Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništva in uprava ▼ Ljubljani, Selenburgora uliea št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici it. 16.160. Rokopisov ne vračamo] Telefon št 21-09. V Ljubljani, dne 7. septembra 1935. štev. 29 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO Čuvajmo Jugoslavije Kralju f*ef vu 11. Komentar »Koroškega Slovenca« k ljudskem štetju v Avstriji Podrobni rezultati lanskega ljudskega štetja, ki jih priobčujemo v našem listu, vzbujajo vsepovsod obilo zanimanja. Zgovorni so dovolj, da ob njih vsak trezen človek zmaje z glavo. Menimo, da bi bili neobjavljeni in shranjeni v kateremkoli dunajskem arhivu bolj v prilog državi kot pa obelodanjeni kot znamenit dokument narodno-poli-tične kratkovidnosti. Že do danes so rodili v deželi mnogo nejasnost in bodo v bodoče še večja ovira sporazuma. Po številkah ljudskega štetja lanskega marca tvorimo Slovenci v deželi komaj, še boro petnajstinko vsega prebivalstva. V šmo-hor&kem sodnem okraju pri Zili živi poleg desettisoc Nemcev komaj še sedemsto Slovencev, v rožeškem sodnem okraju je po statistiki komaj vsak tretji človek še Slovenec, v boroveljskem je Slovencev malodane polovica manj od Nemcev, v cc lovske m so Slovenci Petnajstinka vsega prebivalstva, v dobrla-vaškem okraju živi še enkrat toliko Nemcev kot Slovencev, v velikovškem je komaj sedmina Slovencev, v pliberškem pa je Nemcev toliko kot Slovencev. Nič manj gorostasne so občinske številke: V Goričah na Zili, St. Štefanu, v Blačah sami Nemci, v Bistrici, Borovljah, Medborovnici je prebivalstvo v dveh tretjinah nemško. V Zrelcu, Grabštanju, na Zihpoljah je ogromna večina Nemcev. V Medgorjah, Vetrinju. na Dholici so slovenski samo še poedini neznatni drobci. V občini Dobila ves je komaj vsak peti še Slovenec, v Galiciji vsak četrti, v Škocijanu vsak peti, v Zitari vesi in Rikarji vesi vsak drugi. V občini Ruda je vsak šesti, v Št. Petru na Vaši-njah vsak peti, v Tinjah vsak deseti, v Va-ženbergu vsak petnajsti še Slovenec. V 2va-beku je polovica prebivalstva nemška. Postojmo pri eni teh občin in si oglejmo številke nekoliko podrobneje: pri Medgorjah. Po zadnjem ljudskem štetju živi v občini Medg-orje 959 ljudi. Od teh je 929 Nemcev in 30 Slovencev. Vsak dan pa se hkrati lahko prepričamo, da v taistih Medgorjah ne govori niti 30 ljudi nemšiko v družini in da so vasi kot Goriče, Gaberje, •Kazasmoje, Običe, Zagorje, Zabvate, Vogle, Medgorje slovenske ne samo po lepem imenu ki ga nosijo, marveč tudi po občevalnem jeziku. Ljudstvo govori v vsakdanjem življenju svojo domačo besedo, v slovenski besedi moli svojega Boga in posluša v materinščini božjo besedo, le redki poedinci so zmožni pismene nemščine, večina obvlada kvečjemu nemško narečje celovške okolice in se ga v potrebi bolj ali manj spretno poslužuje. V družinah in v vsem vsakdanjem življenju je občevalni jezik lepo spodnjerožansko slovensko narečje. '^ai torej povedo številke ljudskega štetja y Medgorjah? Po uradnem pojasnilu označijo jezik, h katerega kulturnemu krogu želi ljudstvo pripadati, po komisarjevem pojasnilu štejejo Avstrijce in Jugoslovane. V velikem j? gl&vnem pa so odgovor na vprašanje: ali ‘judstvo zeli ponemčenja. In vprašanje ima Po števnih komisarjih Še dostavek, da je vsako zanikanje te^ želje protikoroško, proti-avstrijsko ali najmanj — protinemško. Pod enii vidiki so se torej Medgorje izjavile, da so nemške, oziroma hočejo čimprej postati nemške. S tem smo tudi v bistvu tega, kar je ljudsko štetje po komisarjih pri nas nameravalo. Ljudstvo, ki se niti v šoli niti drugod v javnem življenju ni učilo spoštovanja svojega maternega jezika r.n narodne zavesti, naj presodi vrednoto slovenskega kulturnega kroga, četudi ne pozna niti njegovega pismenega jezika in zat0 ne more imeti nobene prave predstave o slovenski kulturi in njenih nosilcih. Ce pa 8e kljub pomanjkljivemu poznanju slovenske km ure izjavi zanjo, e ponekod v očeh števnih komisarjev celo zatoki o protidrzavno dejanj *, ^ štetje vrednotiti iz vidika kronike morale ali nemške kulturnosti je resni*,,- • „u takih prilikah zasluži tisuKrV^ ,ln skih Medgorčanov polno Priznanj^z na višjega objektivnega mesta v državi na3%lsJe Prebivalci solnčne medgorske občine in z njuni vsi na si >uradnu Nemci v. viikah nedolžni, nedolžni kakor otrok^u i ni v svesti krivde požara, ki ga je poUrottl Po neprevidnem igranju z ognjem. Kakor otroku manjka tudi njim skrbnega očeta in hi!i BO vžigalic. O tej »pocenitvi« so sicer dnevniki že poročali, eni tako, kot da je to že zasluga pokojnega Jevtičevega režima, drugi pa, kot da je to že pr^a pridobitev novega radikalskega kola. Toda, čigava zasluga je, to ni važno, značilna je le omemba v »Slovencuc, Češ, da je s tem pomagano zlasti kmečkemu življu in ki ropet enkrat prepričuj«, kako se lahko časopisna reklama norčuje iz ljudi. V maiii sezoni »Slovenec« je vrgel bombo v svet! Narodna Odbrana organizira v Sloveniji Mačkov pokret. Svet se je razgibal. Kako bi se tudi ne? V dobi sedmih suhih političnih krav — menda jih je še več — ki vedrijo in oblačijo brez sonca in dežja v času »spontanih političnih pokretov«, so tako sladko uspavali našega človeka, da ni čuda, če je ta »Slovenčeva« bomba učinkovala. Posledice »Slovenčevega« članka so bile take, kot jih prav gotovo tudi sam ni pričakoval. V središču tega alarma je bil mlad naš fant. Bil je vedno slavohlepen, to je res, in srce ga je bolelo, ker nima druge gloriole kot one, ki jo izžareva prazen žep, pa žal ne imponira niti Tonetu iz Zvezde. Pa ga je čez noč dvignil »Slovenec« iz vrst navadnih zemljanov na stolček »voditelja«; malo se mu je zavrtelo v teh višavah, to je res, a v splošnem se drži prav dobro. Sicer pa čujte in sodite sami: Naš fant je vedno točen. V ponedeljek, po objavljenem »Slovenčevem« alarmu pa jo je mahnil že ob pol osmi v pisarno NO. Saj veste, da je neprijetno postati slaven čez noč in kolovratiti podnevi po cestah. Srečavajo ga znanci, stiskajo roke in istočasno pritiskajo za intervencije. Ne pomaga nič izgovor, da za enkrat še ne more pomagati. Vsak izmed teh prosilcev tako trdno veruje v skorajšno zmago »pravične stvari«, za katero se borite, da se ga človek otrese samo s sveto obljubo. Naš fant je to vedel, pa jo je kljub rani uri mahnil po ovinkih v pisarno. Na vogalu Selenburgove ulice je obstal. Množica ljudi je zaprla prehod za vsa vozila. Poedinci so se sunkoma rinili skozi gnečo. »Vraga, ali se je italijanski konzulat zopet preselil v to ulico?« je pomislil naš fant. Istočasno ga je zasrbel hrbet na mestih, kamor je padal svoječasno v tej ulici pendrek stražnika. Ali ni mu preosta-jalo mnogo časa za taka in enaka premišljevanja. čas je hitel in uporabljajoč noge in komolce se je prebil do pisarne. Tu je množica tvorila neprobojen zid in le srečnemu naključju, da so to množico tvorili sami stari gospodje, a fant ima krepka pleča, se ima zahvaliti, da je srečno smuknil v vežo. V pisarni se je oddahnil, a do dela ni prišel. Komaj je zaškripal parkrat po papirju, mu javijo nekega gospoda in naš fant toliko da ni padel v omedlevico, ko je prečital visoki naslov z vsemi dodatki. »želite?!« Fant se je naenkrat spomnil, da je po zaslugi »Slovenca« slaven, in ker je bil ta gospod vedno v najbližji bližini tega lista, se mu je hotel vsaj malce oddolžiti, pa mu je ponudil stol. »Gospod predsednik«, prične stari gospod in naš fant nima časa premisliti, pri katerem društvu je še predsednik — »izredna čast, ki mi je dana s tem razgovorom, mi daje istočasno pogum, obrniti Vašo pozornost na mojo osebo. Bil sem vedno za kmečki pokret, imam velike zasluge za zadrugarstvo in sem špecijalist v diplomatskih misijah. Tik po prevratu mi je bila poverjena istočasno s pokojnim našim velikanom--------------težka naloga, pridobiti češke revolucij onar j e za stari okvir in globoko sem prepričan, da bi popolnoma uspel, ako naju ne bi Čehi prvi dan javno napadli in nagnali iz Prage.« Fant je šele tekom govora prišel s seboj na čisto ali se je takoj znašel v novi vlogi milosti delečega voditelja. »Dobro! Obdržal vas bom v evidenci za zunanje zadeve.« Stari gospod je napravil globok poklon in nato med vrati še enega ter pokril s krajci svoje črne suknje plešo globoko sklonjenega drugega gospoda, ki je že stal med vrati. Trčenje obeh gospodov pa je izrabil tretji živahni debeli gospod,, ki je s svojim trebuhom zadelal vhod in se za njim še sam zrinil v sobo. »Zdravo! živio! Hvaljen bodi — par-don e e e... moram — ple — ple.« Debeli gospod je med takim pozdravljanjem prisopihal v sobo. »Kakšna sreča! Bravo, gospod! Le tako naprej! že vaši stari mami sem vedno trdil, da mora ta rod priti še visoko. Ponosen sem, da smo ostali vedno v najboljših rodbinskih odnosih. Kajne, gospod, da ne boste pozabili na mene, kadar zmaga vaša stvar! Veste, ta množica, ki čaka za sprejem pri vas, bi vam mogla zatemniti spomin, pa sem se odločil, da vam ga malo osvežim.« Naš fant je postal nervozen. Vsa ta množica, skozi katero se je prerival, čaka torej nanj! »Gospod Bonifacij, kadar pridete do moči, ne pozabite, da sem prav za prav tudi jaz kmet. Rojen sem na deželi in moja podjetja so vedno podpirala kmečko stvar. Iz Ljubljane ne bi šel rad, ali kako mesto kot — bom ...« »Dobro, dobro, gospod direktor! Razumem pppolnoma. Brez skrbi, kadar bo stolček prazen, se vas spomnim!« Bonifacij še ni obudil spomina, kakšen slučaj ga je svoj čas zanesel v družbo odhajajočega bankirja in ustvaril ta prisrčen ton, ko mu najavijo dvojico. Viso-kodoneči naslovi ga niso več zaprepastili. Človek se pač hitro navadi sedeti pod baldahinom. »Dober dan, gospodje — želite?« Večji gospod, mesarskih pleč, se je od-kašljal in pričel: »Gospod vodja! Tovariš vodja! Brat vodja! Prišla sva po pravico. Glejte te žulj a ve roke!« Mož je stegnil roke, a se je tisti hip premislil in segel po roko svojega tovariša. Ker pa tudi te niso kazale nikakih znakov žuljev, se je brž popravil: »Hočem reči, ako bi videli naše žulj ave noge od tekanja za pravico, usmilili bi se nas. Obrala sva vsa pota zastonj. Nikjer ne najdeva razumevanja, nikjer zadoščenja. In vendar sva midva tista, ki sva med Slovenci največ pomagala ustvarjati to stanje, ki vlada v zemlji. In zakaj naju ne uslišijo? Meni se očita mnogoženstvo. Ali je to v Jugoslaviji greh? Ali niso muslimani, ki se tudi ne tišče samo ene žene, danes celo zelo dobro cenjeni? Moj tovariš, ki je bil ljubljenec tega ljudstva, ki je pretočil marsikatero solzo nad bedno usodo tega ljudstva, pa sploh ničesar ni napravil. In vendar se nama zapirajo povsod vrata pred nosom. Sedaj, ko zmaguje naša stvar, gospod tovariš in brat vodja, ne pozabi naju še ti, ker nama sicer ne preostane drugo kot samostan.« Pri zadnjih besedah je stopil svojemu tovarišu na noge, da je ta mogel lažje bruhniti v krčevit plač! Bonifacij je bil ganjen. Skušal jih je tolažiti in obljubil jima je, kar sta želela-Tako se vrsti obisk za obiskom. Boni' facij »ordinira« od jutra do večera, P° dnevi in po noči. Množica borcev km®e' kega pokreta pa vsak trenutek narašča. Ako greš proti šelenburgovi ulici, boš videl tisočglavo reko ljudi, ki čaka na sprejem pri Bonifaciju. Tako gotovo, kot je resnično poročilo »Slovenca« o organiziranju Mačkove grupe po Narodni Odbrani. Nova uredba o plačevanju gasilskih prispevkov Gasilski zakon, ki je izšel leta 1933 in ki je stopil v veljavo istega leta, 15. julija, je določal v svojem 77. členu, da morajo vse zavarovalnice od svojih brutto prejemkov plačevati gasilski zvezi 6%, da s tem podprejo gasilstvo in da se tako oddolžijo za trud, ki ga gasilci žrtvujejo v svojem človekoljubnem delu, pa istočasno podprejo tudi zavarovalnice, ker jih rešijo plačevanja zavarovalnih premij. Isti člen tega zakona pa določa, da način tega pobiranja prispevkov in način plačevanja določi minister za telesno vzgojo naroda s posebno uredbo. Naše gasilstvo je dve leti zaman čakalo na to uredbo in sedaj, po tolikem času je uredba izšla in napravila konec vsem neugodnostim, ki so bile v zvezi s stanjem, ki je nastopilo z izdajo novega zakona. V tem času so se pa vršila med gasilsko zvezo in posameznimi zavarovalnicami pogajanja, da se bo izognilo vsem neprijetnostim, ki bi mogle nastati. Pogajanja so dovedla do sledečega rezultata: Od 15. jul. 1933 pa do 1. jan. 1934, plačajo zavarovalnice gasilski zvezi 4.5 brutto dohodkov. Od 1. jan. 1934 pa šest odsto, toliko, kolikor predvideva zakon, pač pa bi g. minister izdal uredbo o plačevanju v tem smislu, da bi 1.5% plačevali zavarovanci. Od 23 zavarovalnic, ki poslujejo v Jugoslaviji je samo 6 domačih zavodov. Vse zavarovalnice so izkazovale skupno okoli 220 milijonov letnega brutto dohodka, dokler ni izšel zakon o gasilstvu. Čim je pa ta^ zakon stopil v veljavo, so na mah zelo občutno padli dohodki zavarovalnic. Predvsem tujih, ki živijo samo od nezavednosti našega naroda in ki ves svoj profit izvažajo v inozemstvo, v kolikor ga ne izplačujejo svojim upravnim svetnikom, ki zavzemajo najvišje položaje v državi in jim pomagajo s svojimi imeni guliti naš narod na najbolj občutljivem mestu. Celokupni brutto dobiček teh zavarovalnic je padel skoro za 50%, kar je jasen znak, da pri vsej stvari niso povsem čisti posli, saj je znana stvar, da je število zavarovancev v poslednjem letu naraslo, premije se pa niso prav nič znižale. Pooblastila, ki so jih izglasovali poslanci vladi, da sme izpreminjati zakone, je vlada uporabila najpoprej tako, da je spremenila odnosno dopolnila zakon o gasilstvu. Kako? Člen 1. Vsa zavarovalna društva (delniška in vzajemna), zadruge in združenja proti požaru kakor tudi voboe vsak trgovinski obrat, ki se bavi z zavarovanjem za požar, plačuje 4 Yi% od vseh premij, pobranih za požarno zavarovanje objektov (premičnih in nepremičnih stvari), ki leže na ozemlju kraljevine Jugoslavije, kot prispevek v gasilski sklad, predviden s § 77. zakona o organizaciji gasilstva. Člen 10. Za vse plačljive premije od 1. januarja do 31. decembra 1934. leta so dolžne vse ustanove za vplačanje prispevkov po členu 1. te uredbe vplačati prispevke v gasilski sklad banskim upravam in upravi mesta Beograda v roku 30 dni po pravomočnosti te uredbe. Vse ustanove, obvezne za plačanje prispevkov po členu 1. te uredbe, plačajo.akontacijo na ime prispevka za 1935. leto v zmi-slu člena 4. te uredbe 1. oktobra 1935. leta po bilanci 1934. leta. Ivan Mcrmolja: K našemu zadrugarstvu Pravi namen zadruge je, da si narod združen v eno skupino stanovsko gospodarsko pomaga. Iz tega namena so nastali prvi pojavi zadrugarstva drugod in pri nas. V Sloveniji so ustanovili prvo zadrugo obrtniki leta 1856. imenovani: »Obrtno pomožno društvo v Ljubljani«. Nadaljnji razvoj zadrugarstva pa leta 1880., delo bratov Vošnjakov je narekoval nacionalen moment, ustvariti proti gospodstvu Nemcev lastno gospodarsko moč. Vse tedanje delo je bilo le kreditno zadrugar-stvo, kar nam dokazuje že ime: »Zveza Slovenskih posojilnic« ustanovljena leta 1893. V prvotnih narodnih delavcih na deželi, pa so se že tedaj pojavili pomisleki proti širjenju posojilnic na deželo! Na primer: Pri ustanavljanju posojilnic v Krškem toži ustanovitelj Lapajne, da z idejo težko prodira, češ, dober moj tukajšnji prijatelj odličen narodni delavec mi je rekel: Posojilnica bode le prilika, da se bodo ljudje zadolževali. Nadaljnji razvoj zadrugarstva v smislu samo-]K>moči je začel dr. Krek proti koncu prejšnjega stoletja z ustanavljanjem konsumnih društev. Dr. Krek je bil nesebičen neumoren socialni delavec. Ne more se mu odreči namena, gospodarsko pomagati narodu. Glavni namen pa mu je bil z zadrugarstvom ustvariti silo za njegova politična načela. To kaže že njegova izjava, ko je prešel od izobraževalnih društev na to polje. Namreč: »Koder je lakota, ni mesta za idealizem.« Z nastopom dr. Žerjava kot mladoliberalca, ki je šel kot tak za vzgledom Kreka s svojim zadrugarstvom, se je zanesel v zadrugarstvo (posebno na Kranjskem) srdit srankarski boj. V tem boju se je povsem pozabil namen zadrugarstva. Zadruge so postale središča politične strankarske agitacije. Krekovo konsutnno zadrugarstvo je propadlo, ker se je jemalo v vodstvo ljudi brez ozira na sposobnost, da so le bili dobri pristaši ideje. Pravo zadrugarstvo pa je v tem času vzrastlo v delavskih organizacijah na Kranjskem in Primorskem, katero sta ustvarila in vodila do prevrata ljubljanski Kristan in tržaški Pit- Na podlagi te uredbe ne dobi gasilstvo 14 milijonov, ki bi jih po zakonu bile dolžne zavarovalnice plačati za dobo julij—december 1935. Dalje se ne izpolni zakonsko določilo, da imajo gasilske organizacije dobivati 6%, ampak dobijo samo 4.5%, kar gre tudi v milijone. Zakaj smo dobili tako uredbo? Menda bo najbolje pogledati, kdo predstavlja v naši državi uprave tujih zavarovalnic, pa bo takoj vsem jasno. Vprašamo se samo to: ali ne bi bilo bolje, da se vsi posestniki zavarujejo pri tujih zavarovalnicah, pa da sploh ne gasijo, če pride do požara? Če gasilci prištedijo zavarovalnicam ogromne vsote, potem naj bodo tudi upravni svetniki privilegiranih zavarovalnic in njihovi predsedniki toliko pošteni, da dajo gasilstvu tisto, kar mu po vsej pravici gre! Danes, ko so denarni dohodki skoro povsem izostali, dajatve pa ostale stare, je ustvarjen na kmetih neki drugi nemoralni, nesluteni položaj. Znana je navada, da se na kmetih v normalnih razmerah niso ženili brez prevzema posestva, dasi je to združeno s težkimi obremenitvami. Danes je stvar drugačna. Že sama taksa (desetek) je tolika, da čez memo obremeni novega posestnika. Tudi v tem vprašanju se nikdo nikamor ne gane. Pred vojno je bila taksa na prenose posestev od staršev na otroke %% in še to plačilo se je lahko s prošnjo odložilo. Zdaj pa je ta taksa enaka kakor pri prodaji posestev, t. j. 4% državna, 1% banoviinska, pa še 2% notarskih tarif, tako pride vsega na 7%. Ta znesek je treba pri pogodbi že naprej plačati. Kdo to danes zmore? Kje so pa potem drugi stroški za ženitev, dote bratom in sestram,, pa za prevžitek staršem. Kako naj se v teh razmerah kmet ženi?! V družinah nastajajo spori p.n prepiri, trpijo starši, še več pa otroci, ki se starajo v negotovosti. V neurejenosti napadajo nerednemu, nemoralnemu življenju. Prišel je k meni kmet in pravil: »Imam šest odraslih otrok, pa sii nisem mogel pomagati, da bi uredil, kateremu naj izročim posestvo. Moral bi prodati vso živino samo za desetek. Otroci so se kregali, se vrgli v nemoralno življenje, v prepiru so me vsi zapustili. Svetujte mi, kaj naj storim! Mogoče bi prodal nekaj zemlje za desetek (takso), pa bi dal čez.« Oidlgovoril sem mu, da je to težavna stvar tudi za prevzemnika, česar se še sam ne zaveda. Pred 4 leti se je izkupilo za par volov Din 12.000, danes se doseže Din 3000 do 4000, čez dve leti bo par volov mogoče samo še Din 1000. Kdo ve? Torej, kako svetovati? Svetujem mu: »Recite sinu, naj se kar poroči in dela na kmetiji, saj vi ne ponesete ničesar s seboj v grob. Napravite oporoko, katera vas nič ne stane, pa silna imenujte za glavnega dediča- Drugi toni. V istem času je nastalo nekaj lokalnih vinarskih zadrug posebno na Vipavskem, od katerih je največ odgovarjala namenu ona v Dobravljah, katero sta ustvarila in vodila Mermolja in Vrčon. Strankarsko zadrugarstvo je imelo pred vojno vse propasti. Dr. Žerjav je obvisel s svojo »Zvezo Slov. zadrug« radi poloma dveh glavnih ustanov v Ljubljani in Gorici. Dr. Krek pa radi tega, ker je imel široko razprostrto delavno polje, na katerem ni imel poslodavcev. Dr. Krek mi je leto pred smrt. jo sam izjavil: »Ako nas ni rešila vojna, bi vse naše zadrugarstvo propadlo.« Dr. Žerjav je rešil svojo »Zvezo Slov. zadrug« s par državnimi akcijami, ki so bile po prevratu mogoče. Kakor velikemu Kreku, tako tudi genialnemu Žerjavu, moramo pripisati tudi na tem polju, nesebično, veliko in požrtvovalno delo. Ako vzamemo pa pri vsem tem delu suma sumarum, narod ali kmet ni imel nič od tega, razen vzgoje v borbenosti za različna strankarska načela. S prevratno dobo je bilo to zadrugarstvo sanirano. V narodu je bilo denarja vse polno. Treba pa je bilo obnove. Razvila se je trgovina, obrt in industrija. Zadruge so se vrgle v denarni vrvež, ravno tako kakor banke. Na obrestno mero se ni gledalo. Začela se je v tem licitacija navzgor, da so zadruge računale obresti do 10 odstotkov. V tej dobi je naše poklicno zadrugarstvo še laže pozabilo, kaj mu je pravi namen. V tem vrvežu in neredu je bil prvi prizadet kmet. Ko je prišel iz vojske je imela žena denar, pa prazen hlev, zanemarjeno orodje in stavbe. Obnove je bilo treba povsod. Takoj ko je začela neprimerna razlika v cenah njega pridelkov z izdelki industrije, je začel padati. Vsekako se je še držal, dokler je bil svoboden izvoz njega pridelkov. Ko so se pa sosednje države kmetijsko uredile, ter je nastala menjalna trgovina, se ne more ganiiti. Tako je pa tudi to naše zadrugarstvo ostalo na suhem pred teni golim dejstvom, katerega pa noče priznati. Ostaja pri svojem: zadolžen kmet je nemaren zapravljivec, lahko bi plačal pa nože, zlorablja zaščito itd. Kakor opisano, se more ugotoviti, da to zadrugarstvo ni ono, kar bi moralo po namenu tozadevne zakonodaje biti, to je za kmetsko samopomoč. Dobro smo poučeni, zakaj je prišlo v našem gasilstvu pod Jevtičevo vlado do takih pretresljajev, ko je skoro polovica savezne uprave podala demisijo in ko je odstopil celo njen starešina, g. Andraševič, ki se je naveličal izigravanja s strani različnih ministrov in njihovih uradnikov. Da po sedanjem kršenju gasilskega zakona ne bo hotel kmalu kdo prevzeti vodstvo gasilskih organizacij je več kot jasno, ker si ne bo hotel nihče nakopati na glavo sramoto, da podpira mednarodni kapital, ki izkorišča pod pokroviteljstvom raznih odgovornih oseb naš narod! —o— Zavarovanje gasilstva zoper nezgode pri domačih zavodih. »Gasilec« poroča: »Na pobudo osrednjega odbora Narodne odbrane v Beogradu nujno priporoča Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije vsem gasilskim ustanovam zavarovanje svojega članstva pri domačih zavarovalnicah po geslu: »Svoji k svojim«. Vsa pojasnila daje drage volje Narodna odbrana v posameznih banovinah.« tako dobe nujni delež na podlagi cenitve ob vaši smrti.« Drug primer: Sosedu, že starejšemu mladeniču, je pred nekaj leti umrl oče ter določil deleže ostalim bratom in sestram in njega postavil za glavnega dediča. Toda glavni dedič pravi: »Ne morem prevzeti, se ne morem poročiti, nevesta tudi čaka in se stara.« Prej priden mladenič, se je iz obupa vdal pijači ter živi iz dneva v dan brez upa in načrtov. Tretji, ugleden posestnik z več doraslimi sinovi in hčerami, bi se rad rešil bremena gospodarstva in izročil posestvo potomcem. Od sinov ni hotel, niti mogel nihče prevzeti. Poročila se je ena hči. Fant oz. mož je pnišel brez pisma v hišo za zeta. V hiši je nastal nemir in prepir, pravi pekel! Nihče ne ve, kdo naj gospodari, kdo naj dela lin uboga. Opisana dejstva so nova težka stran, ki so jo ustvarile spremenjene gospodarske raz-meTe na kmetih. Vendar se pa še vedno dobe ljudje, naši politiki in narodni voditelji, ki v te pni vatne razmere ne verjamejo ter zahtevajo v meščanskem časopisju postopek za kmetske dolgove po starem redu in starem načelu. To so narodni voditelji, ki naroda ne poznajo. Saj tudi ni čuda. Kot deca so zapustili dom, na breme njega študirali ter ga pozabili. Vžiiveli so se v svoje nove meščanske razmere ter v lastno gospodarstvo. Preveč je egoizma. Brigajo jih samo svoje osebne koristi. Neki tak narodni voditelj (V. T.) je napisal v mariborskem dnevniku te dni, da so kmetje zaščiteni, pa da eni ne rabijo zaščite, drugi da je niso vredni. Vzdržavanje zaščite, da je za prve luksus, za druge pa zločin. To se more danes napisati na račun obupanega kmeta samo zaradi dejstva, ker ta go,spod nima nič lastnega ter v javnosti, kot še nikoli, nič ne velja. Preveč je šolane gospode, ki hoče biti kmetska. Pa ne za garanje v zemlji po 18 ur dnevno za negotov zaslužek, nego za kmetovanje po kavarnah, ter reševati kmečke probleme kakor bolje kaže za njih »Kmetske denarne zavode«. Celokupno to naše zadrugarstvo potom svojih zvez je mogočna ustanova strank, struj, opora narodnih voditeljev, za gospodarsko in politično oblast nad narodom. Za presojo in kritiko tega našega lakozvanega kmetijskega zadrugarstva si jemljem to pravico kot prizadeti član tega kmetijskega naroda. Kot tak sem postal kmetijski organizator in zadrugar še kot kmečki mladenič že pred 30 leti. Z bratom in očetom smo trdo delali na kmetiji. Vsled nizkotne borbe izvozničarjev kmetijskih pridelkov v licitaciji navzdol smo začeli pri vsej pridnosti lezti v dolgove. Čital sem o zadružništvu ter se udeleževal zborov in predavanj o tozadevnih organizacijah, poslušal in spoznal sem tudi dr. Kreka. Dobil sem pojem o zadrugarstvu ter začel razla--gati tovarišem kmetom, da nam ni druge rešitve kakor se združiti v zadrugo ter sami pošiljati pridelke na trg konsumenta. Kmetje, ki so v tem položaju obupovali in preklinjali, so se oprijemali vesti kot rešilne bilke, a odgovarjali: Kdo to zmore, kdo to zna. To je bilo tudi za mene odprto vprašanje. V nadaljnjem hočem navesti moje delo za pravo kmetsko zadrugo, ki naj služi tudi kot dokaz, da kmetski zadrugarji, ki niso kmetje, nimajo ne volje ne interesa delovati za osamosvojitev, ter gospodarsko neodvisnost kmeta. Kar je pravi namen zadružne zakonodaje. Začel sem propagando s članki v listih »Soča« in »Gorica« ter pozival merodajne činitelje na organizacijo kmetske izvozne zadruge. V začetku so oboji sprejemali članke kot senzacijo, a ko so uvideli nov pojav, so oboji iskali strankarske koristi. Od uredništva »Soče« sem dobil poziv, naj pišem samo v »Soči«, drugače, da ne bodo priobčevali. — Uredništvo »Gorice« pa mi je izjavilo, da se ne morejo zavzemati za Izvoz kmet. pridelkov, ker se s tem doma podražijo živila ter se s tem zamerijo delavstvu. Po teh izjavah sem bil razočaran, ker sem znal za delo liberalcev in klerikalcev, kako so bili ob volitvah vneti pomagati kmetu. S tem dejstvom sem uvidel, da ti govori veljajo samo za pridobiti glasove ob volitvah. Tako je prenehala propaganda v teh listih ter se je Soča postavila na stran trgovcev s sprejemanjem člankov proti zadrugi. Tedaj se je osnovala v Gorici tudi zadružna zveza pod imenom »Zveza goriških zadrug in dru- Upajmo, da bo pri državnem vodstvu vsekakor .dovolj pravih državnikov, ki se ne bodo ozirali na -modrosti naše »soli« ter uredili to vprašanje tako, kakor se mora in more rešiti. Stalni moratorij gotovo ni na mestu, ker morajo enkrat priti tudi vlagatelji do denarja, ali vloge bi se morale v primeni s padcem cen znižati. Da bi se razlika prepustila na splošni davek, bi vprašanje ne bilo rešeno, ker davka narod že danes plačuje več kot more in ker ni upravičeno, da oni, ki bi posodil sosedu eno kravo, potem zahteva štiri nazaj. Da bi se zakoin o zaščiti spregledal ter se zadolžence prepustilo na milost in nemilost odvetnikom ali pa tudi našemu zadrugarstvo (kar je eno in isto), to bi bil zločin! Kakor gori opisano o kmečkem potomstvu, da se ne more množiti in prevzemati posestev, tako je tudi kmečkih zadolžencev največ takih, ki so prevzeli posestva pred padcem cen kmetskih pridelkov. Po padcu zaščite bi vsii ti propadli, pa tudi njili bratje in sestre kot upniki. Po izjavah in borbi raznih naših »gospodov« in drugih zastopmkov denarnih zavodov so vsi ti *mladi gospodarji nemarni zapravljivci, katere mislijo da je zločin ščitita. Seveda, ker so radi krize v zaščiti vsi ti denarni zavodi in to kot »pristne kmetske zadruge«. Kmetje povprašujejo, kaj bo, ko poteče moratorij. Jaz, ki se z vami borim, vam svetujem: »Brez ozira ina moratorij in zaščito naj se uredi tako, da plača na račun obresti ali dolga vsakdo, kolikor zmore. Argumentiranje: češ, kmet tirna denar, pa noče plačati — je neumno. Jaz teh slučajev ne poznam; pa če bi tudi res obstojali, je dolžnost tovarišev sosedov take slučaje razkriti in obsoditi, kakor zaslužijo. V ostalem, dragi tovariši kmetje, ne računajte na kakšne čudeže in na spremembo gospodarskih razmer! Kolikor možno naj vsak kmetski gospodar uravna svoje gospodarstvo po sedanjih razmerah. Časi svobodnega in živahnega, uspešnega izvoza se ne vrnejo več tako lahko in hitro. Dorasli sinovi in hčere bi se morali ženiti brez ozira na prepise in prevzeme posestev. Kjer je možno, da se vsa družina lahko preživi na posestvu, zakaj bi se razkropili s prepiri in prevzemi, pa pri določevanju dot. Za današnje razmere ni na mestu izgovor: zakaj bom delal, ko ne vem, za koga. Delaj, da živiiš in se preživiš, če greš z doma, si še na slabšem. Dokler trajajo te razmere delajte in živrite skupaj, ne prepirajte se, kdo jo in kdo bo gospodar. V naši državi se bodo te razmere zboljšale, ko se otvorijo v notranjosti javna dela, to se pa zgodi tedaj, ko državniku denarno vprašanje ne bo več vprašanje. Zakaj vztraja ameriški Roosevelt? Ne samo preskrbo brezposelnih, nego blagostanje vseh državljanov. In kar zmore Amerika za svoje ljudi, zmore tudi Jugoslavija za svoje! Ako imam v družini ves materijal in ljudi za zgradnjo hiše, zakaj naj študiram, kako naj zidam? Ako sem družinski gospodar, se mi mora diružina pokoriti. In družina se bo rada pokorila, ako bo videla v meni nesebičnega ter za vso družino pravičnega voditelja. In to mora biti prej ali slej tudi Jugoslavija. Do tedaj pa velja vztrajati in medsebojno potrpeti. IM. Čuvajmo Jugoslavijo! štev«. Obrnil sem se osebno do ravnatelja zveze ter mu rekel: dovolite, samo s posojilništvom ne bodete rešili kmeta. Treba zadrug, potom katerih kmet vredno proda svoje pridelke, drugače kakor je bil kmet preje suženj grajščinske gospode, bode suženj dolgov. Dobil sem odgovor: »Na to polje se mi ne bodemo spuščali, gnilih zadrug ne bomo snovali (hotel je reči riskantnih) in končno odkrito rečeno, za takšne zadruge se jaz nisem šolal.« Torej drugače povedano, kaj me briga stanje kmeta, naše zadrugarstvo je posel jemati vloge, priračunati razliko v obrestih za posojila. Posojila dajati na gotovo, pa še z dvema [»rokoma, to je res izborno zadrugarstvo, ni treba ne študij ne rizika. Od te kmetske ustanove sem šel k predsedniku »Kmetijskega društva«, ki je že preje obstojalo, ta je bil veleposestnik obenem pa ravnatelj mogočnega denarnega zavoda v Gorici. Gospod ravnatelj me je samo začudeno gledal, stvar mu je bila nepojmljiva, pa me je odslovil. Ostal sem z mojim načrtom na suhem. Nisem mogel pa mirovati, odločim se, da bodem sam začel. Udinjam se sezonsko v prakso tržaškim veletrgovcem. Prakticiram tri leta. Dobim za idejo Antona Štreklja, tedanjega potovalnega učitelja kmetijstva. On je izdajal strokovni list »Primorski gospodar«, v katerem je začel odločno propagando s članki »Kmetje, združimo se proti tržnim oderuhom«. Velikonočni ponedeljek 1906 smo imeli ustanovni občni zbor zadruge z imenom Goriška eks-portna zadruga s sedežem v Gorici. Zbora so se udeležili kmetje celega goriškega okraja. Odbor ni bil srečno izbran, gledalo se je več na imenitnost vseh kakor na sposobnost. Jaz sem bil določen za poslovodjo trgovine. Odbor je pod vplivom trgovcev, uvozničarjev določil, da se ne izvaža direktno nego samo določa cene. Od začetka so se trgovci držali cen, a ko so videli, da kmet mora prodati po vsaki ceni, se na določila niso ozirali. Rani krompir se je moral izvoziti do konca junija, največ do 10. julija, ker potem je kmet na isto mesto sejal koruzo, fižol in zelje. Ker je bil glavni trg Nemčije pozneje, kamor se pozneje tudi ni moglo izvažati, ker je prišel domači rani krompir na trg iz pokrajine Magdeburg. (Dalje prihodnjiS) O današnjem življenju na kmetih Po naši zemlji Uubllana Ljubljana, dne 19. avgusta. Obča državna bolnica v Ljubljani zaposluje trenutno 10 primarijev, 8 asistentov in 19 sekundarijev, poleg teh pa še 2 honorarna zdravnika. Stanje bolnikov zadnja leta stalno narašča in variira med 800 in 900 bolnikov dnevno, število postelj in košaric znaša pa 885, ker na gotovih oddelkih spijo bolniki po dva na eni postelji, nadalje po nosilih in zasilnih ležiščih na tleh. Nivo bolnice se je v zadnjih letih brez dvoma dvignil ter se je obrat s tem tudi zelo povečal. Tako n. pr. so bili na prvem kirurškem oddelku tik pred začetkom naše akcije primarij, 1 asistent in 2 sekundarija, od katerih vrši eden tudi službo na ortopedskem oddelku, poleg tega pa še trije zdravniki-volonterji. Dežurna služba obstoji iz operativnega in pomožnega dežurnega zdravnika, na katerega odpadejo poleg vseh asistenc pri nočnih operacijah tudi vse poškodbe in temu pripadajoči popisi bolezni ter ev. zdravniške intervencije po vseh bolniških sobah izven predpisanega službenega časa. To službo vrše zadnje čase Izključno le zdravniki-volonterji, ki morajo zaradi pomanjkanja sekundarijev poleg rednega dnevnega dela po večkrat na teden opravljati tudi nočno službo tako, da se zdržuje brezhiben obrat. Skoraj isto velja za drugi kirurgični oddelek. Na internem in tuberkuloznem oddelku imamo enega vršilca dolžnosti šefa, enega asistenta, 4 sekundarije, dva honorarna zdravnika, poleg njih pa še 4 volonterje. Ta oddelek vzdržuje vsakodnevno službo, ima ca 200 do 220 bolnikov. Moderna interna diagnostika in terapija zahtevata stalen kontakt med zdravnikom in bolnikom, tako da omenjeno število zdravnikov ravno komaj zadostuje, ker je 1 zdravnik stalno zaposlen v laboratoriju in za druge posle ne pride v poštev. Podobno je stanje na otološkem in na drugih oddelkih. Omeniti je treba, da se je zadnja leta tako kakor frekvenca dvignila tudi znanstvena višina bolnice na višino, ki ne zaostaja prav nič za kliniko, če primerjamo operativni program kirurgičnega oddelka pred 5 leti IFil z današnjim, vidimo ogromno razliko. Tudi obrat Internega in drugih oddelkov se je močno dvignil. Zato je bilo potrebno večje število pomožnih zdravnikov, in če gledamo anale ljubljanskih bolnic, vidimo, da so se približno ob tem času pojavljali prvi »stalni« volonterji. Prepričani smo, da bo uprava drž. bolnice negirala nujno potrebo novih zdravnikov, češ da je obrat brezhiben. Ta teorija ne drži, kajti če sta prej sekundarij in volonter delala vsak po 8 ur, kako bo mogel sedaj sekundarij sam opravljati v 8 urah isto delo na istovreden način. Zakon o bolnicah predvideva po 1 pomožnega zdravnika na 25 bolnikov. V poštev pa ne prihajajo niti primariji niti asistenti, ker ne vrše ne dežurstva ne službe sobnih zdravnikov. če primerjamo gornje številke, najdemo vsekako veliko nesorazmerje med številom nastavljenih zdravnikov in faktičnim številom bolnikov. To nesorazmerje pa izravnavajo zadnja leta zdravniki volonterji, katerih je trenotno 12 v obči drž. bolnici in 1 v bolnici za ženske bolezni. Uprava bolnice je zadnja leta povečala upravni aparat z večjim številom uradnikov, deloma so to dnevničarji, deloma fiksni nastavljenci. Ravno tako je bilo povečano tudi osebje bolnične lekarne. Računajoč s hiperprodukcijo mladih zdravnikov pa ni bilo razpisano niti eno novo zdravniško mesto, ker so pač zdravniki volonterji naj cenejša in ravno tako dobra delovna moč. Tako se dogaja, da posamezniki že nepretrgoma po 29 mesecev opravljajo 8 do 9 urno službo v bolnici, da ne govorimo o nadurah in nočnih službah, ne da bi bili dobili za to najmanjšo odškodnino. Zato prosimo, da se ugodi sledečim našim zahtevam: 1. Da se razpiše toliko zdravniških mest, kolikor jih je prepotrebnih za brezhibno vršenje službe na oddelkih bolnice, začasno pa naj se potrebno število zdravnikov volonterjev nastavi kot dnevničarje oz. honorarne zdravnike. 2. Da se pri tolmačenju zakona, češ da se sme na 25 bolnikov nastaviti po 1 zdravnik, tolmači zakon na ta način, da se šefi oddelkov in zdravniki prosekture in rentgenološkega oddelka, ki z bolniki nimajo direktnega stika, ne štejejo v status zdravnikov. S tem se pridobijo nova sekundarska mesta. 3. Doba voliontiranja naj se šteje v službena leta za napredovanje in pokojnino za banovinsko in državno službo. Zdravniki-volonterji obče drž. bolnice in ženske bolnice v Ljubljani. Ježica Na razstavo! Marljiva podružnica Sadjar, in vrtnarskega društva na Ježici vabi k ogledu razstave sadja, zelenjave in cvetja, ki bo v nedeljo 15. in v ponedeljek 16. septembra od 7. do 19. ure v šoli na Ježici. Zlasti opozarjamo na nove, domače vzgoje dalij in na krasno zbirko gomoljnih begonij. Vstopnine ni. Slovenske gorice (Izvoz jabolk). V dnevnem časopisju čitamo zadnji čas točne račune, koliko bomo dobili letos za jabolka. Kar 150 milijonov dinarjev. Ti računarji so meni določili ceno seveda po Din 3 za kg. Kakor je znan položaj sadne letine v državah, kamor se naša jabolka izvažajo, bi se cena Din 3'— za kg res morala doseči. To pa bi bilo mogoče samo tedaj, ako bi bil izvoz organiziran v prilog pridelovalca. Tega pa pri nas ni, kljub vsem obljubam in navideznim prizadevanjem onih organizacij, ki so v to poklicane. Prvotna cena jabolkam je bila pri nas Din 1 50. To ceno so plačevali domači trgovci. Avstrijci, ki so prihajali na mejo s tovornimi avtomobili, so začeli plačevati po Din 2'—. Avstrijci so se ustavili. Ni jih več, češ, da se jim dela preveč ovir za izvoz, posebno zadnja zahteva glede zdravstvenega spričevala glede ameriškega kaparja. Ti kupci so bili prava sreča za obmejne kmete, ker morajo drugače voziti po 10—15 km daleč na železniške postaje. Ko je bila tem kupcem javljena zadnja odredba, so se kmetom izjavili: No lansko leto ste imeli Prizad , letos pa kaparja, mi pa pojdemo kupovat jabolka drugam, kjer ni tako nesmiselnih ovir. Tako je pri nas! Mar bi ne mogla oblastva preje pregledati kraje glede kaparja, kar mislim, da je že ugotovljeno. In če je ugotovljeno, da kaparja ni, zakaj se ne uredi, da dobe zadevna spričevala in komisarji pregledajo sadje na licu mesta, ne pa, da se morajo iskati spričevala v Mariboru ali Čakovcu. Po umiku Avstrijcev na mejo so začeli naši trgovci plačevati jabolka po Din 1'25, a danes plačujejo po Din 1'—. Reci en dinar, to pa ni Din 3'—, gospodje poročevalci! Letos je razen mraza uničila jabolka v Nemčiji tudi trajna suša. Govori se, da je za Nemčijo določen kontingent, a do sedaj Nemcev še ne vidimo. V glavnem nalagajo Čehi, pa se govori, da ti pritiskajo cene navzdol, ker je le par tvrdk, ki imajo uvozno dovoljenje. Posebno značilno za naše razmere pa je to, da ima glavna češka uvozna tvrdka kot glavnega zastopnika in nakupovalca v Jugoslaviji znanega hrvatskega Žida. Potem je razumljivo, da pri teh razmerah ni pričakovati, da bi pridelovalec sadja prišel na svoj račun. Zadnje naše upanje za dvig cen je, ako pridejo Francozi po kanade in Italijani po mašanek. Sicer je sezona za kanade blizu, pa se zanje še nihče ne javlja. Tako je gospodje računarji. Ker ste vsi za znižanje kmetskih dolgov, zakaj se ne bi tudi pravočasno pobrigali, ko je prilika, da bi kmet res vredno prodal svoj pridelek. Dosledno svojemu držanju vsa ta tri leta k temu vprašanju bi morala slediti ta briga. Kmetu ni treba zaščite, temveč možnost, da svoje pridelke prodaja po višji ceni kot dosedaj. Mar ni bilo pisanje o tem samo trik za apel na zakonodajalce. Pa saj čitamo celo o Kmetijski družbi in Gospodarski zvezi, ki sta zadrugi, kako vneto sta ti ustanovi sledili razvoju priprav za izvoz. Pisalo se je celo, da bo Kmetijska družba vse rešila, da bo sama dobila izvozni kontingent. Pravijo, da je dal Prizad svojemu odseku v Mariboru do sedaj izvoznic za 200 vagonov. Izvoženo je bilo 100 vagonov, sedaj pa da je zastoj, ker nekateri izvozničarji, da imajo še izvoznice, ker niso imeli izvoza. Oni, ki so imeli odjem so pa že brez izkaznic, a Prizad ne da nadaljnih, dokler se vse ne izčrpajo. Tako pravijo trgovci. Kdo naj ve, kako jel Kmet še najmanj, saj ni nikogar, ki bi se zavzel zanj! Tu je veliko dela, a velikih ljudi mi nimamo. — Opazovalec. Akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim“! Šivalni »troji od Din 1600*— naprej. OtroSki vozički od Din 200*— naprej. Dvokolesa od Din 950'— naprej. „Sachs“ motorji od Din 6000’— naprej pri mTRIBUNA" F. BAT JE L, LJUBLJANA, Kartovika taita 4 Ceniki frankoi Ceniki frankoi VELESEJEM V LJUBLJANI JADRANSKA RAZSTAVA 5.-16. septembra Razstavišče obsega 40.000 m5 Nai Jadran: (Jadranska straža. Zgodovina. Geografija. Jame. Živali. Rastline. Narodne noše in običaji. Vojna in trgovinska mornarica. Šport. Promet. Tujski promet. Gospodarstvo. Ribarstvo). Velika razstava živih morskih rib In dragih Uvali Umatnostna razstava „Naie morja" Posebna razstavo: Arhitektura. Perutnina. Kunci. Koze. Ovoe. Obrt. Industrija itd. itd. Tekmovanje harmonikarjev 15. septembra. Polovična vosnina po železnici in avijonih, popusti na parobrodih. Železniške legitimacije se dobijo po Din 5'- na postajah. Vabimo na prekrasno razstavo! JAVORNIK IVAN MESARIJA Izdelovalnlca vsakovrstnih mesnih Izdelkov Iz svežega In suhega mesa. Lastna moderna hladilnica PREKAJEVALNICA DELIKATESE LJUBLJAN Domobranska cesta št. Telefon 31-57 VVolfova ulica št. 12 Telefon 27-03 A 7 odpirajte le ona domača podjetja, ki jih priporoča akcija NO »SVOJI K SVOJIM"! Hu&edus tnit& milo . ftcaUti fftcaselc sta PRISTNA DOMAČA IZDELKA tvornice, ki dela z DOMAČIM KAPITALOM in domačimi delavci in nameščenci. * J.BONACsin Ljubljanska kartonažna Novama Ljubljana Tovarna za papir in lepenko KOLIČEVO - DOMŽALE Centrala: LJUBLJANA Čopova 16 Kvaliteta teh dveh izdelkov je boljša, ker je njuni izdelavi posvečena največja pažnia. Kupujte samo ves domače izdolbel Tel. Int. 23-07 in 34-81 Vsakovrstne kartonaže, papir in lepenka TovarniSke znamke: Brzojavke: za foaietni papir »S a n o 1* in .Hermes" za registra- Bonač sin Ljubljana torje in mape za korespondenco .Hermes" in »Redos Ureja odbor. - Odgovarja In izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r.z.zo.z., Miroslav Matelič. - Tiska tiskarna Merkur [predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljub^ni.