napetosti v volivni borbi raste iz dneva v dan, doslej je bilo skupno že 6 oseb mrtvih, vsaj 85 Pa ranjenih. Volitve so določene 2a 14. marec. V sedanjem parla-* ^entu ima opozicija večino in upa, da jo bo ohranila tudi v no-yem- Če bo vladna koalicija iz-! sla iz volitev oslabljena, je ko-verjetno, da se bo Allende mogel obdržati in nadaljevati s' svojo potjo v socializem”. Po streljanju v ponedeljek! zvečer je notranji minister gen. j arolos Pratz povabil predstavnike vseh strank na posvet, kjer Je bilo sklenjeno, da vse stranke Razpuste svoje “propagandne rigade” in skrbe za končanje nasilja v volivnem boju. Porast cene brane največji v 26 letih j no sodijo, da bo William H. Sul-! livan, nekdanji poslanik v Lao-Ceite hrane SO V januarju j su in sodelavec dr. H. Kissinger-parastie za 2-3%, kar je; ja pri zadnjem delu razgovorov največ za ta čas V preko 20; v Parizu in nato v Hanoiu, ime- "‘S” IZRAELCI SESTRELILI letih WASHINGTON, D.C. — Poljedelski tajnik Earl L. Butz jej novan za novega poslanika Saigonu. Do spremembe bo prišlo ver- priznal, da je dvig cen hrane vjjetno prihodnji mesec ali v a-preteklem mesecu, ki se je gibal prilu, ko bo končan coisk pred-cd 2 7v do 3%, naj večji v 20 do j sodnika Van Thieuja v Wa-25 letih. Pozival je k razume-: shingtcnu. E. Bunker, sedanji vanju stališča in položaja far- poslanik v Saigonu, je že v vrtnarjev, na katere naj bi časopi- sekih letih in bi se rad zopet u-si velikih mest zvračali krivdo maknil v pokoj, ki ga je že uži- za izreden porast cen hrane, posebno še mesa. Poljedelski tajnik je dejal, da so cene hrani lani porastle za 4.7% in da so računali, da bodo v letu 1373 porastle skupno za okoli 69% Te cene zavisijo v do-! bri meri od vremena, ki je bilo letošnjo jesen sorazmerno slabo in je otežilo spravljanje krmilnih žit. To je dvignilo ceno teh žit, s tem pa seveda tudi ceno živine, ki jo z njim krmijo in rede. V decembru so deželni pridelki porastli v ceni na debelo za RUSI V RIU — Nedavno je za- s.gc;, v januarju pa še za 3.3% val pred svojo sedanjo službo v Saigonu. LIBIJSKO POTMO JET LETALO NAD SINAJEM Izraelska vojna letala so včeraj prestregla libijsko potniško jet 1'etalo, ko je preletelo Sueški prekop in letelo nad1 po Izraelu zasedenim Sinajskim polotokom. Ko letalo ni majalo na zahtevo pristati, je bilo sestreljeno in 92 ljudi je bilo pri tem mrtvih. I j Iz Clevelanda in okolice Ipsiisja črpa petrolej izpod obalnega morja o 10 letih preiskavanja in po vlogi 130 milijonov dolarjev so začeli črpati iz- TEL AVIV, Izr. — Libijsko potniško letalo Boeing 727 je na letu iz Tripclisa v Kairo, kot trdijo Libijci, zgrešilo cilj in preletelo Sueški prekop ter se znašle nad ped Izraelu zasedenim Sinajskim polotokom. Izraelska lovska letala so se dvignila, letalo posvarila in dala znak, Niso za pomolistitev— Povpraševanje The Cleveland Pressa je pokazalo, da je 8097 ljudi na tem področju proti pomilosti vi vojaških beguncev in beguncev pred vojaško obveznostjo. Pozdravi iz Floride— Mr. in Mrs. Ed Kovačič in Mr. in Mrs. John Kovačič pošiljajo svojim prijateljem pozdrave iz Floride, kjer so na kratkem seveda Arabce in svet, ki je upal, da bo v naslednjih tednih le morda mogoče najti kako vsaj i delno, začasno rešitev spora na | oddihu. Srednjem vzhodu in zmanjšati I Krofi naprodaj— tam vojno nevernost. j V soboto, 24. februarja, bodo Nixon izrazil sožalje | v larni dvorani pri Sv. Vidu na- Libiji in Egiptu j Prodaj domači krofi. da naj pristane. Pilot je svarilo WashmSton, D.C.—Predsednik Zadušnica— ------ %,..- „1 , . , .. Nixon je takoj po prejemu ve- Jutri, v petek, ob 7.45 m v so- Po 10 letih preiskavanja in £ ^ J p ni poko“|; sti, kaj se je zgodilo nad Sina- boto ob 6.30 bosta v cerkvi Mapo vlogi 130 milijonov do- S1’ail I9 JLre J- jem, izrazil sožalje predsedniku rije Vnebovzete sv. maši za pok. larjev SO zaceli črpati iz-'px a t,6";1 °*ri ‘JU ieialo Libije Kadafiju in predsedniku Mary Yerak ob 1. obletnici nje- pcd morja petrolej v špaY je to tre.scno na zem- Egipta Sadatu_ Prav danes je ne smrti. niji. Dosedaj znana ležišča T U. naj y1 bll° SKUPno priletel v ZDA posebni zastop-. stokes ločen— jll6 oseb m je doslej 92 mrtvih. nik predsedmka Sadata Hafez-1 Bivši clevelandski župan Carl Predsednica izraelske vlade lsmail in bo jutri sprejet pri dr. j Stokes je včeraj priznal, da sta so skromna. MADRID, Šp. — 10 leti in več' začeli vrtati ____________________,, . oljem v raznih krajih severne plula v pristanišče Ria de Ja-j To pomeni nadaljevanje dviga- Afrike in v Severnem morju v nen a ladja Borodino sovjetska nja cen hrane v prihodnjih me- Evropi, so tudi Španci prišli do vc',ne mornarice. Njen kadet se secih. O tem je govoril tudi zaključka, da nemara skriva je navdušeno lotil fotografiranja, ko je prišel na obalo. ^ few Orlegnstž je lil same en Sžg¥eri!ag” NEW ORLEANS, La. - Po-rubne preiskave so dognale, da w ^ črni vietnamski veteran • ark Essex le edini strelec, ki ® pretekli mesec streljal v ho-^ u Howard Johnson v sredi *n 86 bran^ Pred oblegu-c° policijo 12 ur. Končno je Pa ■US':re^en iz helikopterja, ki ko ^ P°zva^a Policija na pomoč, toi i6 streljal na njo z vrha ho-teIske stavbe. “v °liciia je tedaj sodila, da je obletno” na strehi več “črnih ^rilcev”, pa kasneje, ko je pri-ra na slreho, ni našla nikogar sa 6n mrtvega Essexa. Nekaj ča-ne ° u&bali, da je imel vsaj e-lo k ^0variša, ki pa mu je uspe- ttačeMu??1' Sedai ie Policiiski jal d . ^^arence Giarrusso de-ejpi ,a -!e kil Essex po vsem so-le sam. poslanik Bonna v Washingtonu ioie^1^’ Z' Nem' ~ Vlada je ri°Vala Herndta von Stadena . 0Vega poslanika v ZDA. la wsak® Sri mesies deli en teden psifnie CLEVELAND, O. — Iz kroga vodstva Unije -tomobilsltega g,,,, predsednik Nixon delavskim zemlja pod njenimi obalnimi vodnikom na njihovem zaseda- morji olje. Začeli so vrtati na nju v Floridi. Predsednik je za- raznih krajih v sodelovanju z trjeval, da se bodo cene hrane velikimi tujimi petrolejskimi ustalile sredi leta ali pa vsaj v družbami. i njegovi dru^i polovici. I Španija je v 10 letih preiskavanja vložila v to delo okoli 100 t j milijonov dolarjev. Nedavno so delavstva v Fordovih tovarnah ZT#** | začeli črpati olje pri Amposto v Brookparku prihajajo vesti, da, UlylilS PšIlliStS ¥ P0f3EU i Marino v Sredozemskem morju bo Unija pri letošnjih pogaja-■ WASHINGTON, D.C. — Ko komaj 15 milj od celine. Dnevno njih zahtevala v novi kolektivni j je šla Golda Meir v januarju na načrpajo okoli 20,000 sodov in delovni pogodbi poleg sedanjih ■ kongres socialističnih strank v upajo, da bodo to pavečali na Ko so pred, „ , , , ^ . i Golda Meir je izrazila “globoko žalost nad izgubo življenj”, libijski radio je izjavil, da je letalo uničil “napad sionističnega sovražnika”, radio Kairo pa se je zavezal, da bo Izrael “plačan drago za ta zločin po arabskih rokah”. Le 12 milj od prekopa Letalo je bilo sestreljeno 12 milj vzhodno od Sueškega prekopa, po vsem sode : pri pesku- žavnem tajniku W. P. Rogersu! z ženo Shirley, s katero imata in pri predsedniku ZDA Nixc-|tri otroke, od 1. januarja letos nu. ločena. Stokes je zdaj novičar- ------o----- ski poročevalec na TV na po- Gverilci v Dominikanski staL wnbc v New Yorku in republiki uničeni ,živi v Montclair’ N-J-SANTO DOMINGO, Dem. rep. i Policija zaplenila Vladne varnostne sile so pri; pornografski film- " Je počitnic in 6 prazničnih dni še posebej po en teden plačanih Pariz, je bil predsednik Francije nekako 30,000 sodov. Podmorsko G. Pompidou slabe volje, ker je ležišče izkorišča skupina Royal počitnic za vsake tri mesece de-1 videl v tem podporo socialistom Dutch-Shell. ^a- i v volivni borbi, ki se je v Fran-| Prvotno so računali da je le- Wayne Medders, eden izmed ciji prav tedaj resno začenjala, žišče veliko, pa so zdaj dognali, vodnikov Unije avtomobilskega delavstva, ki je določen za enega cd 10 zastopnikov, ki se bodo pogajali s Fordom za novo pogodbo, je mnenja, da bo dodaten teden počitnic na vsake1 tri mesece pomagal odstraniti dolgočasje pri delu, zmanjšal izostajanje z dela, ustvaril več delovnih mest, napravil delavce zadovolj-nejše in s tem tudi uspešnejše pri delu. Tako bodo dodatni tedni počitnic koristni tudi za podjetje. V Washingtonu so veseli, da da ne bedo mogli dobiti tam iz je Golda Meir šla v Pariz in tam zemlje dosti preko 10,009,000 ton zagovorila švedskega predsedni-1 surovega olja. Težava je tudi v ka vlade Olofa Palmeta, ko je ta tem, da je v tem olju dosti predložil obsodbo ZDA zaradi žvepla. letalskih napadov na Severni' Uspeh pri Amposto Marino je Vietnam. j pripravil španske državno petro- Švedu je Golda povedala na- lejsko družbo, da v sodelovanju preganjanju male skupine gveP Policija je včeraj zaplenila rilcev, ki se je izkrcala na tiehjjj'3^1 pornografski tilm "Deep republike, ubile njenega vodni-! ■i-irLal v Koxy Adult Theater su povratka v Egipt, ker je bilo' ka bivšega polk. Francisca Ca- ^ 9 ou 1p0 Pfefieau xl ma že 39 milj daleč od prekopa nad J amano Deno> ki ie vodi! uper vj °b 1L " ^ela Je uErav; notranjostjo Sinaja. Prav to! PcdPoro Juana Boscha leta. 1965. j . 2.aomma!a kiynna, ki dejstvo zavrača samo izraelsko uPor 3e bil tedaj,končan s peši- pa je 1 1ZpiJfce£’ KOt 3e PoioZil - -v, ., . bona za !pz00. Dobro uro kas- neje so navijali isti film že znova. Policija je prišla spet v kino m zasegla drugi izvoa filma xer bil vojaški ataše Pono^° Pr^la tudi upravnika „ kma 1. H. 1 iynna, ki je bil zo- pet izpuščen, ko je položil nov opravičevanje, da naj bi biii Izraelci letalo sestrelili, ker so se bali, da je ugrabljeno in napolnjeno z razstrelivom leti proti Tel Avivu, kjer naj bi treščilo na mesto. Sestreljeno letalo je letelo preko “vojaško zelo občutljivega ozemlja” in Izraelci upajo, da bodo dognali, čemu pilot ni odgovoril na svarila in ni na zahtevo pristal. To je posebno čudno, ker je letalo vodilo francosko in ne arabsko moštvo. Med preživelimi je baje pomočnik pilota in ena od letal ravnost: “Nas ne bi bilo tu, če s Shell družbo stika za novimi iških strežnic, ki utegneta pojas ne bi bilo ZDA,” nato je še do-1 ležišči olja v bližini obale med; niti ponašanje letala tik pred dala, da nič ne ve, da bi bila Barcelono in Valencijo in v za-1 napadom izraelskih letal nanj. Švedska protestirala proti na- livu Cadiz. Doslej niso nič na-| Sestrelitev libijskega potni- stopu ZDA v Evropi tekom dru- šli in so vrtanje v Cadiškem za- škega letala nad Sinajem je za- cJPrNu zajedanja parlamenta ge svetovne vojne. I livu že onustili. 1 nrenestila Izraelce še hnli na ,xceja! ieJa > a zeu Indija bolj- Ijatvijo ameriških marine v Dominikansko republiko. Razmere so se uredile in izvoljen je bil nov predsednik Bela-guer. Deno je pri poslaništvu Dominikanske republike v Londonu, od koder , , T T , . . " ■ . bond za $200. Mestni javni to- pa »lfc7 >zgm, ■ Sedaj se je ^ chandIer „ ^ da ba viml domov na čelu male skup.- vIožil danes tdžoo m zva, ne gverilcev, baje zopet v pod- naj poro Boscha Vojaki so truplo nadaljnje predvajanie omen,c. Dena zagrenil v samoten grob v nega goratem predelu, kjer je bil u-( bit. Indija želi boljše odnose z ZDA NEW DELHI, Ind. — Predsednik Indije V. W. Giri je pri odprtju zasedanja parlamenta Zadnje vesti | livu že opustili. prepestila Izraelce, še bolj pa za Svoje ~ ‘r v kjivdw dj k raesto bo prevzel spomla-Pauls° d° sedanii Poslanik Rolf v Pekj°. na sv°je novo mesto ■ng- bja V°n ^aden Je bil zad-v gQ 9 v zunanjem ministrstvu sveto?1!1’ Preje pa je bil Pet let sbij^gt^60 P°sIaništva v Wa" ' Pnu}nski prerok KOROŠKI SLOVENCI ODKLONILI UDELEŽBO V VLADNI KOMISIH 0blacno in mrzl0; najvišja temrv ln mrzlo, Peratura izpod 30. j V ponedeljek, 29. januarja, zvečer so se zbrali v Delavski zbornici v Celovcu predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev: Na- rodni svet koroških Slovencev ter Zveza slovenskih organizacij. Prisotni so bili zaupniki, odborniki ter občinski mandatarji. Udeležba je presegla vse račune, saj je bilo prisotnih nad 500 predstavnikov, tako da se je zborovanje moralo preseliti iz male v veliko dvorano. Uvodne besede je spregovoril dr. Joško Tischler, predsednik Narodnega sveta. Poudarjal je, da morajo Slovenci na Koroškem postati subjekt, ne predmet dogajanj. Od državne pogodbe pa do danes, je navajal, so vse odločitve sklepali preko manjšine in proti manjšini. Zahteval je tudi, da se mora šolsko vprašanje reševati po ureditvi dvojezične šole. Sledil je referat pedsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Francija Z witter j a, ki je tudi nakazoval, da so problemi nastali iz krivega šolskega zakona. Obtoževal je tudi, da je avstrijska vlada kapitulirala pred cesto. Obema referatoma je sledila razprava, kjer so v glavnem obdelovali vprašanje, ali se_udeležijo komisije za reševanje koroških problemov, katero naj bi sestavljali koroški predstavniki in zastopniki vlade. Splošno mnenje je bilo, da se razgovorov zaradi trenutne situacije ne kaže udeležiti. Preveč očitna so bila dejstva, da vlada skuša v komisijo spraviti tudi ljudi, katerih interes je izginotje koroških Slovencev. Razprave so se zlasti udeležili dr. Reginald Vospernik, nadzornik Rudi Slednjič je bila brez nasprotnega glasu sprejeta resolucija, ki sta jo pripravila odbora obeh organizacij. Celotno zborovanje je bila mogočna manifestacija slovenskih predstavnikov, ki je bila obenem sijajna zaupnica osrednjemu vodstvu koroških Slovencev. Sprejeta resolucija pa se glasi takole: “Odborniki in krajevni zaupniki vseh narodnih organizacij koroških Slovencev, zbrani na zboru v Celovcu dne 29. januarja 1973, odobravajo vse dosedanje sklepe in ukrepe obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev v smeri i n t e rnacionalizacij e vprašanj a slovenske skupnosti na Koroškem. Zbor izrecno potrjuje sklep Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze sloven- Vouk, profesor Janko Mesner, skih organizacij na Koroškem dr. Valentin Inzko in dr. A- da ne pošljeta svojih pred-povnik. stavnikov v komisijo, ki jo je sklical zvezni kancler dr. Bruno Kreisky, ker je vanjo imenovan tudi predsednik organizacije “Bund der Windi-sohen” in hkrati podpredsednik organizacije “Kaerntner Heimatdienst”, to je organizacij, katerih dejavnost bi morala biti po odstavku 5, člena 7 avstrijske državne pogodbe prepovedana. Navzoči odborniki in krajevni zaupniki narodnih organizacij hkrati soglasno podpirajo zahtevo obeh osrednjih organizacij po čimprejšnji u-resničitvi komisije predstavnikov zvezne in deželne vlade ter zastopnikov prizadete narodnostne skupnosti, ki jo je dne 6. aprila 1972 ob priložnosti razgovora na Dunaju obljubil zvezni kancler dr. Kreisky. V smislu predloga koroških Slovencev naj bi ta komisija reševala vsa odprta vprašanja naše narodnostne skupnosti.” ^ še diplomatske odnose z ZDA in , boljše medsebojno razumevanje. ; Novi poslanik ZDA v Indiji i P- Moynihan je včeraj prišel sem na svoje službeno mesto. Njegov prihod je bil določen že pred dobrim tednom, na je bil odložen zaradi napada Indire Gandhi na politiko ZDA v južni Aziji. Boj proti mamilom bo prevzela FBI? WASHINGTON, D.C. — Boj proti prodaji in tihotapljenju mamil v našo deželo vodijo razne zvezne službe. V Beli hiši zdaj preudarjajo, da bi vso borbo združili v rokah FBI, vse o-stale službe pa naj bi z njo sodelovale v skupnem naporu. Nixon spreščenejši WASHINGTON, D.C. - Vesti iz Bele hiše trdijo, da se predsednik Nixon čuti veliko svobodnejšega in sproščenejšega, odkar je vojskovanje v Viet-j namu končano. Sedaj ima več prostega časa| za kongresnike, za uradne posle. | pa tudi za kako kratko privatno1 pot in oddih. JERUZALEM, Izr. — Izraelski komandosi so včeraj pred zoro napadli gverilska oporišča v severnem Libanonu v okolici mesta Tripoli. Trdijo, da so pokončali “nekaj ducatov” palestinskih gverilcev, enega turškega gverilca, ki je bil v vežbalnem središču, pa ujeii in odvedli s seboj. V napadenih oporiščih naj bi se bili vežbali napadalci na izraelsko letališče Lod in na izraelsko olimpijsko skupino v Muen-chenu. Izraelski nastop naj bi imel namen preprečiti nove napade znane skupine “Črni september”. Napad je sprožil ostre proteste Libanona in vsega arabskega sveta. WASHINGTON, D.C. — Nasvet A. Burnsa, načelnika Federal Reserve bančnega sistema, naj se Amerikanci en dan v tednu odpovemo mesu in uživamo namesto tega sir, dokler ne bo oskrba z mesom obilnejša, je naletel na slab sprejem. Trdijo, da je večji de! družin to že storil, ker jim je meso enostavno predrago. Porast teh cen v zadnjih mesecih je povzročil hudo nejevoljo po vsej deželi, ki se seveda jezi na vlado, ker tega ni preprečila. WASHINGTON, D.C. — Sen. McGovern je dejal včeraj, da “ne more biti naklonjen” podpiranju Hanoia pri obnovi po vojni. ©-11? a 1 Ameriška Domovina STT’JtTi T^rniTcJi ! * It 1 fOAMM M UAAVAMeMU 6117 St. Clair Ave. — 431-0823 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ‘ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesečo Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto tudi nekaj sto tisoč pripadnikov oboroženih sil, ki štetejo zdaj okoli 1.1 milijona in jih bo treba zmanjšati vsaj na polovico in še na manj, če naj postane Juž(ni Vietnam sposoben skrbeti sam za sebe. Južni Vietnam ima obsežne gozdove trdega lesa, ki ga svet potrebuje, ima obilje rib v svojih vodah in obalnih morjih, računajo celo tudi na ležišča petroleja pod obalnimi vodami. Naravno bogata dežela ima možnosti življenja, kakor hitro bo imela mir in ji bo mednarodna pomoč — seveda v prvi vrsti ameriška — pomagala na noge. 1 BESEDA IZ NARODA I SUBSCRIPTION RATES: '»ited States; $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months mada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ' ^ • 83 No. 38 Thursday, Feb. 22, 1973 V Vietnamu je poleg poprave vojne škode potreben tudi razvoj ii. Še pred začetkom pretekli mesec končane vietnamske vojne je bil izdelan obsežen načrt za ureditev porečja reke Mekong in njenih pritokov. Reka izvira v Tibetu in preko Kitajske, Laosa, Kambodže in Vietnama teče v Južno Kitajsko morje v obsežni delti. Urejanje Mekonga, gradnja jezov in elektrarn na njem in njegovih pritokih naj bi povezala vso Indokino, ki sega na njegovo porečje, v gospodarsko enoto. S tem naj bi bila ustvarjena skupnost koristi, ki bi naj preprečevala nove vojne med indokitajskimi državami. Zamisel je bila lepa in Združeni narodi so se trudili za njeno izvajanje tudi v času same vojne. Za izvedbo celotnega načrta je potrebno dosti kapitala, ki more priti samo iz tujine. ZDA so voljne prispevati svoj delež, upajo pa, da bodo pri tem sodelovale tudi druge države, zlasti Japonska in Zahodna Nemčija, Sovjetska Fi@¥* Ludwig J. Virant 3so kal “ztato” mašo dovolj priložnosti za razgovor, kramljanje, pa tudi za veselje in zabavo. Ob dobri kapljici in po okusni večerji se bomo brez dvoma vsi dobro počutili. Za ples in veselo razpoloženje bo igral orkester Sonet. Članice so vabljene, da pri- CLEVELAND, O. — Rev. Ludwig J. Virant, častni župnik pri Žalostni Materi Božji v Penin-suli v Ohiu, bo v nedeljo, 25. februarja, bral v svoji domači spevajo domače pecivo. Vse bo z fari sv. Cirila in Metoda, kamor se vrača za to priložnost, ob treh popoldne “zlato” mašo. Pri fari sv. Cirila in Metoda je bil župnik v letih 1929-1934. Msgr. Louis Baznik, župnik pri Sv. Patriku v Thompsonu, bo pridigal, asistirala pri sv. maši pa bosta rev. Victor Tomc, župnik pri Mariji Vnebovzeti v Coilinwoodu, in rev. Victor Cimperman, župnik pri cerkvi Kristusa Kralja v Akronu. Rev. L. J. Virant je bil posvečen 24. februarja 1923 od teda-njega nadškofa Jos. Schrembsa v Clevelandu in je imel novo mašo naslednji dan v domači fari v Lorainu. Njegovo prvo službeno mesto je bilo kaplan pri Sv. Vidu, od koder je odšel za veseljem sprejeto! Na svidenje v soboto, 24. februarja! Odbor Vabilo m predavanj® CLEVELAND, O. - Opozarjamo, da ne zamudite redke prilike, da se srečate s sestro Silvo Žužek, ki bo v soboto, 24. febr., ob 11. uri dopoldne kazala slike in govorila o svojem misijonskem delu v Ugandi, šolski mladini v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. V nedeljo, 25. febr., bo v istem prostoru ob 3. uri popoldan predavala in prikazovala s slikami življenje nam nepoznanega sveta. Gotov sem, da kdor se bo odzval vabilu, bo obogatel na spoznanju v duhovnem delovanju, ki ga vrše te izbrane duše. Podpisani sem se z njo srečal in je naredila name lep vtis.. . Še več sem zvedel o njej iz obsežnega spisa, ki ga je pripravila za revijo Kat. Misijonov. Kako čudovito Gospod vodi tile obiskoval o-1 s^-e> kj je poklical, da jih snovno šolo pri Sv. Cirilu in Me-1 pripravi za svoje odposlance. S todu, višjo pa pri Sv. Jeromu v, kakšnimi težavami, odpovedmi. Kitchenerju v Ontariu. Gradu- nevšečnostmi se je morala sre-iral je na University of Dayton,! čati) predno je prišla do cilja; kjer je bil v svojem zadnjem le-! Bo poleg božje dobrote veljalo tu kapetan nogometnega mo-j tudi za njo: Kjer je volja, tam štva. Nato je šel v St. Bernard’s je p0t! Seminary v Rocnester, N.Y., ini Naj v ponos vsem katoliškim v St. Mary’s Seminary v Cleve-j Slovencem omenim, da je iz land. Bil je sin Mr. in Mrs. Alois | znane Žužkove družine v Ljub-spoštovane. ijani, ena izmed njenih 15 otrok. Lorainu. Cerkvi je dala 7 članov dru-Brat rev. Victor Virant, ki je bil žine, 3 duhovnike in 4 sestre! posvečen v duhovnika 1. 1933, je Od njih delujeta dve kot zdrav-umrl 1. 1936 kot kaplan pri Ma-jnici, ena v Vietnamu, druga v Etiopiji. Sestra Silva — ki je se- vsakdanjih ljudi.” porabil, da je smel izvleči zašlo Tako upam, da bo za vsakega, ovčico iz trnja, drugemu, ker se ki bo prišel na to zanimivo pre- je rešena ovčica tako dobro po-davanje, privlačno in zanimivo, čutila v naročju Dobrega Pastir-Pripomnim, če so te nesebične ’ ja. osebe, ki pozabljajo nase, svojo “Ali ste kdaj opravljali kako udobnost — dale svoje življenj-' posebno pobožnost, da vam je sko delo tem primitivnim lju- j Bog naklonil tako veliko izred-dem, se vprašam: Kaj smo mi no milost?” je vprašal kaplan v primeri z njimi storili za rast krščanstva? V veliko moralno podporo jim je, če vidijo, da se tudi mi v zaledju zanimamo za njih delovanje, zato smo dolžni, da nismo brezbrižni. Kar je Filip (ko je prvič srečal Jezusa) rekel Natanaelu: Pridi in poglej! Tako tudi jaz v bolnika. “Ne spomnim se, da ibi bil kdaj opravljal kake posebne molitve. Pač pa sem enkrat v mladosti opravil pobožnost 9 prvih petkov.” “Glejte, kako Jezus drži svojo obljubo. Vaša duša je zopet lepa. V Krvi svojega presv. Srca imenu MZA vabim, da se odloči! jo je Jezus očistil. Zaupajte Mu. za ta sestanek. M. T. lansaške drakSirtlse in Metodu v Lorainu. S te fare je odšel za župnika k Brezmadežnemu Spočetju v Madison in od tam k Žalostni Materi Božji v Peninsulo, kjer je bil preteklih 22 let. Zlatomašnik je obiskoval o- Virant, ugledne in slovenske družine zveza in Kitajska Mekong je skozi milijone let nosil s seboj proti morju i župnega upravitelja na fari velike količine zemlje in rodovitnega blata, ki ga je puščal preSv. Srca v Barbertonu, od največ ob svojem izlivu v morje. S tem je področje rodo- tam pa za župnika k Sv. Cirilu vitne delte rastlo bolj in bolj in predstavlja danes največji! in najrodovitnejši predel vse Indokine, večjega in rodovit-nejšega od delte Rdeče reke v Severnem Vietnamu. Mekongova delta ima obilje vode, pa tudi toplo podnebje. ki omogoča tri letne pridelke. Četudi je to eno najrodo-vitnejših predelov na zemlji, je na sto tisoče akrov te zemlje neobdelane, zapuščene in pokrite s plevelom. 'Farmarji so zbezali in pustili zemljo propasti v plevelu, ko je vojna segla na njihovo področje in se niso več čutili varne. Selitev je bila večkrat prisilna kot prostovoljna. V času francoske vlade je bila delta Mekonga prepredena s prekopi za namakanje in za promet, posebni nasipi so varovali nizko ležeča področja pred poplavljanjem z morsko vodo,, ki onemogoča setev. Dober del tega sistema prekopov in nasipov je propadel tekom dolgih vojnih let. Naravno, da se je tudi pridelek zmanjšal. Na področjih, kjer morska voda udarja nazaj v notranjost in poplavlja zemljo, je možen le en pridelek na leto namesto nekdanjih treh, ker mora kmet čakati, da pride deževje in spere sol, ki jo je morje pustilo ob svoji poplavi, predno more sejati. Južni Vietnam je v francoski dobi pridelal toliko riža, da je kril vse potrebe domačega prebivalstva, pa ga je povprečno ostalo še okoli milijon ton za izvoz. V letih vojne je pridelek tako padel, da je moral Južni Vietnam iz leta v leto uvažati velike količine riža iz ZDA in od drugod za svojo lastno prehrano. Južni Vietnam ima obsežne nasade gumovca, ene največjih v južni Aziji. Ti so še vedno bistvene važnosti za državno gospodarstvo, ker predstavlja surov gumi glavno izvozno blago Južnega Vietnama. Nasadi so zastareli in potrebna je njihova obnova, če naj ostanejo donosni. Načrtovalci gospodarske obnove in razvoja Južnega Vietnama ne stavljajo preveč na to-, ker se jim zdi, da cena naravnega gumija pada in da bodočnost teh nasadov ni gotova. Nekdaj je bil tudi obsežen pridelek sladkornega trsa. Dadi ta je več kot kril domače potrebe, med tem ko mora zdaj Južni Vietnam velike količine sladkorja uvoziti. Nasadi sladkornega trsa so bili delno uničeni od sovražnika, ki je hotel s tem prizadeti narodno gospodarstvo, pa tudi od samih oblasti, ki so končno sajenje prepovedale, oziroma omejile na strogo varne predele, ker je sladkorni trs nudi1 odlično zavetje in skrivališče rdečim gverilcem. Vse tri temeljne gospodarske panoge so potrebne obsežne obnove, če naj se Južni Vietnam postavi gospodarsko zopet na noge. Poleg neposredne vojne škode, ki jo cenijo v Južnem Vietnamu le na nekaj sto milijonov dolarjev, bo treba rešiti vprašanje vojnih beguncev, ki naj bi jih bilo samo v begunskih taboriščih po vladnih podatkih blizu 700,000. Neposredno vojno škodo bi bilo možno popraviti naglo, ker so mesta ostala z izjemami Quang Tri City, An Loc in še nekaj drugih manjših v glavnem cela in ne prehudo poškodovana. Vaška naselja, v kolikor so bila uničena, so zgrajena iz domačega, lahko dosegljivega materiala in njihova obnova ne predstavlja težjega vprašanja. Če bo prišlo skoro do končanja bojevanja in bo nastopil resnični mir, računajo, da je neposredna vojna škoda lahko popravljena v t'a vnem v enem letu, kvečjemu v dveh. Teža* m a bo obnova poljedelstva in pridobitev obsežnih riji Vnebovzeti v Coilinwoodu. Pri zlati maši bodo predvidoma navzoči člani Virantove družine Mrs. Anna Urbas z Loraina, upok. polk. Leo B. Virant iz New Jersey) a, dr. John A. Virant iz St. Louisa in dr. Patrick B. Virant iz Clevelanda. Rev. L. J. Virantu, uspešnemu in marljivemu delavcu v vinogradu Gospodovem iskrene čestitke in še obilo zdravih in zadovoljnih let! AD Štajerski kkh vali m predpstšio veselise CLEVELAND, O. — Štajerski klub vabi vse svoje člane, njihove družine, pa tudi vse druge rojake in rojakinje v soboto, 24. februarja, ob sedmih zvečer v Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue na predpustno za- S Airesu, bavo. j Tako povzamem, da je 1. 1963 Štarejci in Prekmurci, Štajer-: iz Argentine prišla v Philadel-ke in Prekmurke pridno pri-! phio, Pa. Sprejeta je bila kot re-pravljajo, da bo vse, kar le mo-! dovnica v družbo, ki jo je usta- daj med nami — omenja: “Vsa tista leta (ko je študirala) sem si zelo želela študirati medicino, da bi po končanih študijah vstopila v misijonski zdravniški red in tako kot zdravnica delovala v misijonih . . a ni bilo mogoče, ker prva dolžnost je bila skrbeti za družino. Družina je leta 1948 emigrirala v Argentino in je dobri oče tam umrl leta 1952. Kmalu mi je dal Bog spoznanje, da mi ne bo mogoče študirati medicino in hoditi v službo. Ker mi je bilo nemogoče študirati medicino, sem si izbrala poklic, ki je tesno povezan njo in mi je dovoljeno hoditi v službo. Odločila sem se za lekar-narstvo. 2e tako sem delala v lekarnarstvu, zato mi ni bilo novo. Leta 1960 sem diplomirala, nato sem dve leti delala v privatnih lekarnah v Buenos goče, dobro, okusno in veselo. Na razpolago bodo koline s prikuhami, pustni krofi, dobra kava in drugo. novila Mater Ana Deugel. V materini hiši Fox Chase je napravila postulat, noviciat in uniorat in 1. 1967 so jo določili za Ugan- KANSAS CITY, Kans. — Vse Jezusove obljube častilcem presvetega Srca so zelo važne. Vsaka je vredna razmišljanja, a za sedanje čase, ko so tudi nekateri katoličani nekako zamrznili, se mi zdi, da je dvanajsta obljuba zmožna nas zopet približati Bogu. Saj je presv. Srce peč ljubezni in vir vseh čednosti. Kdor se greje pri ognju presv. Srca, kdor črpa iz tega vira čednosti, mora zagoreti v novo rast svetosti, ki jo Bog zahteva od nas vseh. Jezus je delaj sv. Margareti Alakok: “V neizmernem usmiljenju svojega Srca obljubim, da bo moja vsemogočna ljubezen dala milost pokore pred smrtjo vsem, ki bodo prejeli sv. obhajilo na devet prvih petkov vsakega meseca. Ne bodo umrli v moji nemilosti niti brez sv. zakramentov. Moje božje Srce bo njih zavetje v zadnjem trenutku.” Želimo srečno, lepo v Gospodu umreti? Na nas je ležeče, da si zagotovimo srečno večnost. O-pravimo pobožnost 9 prvih petkov. Prejmimo sv. obhajilo v zadoščenje presv. Srcu, ki ga svet tako žali. Le malo pomislimo na umore tisočev nerojenih otrok, na nebrzdanost spolnosti, porno-gafijo v tisku, oboževanje hudiča itd., a tudi sami nismo brez greha, torej vzroka dovolj za zadostimo sv. obhajilo. In ko že opravimo 9 prvih petkov, napravimo presv. Srcu veselje s tem. da ga bomo prejemali še zana-prej vsak prvi petek. Še boljše: 7scj vsako nedeljo.. . In kdor ima časa na pretek in živi blizu cerkve, tak pa lahko vsak dan razveseli Gospoda z zadostilnim sv. obhajilom. Nabirajmo si zakladov, dokler so nam še na razpolago. Oče neke naše sestre — bila je’ na Bledu doma — je bil na prvi petek pri sv. obhajilu. Po zajtrku je šel obirat češnje. Stal je blizu vrba na trhli veji. Zlomila se je pod njim. Padel je tako nesrečno na izsušeno zemljo, da si je zlomil tilnik in umrl. Družina je bila verna; umljivo, da so vsi žalovali, a globoko v srcu so čutili tolažbo; Bog je poklical očeta, ko je bil najbolj pripravljen, po prejemu sv. obhajila. Jezus je izpolnil svojo obljubo zvestemu častilcu. Ni umrl brez Po opijski poti ‘Zlati trikotnik’ v jugovzhodni Aziji postaja največji dobavitelj heroina za sužnje mamil v ameriških mestih. Skrivne črpalke tihomorskega cevovoda, po1 katerem prihaja heron na ameriški trg, se zadnja leta bolj in bolj selijo z Bližnjega vzhoda v jugovzhodne azijske dežele. Odstotek heroina iz tega vira se je v zadnjem času podvojil in je že dosegel tretjino celotne količine, vtihotapljene v ZDA. Opijsko in heroinsko kupčijo v tem delu sveta — od pridelovanja maka in rafiniran)a opija do razpečavanja imajo skoraj v celoti v rokah Kitajci, ne tisti v matični deželi, marveč izseljenci v celi vrsti južnoazijskih dežel. Ti ljudje so v tesnih poslovnih stikih, čedalje gostejša tihotap- do zadnjega trenutka.” Duhovnik je še blagoslovil bolnika in odšel. * Letos obhajamo praznik presv. Srca 29. junija in naslednji dan, 30. jun., bomo praznovali Brezmadežno Srce Marije. Kako lepo in prav, da je sv. Cerkev do- ska mreža utrjuje njihov vpliv, ločila ta dva dneva kot praznika' Večina tega herona je name-Najsvetejših Src, Jezusa in M a- njena azijskemu tržišču, hkrati rije. Saj spadata skupaj — brez!pa narašča prodaja v ZDA. Ko enega teh Src bi ne moglo bitij je heroin postal v ZDA resen so-drugega. In kdor ljubi eno teh'cialni problem, je bila najpo-Src, ne sme odreči ljubezni dru-j membnejša dobaviteljica Turči-gsmu. j ja, od koder so tihotapci preva- 29. junija — zadostilno sv. ob- žali opij v Francijo. Turške o-hajilo presv. Srcu. Kako lepo bi blasti zdaj skušajo preprečiti bilo, če bi se katera slovenska j pridelovanje maka, prihodnje le-družina ta dan posvetila presv. j to bo ta rastlina cvetela v tur- Srcu! In drugi dan napravimo veselje Brezmadežnemu Srcu Marije. Prejmimo sv. obhajilo Nji v zadoščenje, ker svet tako žali Njenega Sina in Njo. * Jezus je razodel Svoje Srce 27 dec. 1673 Margareti Alakok. Letos bodo v Paray le Monial velike slovesnosti vse leto, ker bodo obhajali 300-letnico razodetja božjega Srca. Iz vseh krajev sveta bodo hiteli romarji v to mesto na Francoskem. Tudi ameriški voditelji Modre armade bodo tam ravno na praznik presv. Srca. Z letalom bodo šli pod vodstvom fatimskega škofa še v Pontevedra, kjer se je Jezus prikazal Luciji (sedaj je karmeličanka) 1. 1926 — torej v naši dobi. Naročil ji je, naj širi pobožnosti do Brezmadežnega Srca Marije. V časopisih beremo vsak dan, kdo je umrl. Vedno me veseli, iških nasadih le še za potrebe medicine. S tem j e izločena prva dobaviteljica; na njeno mesto stopa jugovzhodna Azija, ki pridela do 750 ton ali 70 odstotkov ilegalnega opija na leto, od tega največ mejne pokrajine v Burmi, Laosu in na Tajskem, v tako imenovanem “zlatem trikotniku”. Več sto ton opija gre v Hong Kong, ostanek pa zadošča za 30 odstotkov ameriških sužnjev heroina. Boeing 747 - varen Nobeno teh potniških vele-ietal se še ni ponesrečilo v zraku, le tri so imela težave pri pristajanju. Ameriški jumbo-jeti, naj večja potniška letala na svetu, so se izkazala tudi za najvarnejša. Koncem lanskega leta je bilo v prometu okrog 200 teh letal; od ko vidim, da kaka družina prosi: J teh dve tretjini v Ameriki, osta-“Ne cvetic. Prosimo, darujte raj-1 la pa drugod po svetu. V treh letih, odkar jih uporabljajo, s° preletela skoro milijon milj in še v kak dober namen.” Kako prav in pametno! Posnemanja vredno! Duši pokojnega vsi vozovi cvetja prav nič ne pomagajo. Ko ibi ljudje tisti denar, ki ga porabijo za cvetje, dali za sv. maše, bi duša čutila, če je v vi- utrpela samo eno popolno zgubo in še ta ni bila tehnične narave. Letalo so ugrabili arabski teroristi in ga pri Kairu v EgipL1 razstrelili. Ostala tri so bila pri cah, olajšanje, ali bi bila mogo- pristanku le deloma pcškodova-če rešena iz vic. In toliko dru- na, večjih človeških žrtev pa & gib potreb je: Reveži brez doma; bilo nikjer. pomanjkanje; domovi za stare; Vse to vpliva ugodno na njik cerkve v domovini, ki rabijo po- zavarovanje. Medtem, ko so se pravila. Farne šole. Kaj bi na- jih zavarovalnice sprva bale pre' števala, saj vsak ve, koliko po- vzeti, so sedaj polne hvale ° trebnih je med nami. Tem po- njih. Letalo samo1 stane okrog 27 magati je delo, posebno všeč milijonov dolarjev, zavarovati Bogu in bo rad naklonil duši po- je pa treba tudi potnike in ra-kojnega, kar smo storili za bliž- čunati na najslabši možen slonjega v njegovem imenu. Sv. čaj, da se letalo zruši na gost° Cerkev ima prav, ko ne pusti v naseljeno področje ali na kak0 Ameriki nobenih vencev okrog tovarno. Skupna škoda bi mogla krste v cerkvi. Tam smo vsi e-| naki — bogatini in reveži. Če bi sv. zakramentov. Jezus je bil, njegovo varno zavetje v zad-l^f prep0vedi’ bi bilj. Panjem trenutku, kot je obljubil pred stoletji. Še eno zgodbico. Mlad mož je opravil pobožnost 9 prvih petkov * po nasvetu matere. Zašel po je v slabo družbo, izgubil vero in pohujšljivo živel. Odtujil se je Cerkvi in zakramentom. Ko je bil že star, ga je napadla bolezen. Zapeljali so ga v bolnico. Ker je bil po imenu katoličan, je sestra strežnica poklicala kurata. Bolnik ga je hotel odkloniti, vendar je dovolil, da je duhovnik sedel. Prijaznemu kaplanu je uspelo, da je bolnik nazadnje le bil pripravljen se spo- bi bogatih sijajni, reveži bi pa morali biti zadovoljni, da imajo vsaj krsto, brez kake rože. Seveda, v večnosti, pred Bogom, po bogataš in revež toliko \ ijata, kolikor sta si zaslužila v življenju. Oba prejmeta pravično plačilo: “Dajte nam raje v življenju cvetic, a trnje shranite za grobe.” s. M. Lavoslava Evropejci za Združene evropske države V šestih državab-ustanovite Ijicah Evropske gospodarske Le spomnimo se, kako smo do- Sem je prišla istega leta v včasih doma sosed soseda, prija- n°vembru, prevzela delo v le- . , ______, teli prijatelja vabili na koline, k&rni, kjer dela še sedaj! ,r0w;. . --O rodovitn. zemlje v delti Mekonga za po- ; Tako vabimo zdaj v okviru Sta- Omenja: “Naša družba je vse' vedati. Po prejemu še drugih sv. skupnosti se je izreklo 70% nre- goče nai’^i^bc^uncL ki pa'se^er'et P0C^°.C','a f1?] ' kluba’^da bi se povese- začetka misijonska ^3ravni-j zakramentov sta bila duhovnik bralstva ^za ^ Zd^iiž^ države znašati do $200 milijonov. Zavarovalne družbe vpošteva-jo malo tveganje pri zavarovanju teh letal, zato so znižale p1-6" mijo od poldrugega milijona 113 milijon in še manj. Na vsem svetu je bilo lani ^ velikih letalskih nesreč, pri katerih je bilo 1,500 človeški11 žrtev. To je bilo za letalstvo e^° najslabših let. V letu 1971 se Je zrušilo samo 10 potniških letak leto preje pa 26, če vštejemo & sta 4, ki so jih ugrabili in n111 čili Arabci. V letu 1968 je bi10 uničenih skupno 28 potniških l£\ tal, vključno 9, ki so jih uni01^1 Izraelci v Beirutu. neodločenih. Na vprašanja, kaj si žele v socialnem oziru, je večina za z3' gotovitev zadostne starost116 preskrbe, za stalno delo za na13^ še in za prepoved izdelovanja 3 tomskih bomb. K. MAY: ZAKiAD V SREBRNEM JEZERU FRANCOSKA "VELIKA DELTA' “H konjem —? K čigavim konjem?” “Vidim, da sta jezdila, gotovo £ta nekje pustila konje.” Mali je kar gledal. “Vidite, da sva jezdila —?” je hlastnil. “Hm—! Seveda ste prav videli —! Tamle za gričem gojita najini mrhi, kjer sva počivala, preden ste prijezdili mimo.” “Pojdimo!” Razjahal je, prijel konja za ^ajeti in stopil pred njima po eiioi. Začudena sta šla west-j^mia za njim, nista vedela, ka-.0 jima je. Tako samozavestno ie na mah nastopal, da si mu Msta upala ugovarjati. Za gričem sta se pasla dva 0nja, res mrhi sta bili, mršavi juseti, bolj koza ko konj. An-s ežev konj je šel za svojim gospodarjem krotko ko pes in ko sta mu prišla westmana prebli-2V je jezno zarezgetal in bu okoli sebe. Strupena mrha —!” je dejal Bill. “Zelo nevljuden Comply je!” prave prerijske lovce. Pa sem šel. In tule sem našel vaju. Všeč sta mi, yes! Ali gresta z menoj v San Francisco?” “Hm —!” je naredil mali. “Ali veste približno, kako daleč je v San Francisco?” “Vem.” “Pa govorite, kot da bi ne bilo več ko dan ježe!” “Hm, da—! Se vam pa tudi sanja, kaj vse se vam utegne pripetiti spotoma—?” “Pripetiti —? Spotoma —? Well, upam, da bom marsikaj doživel.” “Nikar si nič preveč ne želite doživljajev! Vedite, da bi potovali mesec ali dva, kakor pač bo spotoma. In da je pot nevarna—. In zato ne moreva potovati z vami!” “Ker je nevarno?” Mali je bil skorajda užaljen. še Rač Pa dobro ve, da si nismo v sorodu, pa je rajši aenkrat sam. Tudi z vajinima °njema si ne bo dober.” lako pameten je —? Mu ni i1 —• Menda ste ga odvedli ar izpred pluga —?” ^ho —; Pristen kurdijski r^kec je, če dovolite!” Kurdijski žrebec—?” je zijal ^stman. “Kaj pa je tisto?” '— žrebec iz Kurdistana.” žel ?a^° —‘ Pa j6 de- ((‘Med Perzijo in Turčijo.” Kje pa ste ga kupili?” , Kurdistanu seveda.” Jaha ste bili?” “i?a' vze^ s sehoj.” (!^a Angleško?” 'Ba.” Angleškega pa v Ameri-Kakor vidite.” Sl;) es';inana sta molčala in se vo sP°gMdovala. Lord je go-0 0!-vf1M°marno! kot da govori Se^1C u’ ki ga je kdo kupil na VredU vzel domov s kletko še huje sta se čudila. pje- travv* Je ležala odeja in na bbo ?e^eno srnje stegno. Udo-odre m sec^el lord, vzel noz, si d& ^ ^°S V a81'3’ za rij'e ^ k,e^enka pripravljena dei=^r onemela sta. Končno je 7al mali; RrL ravzaPrav ste mi všeč, lord! tavljal!” na preriii mnogo obo- raj ne obotavljam! Vče- čei1jtoa v^va ustrelila tole pelo hr? Za mene> danes ali jutri pa Jaz za vaju.” *,a''No‘°Jeste! “pa^ na mesu se pozna.” dete ° ? J utri nama bo- rpeni^1 Us^reRR pečenko? Mar sedep6’ ^omo jutri še tule dobri ’ VS* m Rot da smo si “Pu^njatelji?” paj bo6 ne :komo sedeli, pa sku-go dnL’0 °Stali’ lutri in še mno-dugn .’ le pravil lord ravno-“P ln Pridno žvečil. “Jaz °i R-do pravi?” SW °rd člastlepool. veolrn0^ Beset dolarjev in ^ stavim.” ^egej • ^°rbn na hrbet in potegnil Hbu° Pred sebe. “C!y le zamahnil z roko. komn Je han-Rovce! Rajši ne > taviIi-” ložjj^ ! Ra prisedita! Raz-SediVama’ kako mislim.” 4ivo pL!ta' Spet ja je presun-V°dtiik ak ^a hejal: Iskal sem 2aPad a h° preriji in dalje na še^ kj Pa nobenega nisem na-Pič hj. 1 mil všeč. Samo za gre^ j! Rekli so mi, naj a prerijo, tam da je najti Nisva bogata, kakor ste vi, zdi, od lova živiva in zato ne moreva jezditi na sprehod v San Francisco.” “Plačal bom!” Francija gradi obsežno industrijsko področje v trikotu Lion-Nica-Perpignan. Francozi ne morejo pozabiti, go največje francosko jeklarsko da so bili vse do druge svetovne središče z izredno ugodno lego, vojne vodilna evropska vele- ki bo zelo pocenila dovoz rud-sila. Staro slavo je hotel obno- nin, premoga in koksa iz preko-viti general De Gaulle, ki je pa morskih dežel. Delo bo zahte-imel premalo časa na razpolago, valo investicije preko 1 bilijona Cesar se njemu ni posrečilo do- dolarjev. seči, skušajo ustvariti njegovi Fos ne pomeni samo novo je-nasledniki. j klamo. V naravno zavarovanem Reka Ron, ki teče v Sredoze- zalivu tega do pred nekaj leti še msko morje, bo čez nekaj let od neznanega kraja, je nastalo veli-Liona navzdol postala glavna kansko industrijsko pristanišče, žila gosto naseljenega industrij- ki je sposobno že sedaj spreje-skega področja južne Francije, mati tankerje z 250.000 ton no-Na jugovzhodu dežele bodo u- silnosti. Ima tudi vse potrebne stvarili ravnotežje severni in- naprave za raztovarjanje olja, dustrijski coni, ki se razteza od plina, rudnin, premoga in koksa, srednjega Rena do Severnega Skozi Fos je šlo v 1. 1971 pre-morja in od Lotaringije preko ko 65 milijonov ton surovega o-Luksemburga in severnofranco- lja iz Afrike in Azije. Računajo, skega in belgijskega revirja tez- da bo 1. 1975 ta množina povi-ke industrije do morja. Veliki šana na 100 milijonov ton, od če-načrti naj bi prinesli Evropi go- sar ko šlo 60 milijonov ton po spodarsko ravnotežje. | oljevodu v Strassiburg, v Karls- Delo je že precej napredovalo.1 ruhe in v Švico. Okrog Fosa Njegovi voditelji so imenovaTi ze obratujejo oljne rafinerije in razne kemične tovarne. Jeklarne bodo gotovo privabile še druga manjša podjetja kovins-ko-predelovalne industrije. Fos ni edina pridobitev “Velike delte”. Ron in njegovi pri-j toki proizvajajo že sedaj 33 mili- na s črnim morjem. V Veliki delti živi sedaj na 45,000 kvadratnih miljah 10 milijonov ljudi. Že sedaj so tam pomembna industrijska in trgovska središča, 5 univerz in važne raziskovalne ustanove, posebno na području atomske fizike, velike ladjedelnice in središče za proučevanje oceanov in znanstvene in tehnične naprave za izkoriščanje bogastev na morskem dnu. Velika delta nudi tudi razsež-no riviero, vse do španske meje ki služi lahko za oddih in okrepčilo. Tudi francoske Zapadne Alpe in Morske Alpe zahodno od Rona so blizu. Kljub naraščajoči industrializaciji bo ostala jugovzhodna Francija po svojih naravnih lepotah, s svojim odprtim oknom na Sredozemsko morje in s svojim milim podnebjem pokra- južnovzhodno Francijo v trikotu med Lionom, Nico in Perpig-nanom s središčem v Marseille-su Velika delta”. Njeno ustje “Ne! Ampak ker je predaleč.1 tvori vrata v Sredozemlje. “Ve- •_____• j n- lika delta” se imenuje tudi splosno združenje za industrij- u VVSXV.I. £/.». V CtJ dj Z-<'— »JV^V-VCtJ tJU 111111“ ski in gospodarski razvoj tega jard KW električne energiie na področja, ki je začelo svoje delo leto; to daje 31% vse franc0ske pred 6 leti v Marseillesu in je že elektrike. Vodno bogastvo ozad- ------- ------- V. V wvaixu U-Lcna- Malemu se je raztegnil obraz. pcdMo poiočilo o svojih uspe- ja 2a preskrbo novih industrij (C A o tvt _ __1 i ... “A tako —? No, potem bi se pa dalo govoriti o stvari.” “Znata streljati?” Grbavi ga je pogledal pomilovalno, kakor bi na primer pogledal profesor astronomije člove- hih- . j z električno energijo je pa sko- j Vsi evropski podjetniki so bili ro neomejeno. Gradbenih parcel pozvani, naj pri ustanavljanju je v obilju. Vse veže od severa novih podjetij upoštevajo ugod- na jug tekoča velecesta vzdolž ne priložnosti “Velike delte”, elektrificirane železniške proge, ker Francija Hoče to področje Velecesta Lille-Pariz-Lion-Mar- daleč je z zemlje na mesec. “Prerijski lovec — pa bi ka, ki bi ga vprašal, ali ve, kako razviti v evropskem pomenu, j seilles je edina velika prometna Glavna privlačna točka Veli- žila Francije, ki je Alpe ne ovine ke delte je velika jeklarna v rajo. Povprečne ceste za zvezo znal streljati?! Tako vprašanje Fosu pri Marseilleu, ki je že v z Italijo in Španijo so v gradnji, je še hujše, ko pa če bi vprašal, gradnji in bo zmožna jeseni, ko ali zna medved žreti. Oboje je bo dograjena, proizvajati 3.5 mi- tako zelo samo posebi umevno lij one ton jekla na leto, pozne- kakor moja grba.” j je se bo ta povečala na 7 mili- Plovnost reke Ron se vsako leto poveča. Že sedaj lahko plo- NI JI DO SONCA — Liv Ull- vejo ladje mednarodne tonaže 150 milj daleč navzgor. Končni “Hm —! Pa bi le rad videl, jonov ton letno. Imela bo tudi cilj je zvezati Ron z Renom po kakor streljata.” (Dalje prihodnjič) velikansko valjarno. Fos bo za kanalu in istočasno narediti zve- mann skriva svoj obraz pred soncem s sončnikom tekom snemanja filma “Izgubljeno obzorje” v Hollywoodu. Z njo je nje- -------- ---J----- - ... ...v. ^ I Dunkirchenom ob Kanalu dru- zo preko Mezele in gornjega Re-1 na 6 let stara hčerkica Linn. Včeraj —? Odkod TJULNI SE SONČIJO Skupina tjulnov se je spravila na iz morja štrlečo skalo in uživa sonce (zgoraj). Tako si je vso reč izmislil umetnik Peter Allen, ko je tjulne, ki jih je izdelal iz kosov lesa, najdenega na obali, namestil na samoU ni skali. Izdelal je tudi iz istega ali sličnega materiala ribe in jih razložil okoli sebe na sončnem o-brežju Stinton v južni Kalifor niji (na desni spodaj). Ali sta dve, ki jih nese v rokah, tudi leseni, ni razvidno. j jina, kjer bodo ljudje lahko našli razvedrilo. Upajo, da bo iz nje nastala evropska Florida. ---------------o------ Nahod ho ostal Nekaj nadlog bo ostalo kljub napredku znanosti, ki bo premagala mnoge bolezni. Do leta 1980 bo medicinska znanost premagala ošpice, rdečke, migreno, kronične depresije, sklerozo, božjast, visok krvni pritisk, diabetes in mnoge druge bolezni, navadni nahod pa bo še nadalje strahoval človeštvo, napoveduje profesor Eugene Auja-leu, bivši predsednik izvršnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Po Aujaleujevem mnenju se bo medicinska znanost v tem desetletju obogatila s toliko tehničnimi dosežki, da bi lahko nadomestila praktično vsak del človeškega telesa razen centralnega živčevja in hrbteničnega mozga. Manj rožnate so napovedi 69-letnega profesorja glede bolezni srca in ožilja kot ‘morilca številka ena’: čeprav je znanost razvila najrazličnejše preventivne ukrepe proti nastanku bolezni na začetni razvojni stopnji, njenega izbruha ne more preprečiti, marveč ga lahko zavlačuje, v nekaterih primerih tudi do visoke starosti. Boljše medicinsko znanje nasploh, razvoj učinkovitega cigaretnega filtra in zanesljivejši u-krepi proti onesnaževanju zraka naj pripomorejo, da bo manj bolezni dihal, na primer kroničnega bronhitisa, pa tudi raznih ledvičnih bolezni. Izrazito črnogled je Aujaleu glede duševnih bolezni. Po njegovi prisoji se bodo neizogibno množile razne nevroze; znanost bo za zdaj dosegla le skromne uspehe pri zdravljenju shizofrenije in drugih duševnih motenj. -------------—o------ Cepljenje proti jetiki naj ščiti pred levkemijo? Dojenčki, ki so cepljeni proti jetiki (TBC), niso zaščiteni samo proti tej bolezni, ampak verjetno tudi proti krvnemu raku (levkemiji). Na to domnevo je prišel bakteriolog Sol R. Rosenthal, vodja skupine na državni univerzi v Chicagu, ki je preiskala skoro četrt milijona otrok. Pri 172,986 otrocih, ki so bili rojeni v letih 1964 do 1969 v bolnišnici Cook County v Chicagu in niso bili cepljeni proti jetiki, je nastopila levkemija šestkrat tako pogosto, kakor pri 54,414 o-trocih, ki so bili rojeni v istem času istotam, a so bili cepljeni proti tuberkulozi drugi ali tretji dan po rojstvu. Iz poskusov na živalih je znano, da cepivo proti jetiki ne oi’-ganizira telesa samo za obrambo proti jetičnim bacilom, ampak tudi ojači njegovo odporno silo proti raznim vrstam raka. Pred letom sta poročala profesorja Hilliard Seigler in William Shinglbton z Duke univerze v Severni Karolini o posameznih uspehih cepljenja s cepivom proti jetiki pri določenih vrstah kožnega raka. Zaenkrat še ni nobene gotovosti o tem, da to cepljenje preprečuje raka ali1 da vpliva na zmanjšanje tumorjev, je pa na-mig> ki ga je treba vpoštevati. ------o------ Skrb za čisto okolje v Sovjetiji Tudi voditelje 'Sovjetske zveze je začeio skrbeti onesnaževanje zraka in vode. Centralni komite KP in ministrski svet v Moskvi sta naročila dolgoročen program za raziskavo tega vpra-sanja, krajevnim oblastem sta pa dala.pravico, kaznovati krivce, predvsem industrijo, ki bi se pregrešila proti predpisom. Pri tem se bodo bolj brigali za ohranitev pib v rekah in jezerih m bodo tudi razširili zelene pasove, ki obdajajo velika mesta, niso pa ukrenili nič proti nevarnosti zaradi ropota. Help Wanted — Female HELP WANTED - FEMALE General housework, no laundry. 5 days per week — 1:30 to 5:30 pm. Congenial family. Heights area. Bus stop. 321-3576 after 7 p.m. (39) Help Wanted Female Part Time Help wanted, general factory work, name your hours, 7 AM to 6 PM. Call 696-2220 Ext. 300 (42) Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 ____________________ (51) MALI OGLASI V najem Pet-sobni apartment zgoraj v Collinwoodu blizu cerkve St. Jerome. Kličite 531-6680. Po 6. uri pa 481-5437. (39) ŽENITEV Priden, pošten in trezen SLOVENEC star 37 let želi spoznati v svrho ženitve pošteno SLOVENKO, 28-40 staro. Ponudbo s sliko in mogoče tudi telefonsko štev. pod štev. 35 na Ameriško Domovino. _ -(38) Odda se tri opremljene sobe na E. 67 St. privatni vhod, kopalnica, Kličite RE 1-5513 (39) Naprodaj Dvodružinska hiša na E. 156 St., in enodružinska hiša blizu E. 200 St. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626. (39) Hiša naprodaj Enodružinska hiša, 6 sob, na Bayliss Ave. Kličite po 6. uri 881-2038. ' -(38) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša za $22,900. V fari Marije Vnebovzete. Popolno prenovljena od zgoraj do spodaj; nove kuhinje in kopalnice, novi furnezi, preproge vseskozi. Morate videti. BOB ANDERSON REALTY 942-5111 (39) Naprodaj 9-sobna hiša za eno veliko družino, na novo prenovijena na E. 78 St., blizu St. Clair. Kličite 881-0378 po 4. uri. —(21,22,23 feb,1,2 mar) V najem Oddam tri sobno stanovanje v okolici St. Clair j a. 432-2917 -(39) Od E. 185 St. blizu cerkve, šole, na Neff Rd. transportacije in trgovin, hiša šest sob v prav dobrem stanju, garaža za dva avta, cena je samo $17,900. Od E. 140 St. in Lake Shore BIvd. bungalow, dve spalnici spodaj, ena zgoraj, hiša v prav dobrem stanju. Se lahko takoj vselite. Garaža. Cena samo $11,900. J. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 EUCLID DOUBLE Brick, 414 rooms up and down, beautiful, excellent condition, basement, 15 years old. GEORGE KNAUS REALTY 481-9300 (Feb. 20,22) Furniture for sale for living and dining room. Call for appointment 881-1284. (20,22 feb) WANTED CANARY BREEDING CAGE Please call 361-2974 Boleslav Prus: STRAŽA Ondotni župnik je šele nekaj let sem upravljal župnijo. Bil je človek srednje starosti, zelo prikupen. Imel je višjo izobrazbo in vedenje dobro vzgojenega šlahčiča. Vsako leto si je nabavil več knjig, ko vsi njegovi sosedje in mnogo čital; ni ga pa to oviralo, da se ne bi pečal s čebelarstvom, hodil na lov, pohajal prijateljskih shodov in izpolnjeval duhovskih dolžnosti. Bil je splošno priljubljen. Šlahta ga je ljubila radi njegovega razuma in vesele narave; Židje zato, ker jih ni pustil zatirati; naselniki, ker — je v župnišču pogoščaval pastorje; kmetje, ker je prenovil cerkev, obzidal pokopališče, lepo pridigal, opravljal sijajne cerkvene pobožnosti, uboge pa ne samo zastonj krščeval in pokopaval, ampak jim tudi pomagal. Razmerje med preprostim narodom in župnikom pa ni bilo posebno prisrčno. Kmetje so ga spoštovali, toda razgovarjati z njim si niso upali. Ce so gledali nanj, so si mislili, da je Bog ve kako velik gospod in šlahčič, dobrotljiv in usmiljen, ki pa ne govori z vsakim. Župnik je čutil to in posebno ga je bolelo, da ga ni še noben kmet povabil na svatbo ali botrinjo, še nihče vprašal v nobeni reči za svet. Hoteč jih ohrabriti, se je včasih začel razgovarjati; toda kmalu je opazil bojazen na obrazu kmetovem, v sebi pa zadrego in ■— prekinil razgovor. “Ne morem biti demokratičen,” ta misel ga je grizla. Včasih, kedar so bila pota slaba in je župnik prebil nekaj dni brez družbe, se je vzbudila v njem vest. “Slab pastir sem,” je rekel sam pri sebi, “slab učenec Kristusov. Saj vendar nisem zato postal duhovnik, da bi zavzemal mesto med šlahto, ampak da bi služil malim... Podlež sem, farizej.” Tedaj se je zaklenil, pokleknil na gola tla in prosil Boga apostolskega duha. Obetal je, da podari vse prijateljem, po-meče iz kleti steklenice, razda med uboge elegantne talarje in ko bi imel kartati z graščaki, bo rajši tolažil trpine, poučeval nevedne in svetoval obupajočim. Toda vselej, kadar se je po postu in molitvi že.. . že budil v njem duh pokore in zatajevanja, je satan poslal v župnišče goste. “Proklet sem ... Bog, bodi milostljiv! ...” je mrmral v obupu, vstavši od klečanja, da bi naročil kaj v kuhinji in kleti. Četrt ure pozneje je pel posvetne pesmice in pil kakor kakšen ulanec. Tega dne, okoli sedmih zvečer, ko se je Jojna bližal župnišču, se je napravljal župnik na posete k sosednjemu graščaku. Imelo je priti več oseb, in-žener iz Varšave z naj novejšimi vestmi, preferans (igra na karte), imenitna večerja in izvan-redna vina, kajti inžener je snubil gospodarjevo hčerko. Župnik je že par dni bil sam; zato je z mrzlično nestrpnostjo pričakoval trenutka odhoda. Tako se je dolgočasil, gledajoč skozi eno okno na dvorišče, na katerem je tolst hlapec cepil drva, skozi drugo pa na vrt, pokrit s snegom, in gola drevesa, na katerih so vreščali krokarji; tako je hrepenel po ljudeh, da kar ni mogel dočakati večera. Štel že ni več ur, ampak četrtinke, ko je pa mislil, da je preteklo četrt ure in pogledal na uro, se je prepričal osupnjen, da je preteklo šele nekaj minut. Kapelan je stanoval v drugi hiši in šel takoj po solnčnem zahodu spat, pokrivši si glavo s suknjeno, vatirano čepico. Samo to je tolažilo župnika, ki ni ljubil svojega pomočnika. Da bi na katerikoli način prebil do odhoda, je zahteval samovar in kadeč pipo sanjaril. “Ali prideta danes Teofilova, ali ne? ... No, on je zabit kakor malokdo, toda ona... Usmiljeni Bog, kaj mi roji po glavi!.,.” Toda kljub vzdihom je videl kar naprej zelenkaste oči gospe Teofilove, uprte kakor z žalostjo vase, in oni posebni izraz, s katerim je nedavno rekla: “Gospod župnik, v življenju se vrše siinejše drame, nego na odru.” On ji tedaj ni odgovoril, ampak samo čutil, da ga je nekaj stisnilo za prsi. Toda danes, ko je sedel tu sam in štel počasne udarce ure, je priznaval, da se v življenju ne vrše samo silne, ampak tudi strašne drame. Kakšno peklo, sam pred seboj se skrivati s svojimi mislimi! Eno od serijskih sporočil našim odjemalcem: Čigavo delo vzame šestkrat toliko elektrike kot njegov dom? Povprečnega tovarniškega delavca. Tovorniška industrija rabi preko 37,000 kilovatnih ur električne sile letno na uposlenca. To je več kot šestkrat toliko, kot jo uposlenec porabi doma za vse 24 ur na dan skozi vse leto. Od leta 1960 je zahteva po električni sili v industriji in trgovinstvu v severovzhodnem Ohiu narastla za 86%. Če ne preskrbimo rastočo oskrbo z električno silo, sedanje tovarne ne morejo ostati tu. Nove industrije se ne bodo selile sem. Stara delovna mesta bodo izginila. Nova delovna mesta ne bodo nikdar nastala. zgoščen petletni gradbeni program — več denarja, kot ga je treba za uresničitev novega Lake Erie Gateway načrta v Clevelandu, za gradnjo pravosodnega središča za Cleveland Clinic Hospital, za razširitev Cleveland Hopkins letališča in za vse nove stanovanjske stavbe, stavbe za college, stavbe za pisarne, hotele, motele in parkirne garaže, ki so sedaj v gradnji ali šele v načrtih za Cleveland. Toda to bo zajamčilo neprekinjeno oskrbo z elektriko za bodočo industrijsko rast — in več delovnih mest — mi mislimo, da je to vredno vsakega teh penijev. V tem je vzrok, da The Illuminating Company vlaga 870 milijonov dolarjev v ILLUMINATING d?***«? Potegnil je močneje pipo in se hipoma stresel. Zdelo se mu je, da se njegov talar dotika svilenega krila. DRUZABNO-ZABAVNA VODNIKA — Ethel Merman in sir Noel Coward sta znana organizatorja veselih, zabavnih, pa tudi vplivnih družb že skozi desetletja. Sir Noel Coward je že v 74. letu, pa ga še ni minilo, koliko je stara Ethel Merman, pa ne omenjajo v javnosti. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 431-0628 crr