Po pošti prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, ftetrt „ , 6 , 60 , mesec , 2 „ 20,
V upravništvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h
pol leta aetrt , mesec
10,-, 1,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo t
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, tefrankovaua pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-Diških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja *»ak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 127.
V Ljubljani, v torek 5. junija 1900.
Letnik XXVIII.
Državni zbor
prične jutri zopet z — obstrukcijo, kakor zatrjujejo glasila raznih strank. Od 19. maja so se vršila pogajanja mej vlado, češkimi in nemškimi zastopniki, da bi se oživil državni zbor. Vsak teden so prodrli na površje novi predlogi za premirje, a levičarski Nemci so jih odklanjali po vrsti. Češki državni poslanci hočejo mir ter opustiti obstrukcijo, ako dobe le nekaj zadoščenja. V Pešti so češki zaupniki naznanili svoje pogoje: Vlada naj prekliče Kindingerjev tajni ukaz ter v čeških okrajih vpelje češki uradni jezik. Nemci so odgovorili: non possumus. Na prigovarjanje raznih članov desnice so Čehi storili skrajni korak, da rešijo parlament. Opustili so za sedaj zahtevo glede češkega uradnega jezika v nadi, da parlament reši jezikovni zakon, in vzdržali edino zahtevo, da vlada prekliče Kindingerjev ukaz.
To dejstvo jasno priča, da so Čehi do skrajnosti prijenljivi. Edina zahteva je tako opravičena, da bi se češki poslanci osmešili pred vsem svetom, ko bi jo opustili. Znano je namreč, da je dr. Kindinger izdal ta ukaz brez vednosti grofa n?,VmV
šanje, poveljenje, pozdravljenje, prevzetjd in morda še par drugih. Toda čc si te besede natančno ogledamo, vidimo zopet, da ne pomenjajo več dejanja, ampak bolj učinek (prim. Perušek, Zloženke v novej slovenščini 32). Kakor nam, je zoprn dovršni glagolnik tudi Bolgarom; pravi narodni jezik ga tam ne pozna, kar je najboljši dokaz, da so v stari slovenščini take tvorbe res nastale le zato, ker je bil prelagavec v škripcih, kako bi preložil grške samostavnike ali nedoločnike s členom. Moderna knjižna bolgarščina jih je seveda prepolna, toda kedo se bo temu čudil, ki ve, kako je vplivala in vpliva na njo ruščina? Cankof (Grammatik der bulgarisehen Sprache, 1852) še uči na str. 94., da se glagolnik izvaja samo od prehodnih in neprehodnih nedovršnikov, popolnoma pa molči o dovršnikih; v njegovi knjigi sem našel le en tak zgled: othrdnene, ki jc očividno novo skovan izraz za 'Erziehung'. Zanimivo pa je v bolgarščini to, da si tudi ona prav kakor slovenščina pomaga z nedovršnim g 1 a g o 1 n i k o m, kjer bi učen človek pričakoval do-vršnega: Edno navizdane 'cin Besuch' (Cankof 117, staro-slov. nav&ždati, navaditi); smejah li da vi natvarč stis edn6 zaručjuvane 'diirfte ich sic mit cincm Auftrag be-lastigen (120); ako pridobijii dobro-to vi sklonevane 'wenn ich mir ihre Gewogenheit verdicnen kann; tuj sii durži ot skoro-to ili ot kiisno-to sfiiršjuvane na-raboti-tc mi 'das hiingt von dem schlcunigcrcn oder langsameren Ausgang mcincr Geschafte ab' (141); Sfadbii-tu štu biide do nedelč, početčte ni siis dohoždane- to si 'die Hoch-zcit wird nachste Woche sein, beehren sie uns mit ihrcr Gegemvart'; As prijemam siis rridos pobratimeko - to vi prizovavane 'Ich nehme mit Vcrgniigcn Ihre giitige Ein-ladung an' (146) itd. itd. Naš gospod Ivanov bi najbrž rabil v vseh teh primerih: obiskanje ali pohojenje ali kaj enakega, naročenje, sklonenje, zvršenje, dohojenje, prizvanje, česar živa slovenska duša nc razume.
/ r\ -i •__• l
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. junija.
Državni zbor se snide v sredo, 6. junija. Mladočehi bodo bržkone tudi v tej seji nadaljevali obstrukcijo, ker, kakor listi poročajo, vlada ni voljna ustreči mladočeškim zahtevam. Desniške stranke, posebno pa Poljaki, se resno trudijo, da bi v zadnjem hipu odvrnili mladočeško delegacijo od obstrukcije. Ministerski predsednik Koerber se je minule dni opetovano razgovarjal s poslancema dr. Pacakom in dr. Stranskim, a prepričal se je pri teh razgovorih, da se Čehi ne vdajo, dokler se ne vda vlada in ne izpolni njih zahtev. Kljub temu Koerber baje ie ni obupal. Poskusiti hoče marveč še s tako zvano večino za dnevni red. Vlada namreč meni, da se bo našlo s pomočjo Jugoslovanov in dela zmernih levičarjev potrebno število poslancev, ki bodo vkljub češki obstrukciji rešili proračunski provizorij in pa investicijske predloge in da se pri posvetovanju načelnikov vseh za delo vnetih strank, ki se vrši v sredo ali četrtek, posreči najti izhod iz neljube zagate. Toda vlada tudi s to večino ne bo dosegla zaže-ljenega smotra in se bo morala poslužiti iz-vanparlamentarnih pripomočkov.
Preosnova Koerber jevega kabineta. V zadnjem času se nekateri politiki resno pečajo z vprašanjem glede preosnove sedanjega ministerstva. Preosnova bi se izvršila v smislu sedaj nujno potrebne večine za dnevni red. Izstopil bo baje minister za Češko dr. Rezek in še jeden član sedanje vlade, morda Spens-Booden, mesto teh pa pride v kabinet še jeden Poljak ter zastopnik krščansko - socijalne stranke. Tako preosnovana vlada bi preklicala znani Kindingerjev ukaz in s tem prisilila Mladočehe, da opuste obstrukcijo. Ta vest, ki jo objavlja mej drugimi listi tudi krakovski „Csas", se nam zdi povsem neverjetna, posebno že vsled tega, ker je ncumljivo, čemu bi se umaknil minister Rezek, ako se hoče ugoditi Čehom. Kindingerjev ukaz se lahko razveljavi tudi brez preosnove kabineta. Vlada mora pokazati le nekoliko dobre volje.
Kdo je začetnik obstrukcije? V zadnjem pogovoru mej cesarjem in delegati pri delegacijskem obedu je kakor znano delegat Pacak omenil, da Čehi niso iznašli obstrukcije 'in da so se sedaj le neradi in le prisiljeni posegli po tem sredstvu samoobrambe. Nemškim levičarskim listom ta izjava nikakor ni všeč. »N. Wien. Taglatt«, posebno pa »N. Fr. Presse« skušata na vse možne načine dokazati, da je obstrukcija mladočeška iznajdba, ter se sklicujeta na dogodke 1. 1893. v češkem deželnem zboru ter na one v maju in juniju 1. 1895. v državnem zboru, ko je bila na dnevnem redu razprava o osebni dohodarini. Pri teh svojih dokazovanjih pa ta dva lista nimata posebne sreče, ker se poslužujeta v podkrepljenje svojih trditev gorostasnih lažij. Najprej pravi dunajska Židinja, da je v češkem deželnem zboru zmagala mladočeška obstrukcija tekom 24 ur. Sklepa deželnozborskega zasedanja tedaj niti »N. Fr. Presse« ni tolmačila kot vspeh obstrukcije. — Obstrukcije proti osebni dohodarini v parlamentu sta se poleg Mladočehov udeleževali tudi dve nemški stranki.
— Koalicijsko ministerstvo so konečno strmoglavili le nemški levičarji. V kritični celjski aferi so Mladočehi celo glasovali za koalicijsko ministerstvo. — Ti dokazi toraj ne drže.
Skupni državni proračun, ki sta
ga votirali delegaciji in se te dni predloži cesarju v potrjenje, se ne razlikuje mnogo od onega, ki ga je predložila skupna vlada. Kosmata potrebščina znaša 362-8 milijona ki se po odbitku dohodkov in carinskih preostankov zmanjša na 231-9 milijona. Od tega odpade po sedaj dognanem kvotnem razmerju 65 6 : 34 4 na Avstrijo 1521, na Oger-sko pa 79'8 milijona. Avstrija plača toraj skoro 72 milijonov kron več k skupnim stroškom, kakor Ogerska! Za to lepo razmerje se imamo zahvaliti dualizmu.
Parlamentarne volitve v Italiji vršile so se, kakor smo že omenili, minulo binkoštno nedeljo. V 508 volilnih okrajih ho postavile stranke 954 kandidatov, 135 manj kakor pri zadnjih volitvah. Ministe-
- ' •■ - -' ' - ' ' .-o_I----
stitucijonalna opozicija jim ima 204, skrajna levica pa 277, glede ostalih 11 kandidatov se ne ve, h kateri stranki bodo pripadali. Konečni vspeh teh volitev se ni znan in bode konečni uspeh volitev še le razviden po završenih ožjih volitvah, ki se vrše prihodnjo nedeljo, 10. t. m., vendar se sme že danes trditi, da bo vlada dobila precejšnjo večino, posebno še vsled tega, ker po poročilu rimskih listov pri volivcih nobene stranke ni potrebnega navdušenja. Vsepovsod vlada nekaka politična apatija, ki bo konečno le vladi na korist.
O volitvi v Belgiji, ki je tako sijajno" izpadla na korist liberalcem in soci-jalnim demokratom, razni liberalni listi še vedno polnijo svoje predale z najraznovrst-nejimi jeremijadami. Nepopisno jih boli, da ^klerikalna" nadmoč še sedaj ni strmo-glavljena. Sedaj so pa v svoji nepopisni iznajdljivosti prišli tudi do zaključka, da so tako neugodnemu vspehu liberalcev krivi jedino-le „klerikalci." Vsemu je kriv sedanji novi volilni red. Ves je prikrojen po „klerikalni" želji. Zmaga liberalcev je bila že a prieri nemogoča. — Kdo se ne smeji tem trditvam? Sami liberalci so odobrili kompromisni volilni načrt in slavili tedaj zmago nad „ klerikalno" večino, sami so priznali, da je zistem primeren dejanjskim razmeram.
\ Binkoštno pismo, f
rrmtr"**'-'
Žalostne so bile Binkošti v Ljubljani. Ko bi se oko ne radovalo nad pečami slovenskih okoliških botric, bi ne videli nobene premembe po blatnih naših ulicah, katere je porosil dež. Pričakovanih slovenskih županov ni bilo v Ljubljano. Pustili so »sveto grobost« pri miru. »Ruvanje s tigri« se jim ni zdel primeren opravek za binkoštne praznike. Prosili so doma Boga, da pošlje sv. Duha »vsem reformatorjem ki so več ali manj grobi ljudje«, in hvalili so Boga, da so še svobodni časi in da jim ni treba hoditi tja pod ljubljanski grad okušat tisto grobost, s katero je v četrtek »Narod« pretil. Slovenski katoliški župani se zavedajo svojega dostojanstva in ne hodijo mej »inteligenco«, ki se baha, da je podobna Lutru Martinu. Župan Hribar naj bo prepričan, da so časi, ko je naše ljudi izrabljal za svoje parade in so liberalci »na nas streljali s puškami in topovi in med nas metali dum dum kroglje, ko so nas preganjali brez pardona, ne da bi mi nazaj streljali, za vselej minoli in da se ne povrnejo nikdar več . . .«
Župan Hribar je imel s svojim županskim shodom mnogo opravka. Na binkoštno nedeljo je prišel h Kozlerju, kjer je skoro dobil Zancka. Kaj sta tiho konferirala, se ni moglo čuti, ves vrt pa je s začudenjem opazoval intimnost županovo z Zanckom. Včeraj smo še-le zasledili, kaj je župan naročal Zancku. Na vse zgodaj se je razvila na stolpu ljubljanskega grada široka zastava, ki naj bi pozdravljala množico prihajajočih županov. Po mestu so se ljudje prestrašeni upraševali, kedaj bode pričelo zopet pokati, in nekateri botri so v strahu birmancem mašili ušesa. Toda pokanja to pot ni bilo. »Gospod župan« poročal je menda Zancek svojemu gospodarju, ko ni bilo županov od nobene strani, »pulfel na gladu se je zmočil«.
No, nekaj ljudij se je pa venderle zbralo včeraj dopoludne ob 11. uri v »Mestnem domua. Vseh skupaj z navzočimi ljubljanskimi občinskimi svetniki jih je stalo okolu Hribarja sedemindvajset, ki pa še niso bili vsi župani, ampak občinski svetniki. Kmetski župani so se odlikovali s svojo nenavzočnostjo. Župan iz Lesec, Mlakar iz Lukovice in Svetlin so se pomenljivo gledali v svoji zapuščenosti in župan iz Lesec je prišel v svojem obupu celo k »Slovenčevemu« poročevalcu, kateremu je pričel tožiti, da Gorenjcev ni ž njim, ker so preveč »klerikalni«.
Največ zanimanja je vzbujal na shodu Jakob Dimnik, kateremu je bilo to pot vroče, ker ni bilo v bližini Višnikarja. Zato to pot ni nič pravil iz svojega »Učiteljskega Tovariša«, kako »zbuja hladnost zopet hladnost in človeku, ki se potaplja, pa ga ncče
__, . _l.-...-.. ......---~ " ' " " 4 ' 1 "
ki jo je gojil do njega«. Molčal je o svojih somišljenikih, „ki so čista pšenica na našem polju«. Mislil si je, »kdor hoče, ta razume« in sedemindvajsetorica je bila zadovoljna, da ji ni razlagal najnovejše Bvoje duhovitosti : »Mi nismo lilije na polju!« . . . »Skoparil je s tesnim prostorom« in mislil, »ne kličite vraga!« V njegovi družbi ste bili najmodrejši mestni glavi Tosti in Trdina pa tudi obč. svetnika Gogola in S e n e -kovič. Izmej deželnih poslancev je bil navzočen le dr. Danilo Majaron, ki je turobno gledal, kako se »dandanes nič vseslovenskega ne posreči«. Luka Svetec je prišel iz Litije, Dragotin Hribar iz Celja, iz Trsta pa je menda deputacija dr. Gre-gor in, dr. Rybar in Ivan Gor j up prinesla Hribarju prošnjo, naj vsaj po Ljub ljani pobere raz nekaterih hiš samonemške tablice banke »Slavije", ako se kot župan poteguje za samoslovenske ulične napise.
Nedostajalo pa je goriškega A n d r e j c a. Mož je obsedel v Gorici na svojih lavorikah, ker je zadnjič klerikalizem v svoji »Soči« takole izborno raztolmačil: »Odkar je sedanji gospod vikar na Banjšicah, vsako leto toča pobije, prej pa pod prejšnjim je 17 let ni bilo« . . .
Župan Hribar je pozdravil navzočne in jih zahvalil, da jih je toliko prišlo. Povedal je, da se je za njegovo župansko zvezo »o g 1 a s i 1 o« 96 članov skupno z občinskimi svetniki, kar ni čuda, ako se pomisli, da ima samo Ljubljana okolu 30 obč. svetnikov. Vseh slovenskih županov je 980. Tožil je nad napadi na njegovo »zvezo«, ker on ni njen »oče« ampak samo »izvrševalni organ«. Dejal je, da so »napadi nanj mnogokrat neopravičeni« (časih torej pač!) in da je bil na napade radi županske zveze nepripravljen, ker bi bila to osrednja zveza slovenskih avtonomnih oblastev, in bi mogla v političnem življenju u p 1 i v a t i v m a r s i k a t e r e m oziru«.
Kako bi ta zveza uplivala v političnem oziru pod vodstvom moža, ki si ne upa protestirati proti »Narodovim« predrznim izbruhom, je jasno in nihče si ne bo pustil metati peska v oči, naj še tako obljublja Hribar, »da ne bo gledal ne na desno, ne na levo«. Dokler bode »Narod« tak, kakeršen je, toliko časa katoliški župani ne morejo iti skupaj z »Narodovimi« somišljeniki. »Narod« bi psoval katoliškonarodne župane, potem naj bi pa naši župani radi Hribarja, ki se je vedno pokazal neodkritosrčnega, plesali okoli njegovega prestola in mu dajali veljavo, katere ne zasluži, dokler v deželnem zboru glasuje z nemško slovensko zvezo.
Tako so si katoliško narodni župani mislili, ko so ostali doma, podtikanje »skrajne zlobnosti« pa naj Hribar radi tega ne podtika katoliško-narodnemu in krščansko-soci-jalnemu časopisju, katerega naloga je, raz-krinkavati hinavsčino povsod.
Končno je prevzel predsedstvo Luka Svetec, nakar je Hribar prebral pozdrave velenjskega župana s Stajarskega, ribniškega dr. Rudeža, Kolekarja s Huma pri Ormožu, dr. Kureliča iz Pazina in župana s Hra-stovskega.
Volitev odbora se je izvršila tako-le: Predsednikom je bil izvoljen Ivan Hribar župan ljubljanski, podpredsednikom Niko Lenček, župan škofjeloški; odborniki pa: dr. Blei\veis iz Ljubljane; za Štajarsko: Vinko Ježovnik iz Velenja in Iv. Kunej iz Rajhenburga; za Goriško: Miha Zega iz Kanala; za Primersko : dr. Sime K u r e 1 i č iz Pazina; za Koroško: Karol Podričnik in Jos. P r o s e k a r. Večine izvoljenih ni bilo na shodu.
Presenetilo nas je pri volitvi za Kranjsko popolno pr»ziranje kmetskih županov. Kranjskikmetski župani nimajo v odboru n o b e n eg a s voj e ga moža. Kmetski župani torej vedo, kako hoče zanje skrbeti Hribarjeva županska zveza. Dr. Bleivveisa, katerega sposobnosti so take, da so ga kmetski volilci okolice ljubljanske iz deželnega zbora poslali domov in ga ne mara voliti niti trgovska in obrtniška zbornica in katerega ni bilo niti na shodu, bi pač lahko nadomeščal najpriprostejši kmetski župan.
Pri volitvi razsodišča sta bila za Kranjsko izvoljena dr. Romih in dr. Segula, za
1 mnrolr rv__slo trni .1 n n i/ a i n pArlrmn^a
Štajarsko Bračun iz Koprivnice in za Koroško Kobentar.
S tem je bil glavni del vsporeda končan. K besedi se na opetovani poziv ni hotel nihče oglasiti, zato je župan Hribar vpraSal, kje bodi bodoči I. občni zbor. Določila se je Ljubljana. Župan Hribar je zagotovil, da bode že letos avgusta meseca ta zbor ali pa drugo leto. Zagotovil je, da se bode tedaj pokazala moč županske zveze. Z »juridično pomočjo magistratnih uradnikov« se bo izdajal strokovni županski list. S to obljubo in pa da se zniža ali celo odpusti udnina, hoče župan Hribar priklopiti župane svojim namenom.
bkoro potem so se udeležniki razšli bolj mrzli, nego so prišli. Čuli smo iz vrst udeležnikov, da je od 96 oglašenih članov 45 Stajarcev. Vedeli smo to že naprej, da izvenkranjski Slovenci v svoji idealnosti menijo, da bode Hribarjeva županska zveza branik slovenskih teženj.
Ponavljamo: Dokler se iz narodno-na-prednih vrst na Kranjskem širi s psovkami gonja proti veri in se zagovarja zveza z Nemci kot »gospodarska potreba«, toliko časa ostanejo vspehi županske vseslovenske zveze — idealni sen izvenkranjskih rodoljubov. Sosebno Štajarci in Korošci naj bodo s to zvezo oprezni. Vsaka podpora tej zvezi od k a t o 1 i š k o - n a r o d n ih Š ta-jarcev in Korošcev pomenja bo-drenje »Narodovih« pristašev, da vstrajajo pri nesramnih svojih napadih. D o -kler se župan Ivan Hribar popolnoma ne odpove škandaloznemu početju »S lov Naroda«, katerega akcijonar je, do tedaj sloven. in kršč. župani ne morejo imeti ž njim zveze. To so slovenski kranjski župani pokazali včeraj s s voj o nenavzočnostjo na ustanovnem shodu županske zveze in to naj bo v ravnilo tudi bratom izven Kranjske. Mej poštenimi možmi veljaj — čist račun!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. junija.
Leški shod. Iz blejskega kota. V Wu-cherefjevo gostilno v Lescah je sklicalo slovensko katoliško polit, društvo za radovljiški okraj včeraj popoludne javen shod. Dvorana je bila natlačeno polna; celo zunaj pred okni in vrati jih je bilo vkljub dežju precejšnja množica. Pri peči je stala miza; krog nje so sedeli najpristnejši »Narodovci« blejska Peternel in Martinovec, pa neizogibni brezniški Čop. Poleg mize je pa stalo več sumljivih oseb nekaj z rudečimi ovratnicami, nekaj brez njih, bolj ali manj nadelanih. V lepi zvezi so se liberalci in soc. dem. spojili, da nagajajo shodu, nekaj podkupljeni, nekaj podpiti, kot jim je zaklical govornik, ne da bi ugovarjali. Med govorom poslanca i Ažmana se je začel brž šum vreden kranj- > skega liberalstva. »Z roženkrancem so prišli«, j „kaj ima far v gostilni opraviti ?« »pir je najbolji«, »ko pride Kristan bo drugače« ; »živio Hribar« ; »živio špirit«, »živio Pangrc«, »živio Slov. Narod«, »živio kmetijska družba«, „farji pijo špirit brez daca", »bohinjski ka-pelan z birtahom je največ vreden", „far je | Boga izgubil", te duhovite opazke so padale j med poročilo g. poslanca. Spremljal jih je krohot. Popolnoma jasno je bilo, da so hoteli katoliške može, ki so bili v veliki večini, spraviti v prepir in s tem onemogočiti shod. Pa ni šlo ! Tudi med govorom posl. Pogačnika so rohneli. Ob govoru dr. Kreka se je šum nekoliko polegel. Mirno je razvijal svoje misli. Ko je ob organizaciji vse nemške stranko slikal nevarnosti, ki prete Avstriji in vladarski hiši, se je iz ozadja začul vsklik : „A v s^.i.j,«*tvaneop.-.| t r.e b u j e m o". — Komisar jo vstal poizvedovat, kedo je, Ni ga brž dobil. Nato je shod razpustil. Potrti so odlezli liberalci in soc. dem. Le brezniški Čop je še pokazal svoj pogum in svojo oliko z vsklikom „mlečnozobi kaplan". Veljal je blejskemu g. Zoretu. Naši možje so se razšli potrjeni v svojih načelih, navdušeni in ponosni, da imajo take nasprotnike. Leški župan je edini med vsemi gorenjskimi župani koracal k Hribarjevemu shodu. Doma so pa njegovi vpili „živio Hribar" v zvezi z „živio špirit" in „živio Pangerc". Iz Ljubljane bodo pa še hodila poročila na Dunajj^ da katol, stranka
7aimlir\ cinrviarvn «1 aim nntr «->/-«.. «
miru. In tisti, ki so plačani, zato, da varujmo Aprilsko Mavno idejo pri nas, bodo kot doslej, udrihali _ po katoliški stranki in
njenih organizacijah. Hinavstva in podlosti
i" «... i. ' 1 1 i ..........11 '-"-t ■!*'■
V izobilju povsod! A tega ne bo nobeden
spravit* s sVeta, da ima organizovana tolpa
proti katoliškemu gibanju na Kranjskem v
svoji zvezi tudi ljudi, ki kličejo „avstrijanstva
ne potrebujemo".
Nadvojvoda Rainer je danes došel v Maribor.
Osebne vesti. Premeščena sta davčna praktikanta Jan Kušar iz Novega mesta v Postojno in Fr. Predalič iz Črnomlja v Novomesto. — Poštnim praktikantom je imenovan Hugon L e n a s s i za Ljubljano. — Imenovan je dr. W e i b 1 okrožnim in kopališkim zdravnikom za Toplice, dr. O r a -ž e m pa sekundarijem. — Za definitivno učiteljico je imenoval deželni šolski svet provizorično učiteljico Marijo H a c i n na Dobrdvi pri Kropi.
Birmancev v ljubljanski stolnici je bilo v nedeljo 1339, v ponedeljek 259, toraj skupaj 1598.
Nemško - nacionalne binkošti v Gradcu. Minili so prazniki, ki so prinesli celo slepim in zbesnelim pangermanom občuten udarec razočaranja. »Schulverein« je imel v nedeljo glavno zborovanje, »Turner-bund« je preobračal svoje kozolce, celo Schonerer in Iro sta počastila s svojim prihodom najbolj nemško vseh nemških mest, a Gradec je ostal mrtev in hladen, še bolj ko po navadi. Raz javna poslopja, zlasti mestna, deželna in celo državna (c. kr. vseučilišče) je plapolalo res polno frankfurtaric, ogromna večina hišnih posestnikov pa ni dostojno pozdravila »milih gostov«, kakor je hotel mestni župan dr. Graf. Pa nekateri zasebniki so bili celo tako poredni, da so ostentativno razobesili samo črno-žolte cesarske zastave, kakor ne bi vedeli, da te boje koljejo vsem patentiranim Nemcem oči. Pošteno nemško srce je moralo jokati v brezupni žalosti. — Nekaj zanimivih podatkov iz teh slovesnosti. Vdeležba na glavnem zborovanju »Schulvereina« zelo pičla, 5 37 vde-ležencev samo! V imenu dežele je pozdravil zborovalce deželni glavar Edm. grof Attems, dasi je delovanje društva naperjeno proti dobri tretjini deželnega prebivalstva. C. kr. vseučilišče je bilo oficijelno zastopano! V preteklem letu je imelo društvo 222.375 gl. 24 kr. dohodkov. Koliko nemških mark je v ti svoti, ni bilo razvideti iz poročila. Število schulvereinskih šol se je skrčilo od 18 z 41 razredi na 16 s 35 razredi, otroških vrtcev je vzdrževalo društvo 31. podpiralo 52 šol in 61 otroških vrtcev. Šolskih poslopij ima društvo 15. Čisto premoženje društva znaša 513.640 gld. — Slavnostni govornik na komersu je slavil Bismarcka in Lutra, drugi govornik je konstatoval, da je Dunaj sramotno izdal nemško sveto stvar, zato je slovesno proglasil Gradec za glavno mesto avstrijskega nemštva. — Turnerji pa so se najbolj veselili dejstva, da so se srečno znebili krivonogih semitskih drugov. — Značilno je za obe slavnosti, da sta se morali vršiti za zaprtimi vrati. Kdor se ni mogel legitimovati s čistim nemštvom, ni imel nikamor pristopa. Zelo popularni morati biti ti dve društvi, ako se morata skrivati pred meščanstvom.
Kaznovana nemškutarija. Pod tem naslovom pišejo »Mir«-u iz Dobrlevasi: Zaslepljenost naših posili - Nemcev je obče znana. Grdeči slovenski rod, pljujejo sami sebi v obraz. Kurnik v Voglah je tak. Psoval je letos očitno Slovence z besedami, katere le zapisati nas je sram. Bruhnil jih je sosedu Primožiču v lice, nemara v zahvalo, da je bil ta mnogoletni njegov jerob. Stvar je imela sodnijsko posledice. Kurnik je stal najpoprej pred dobrlovaškim sodnikom. Tu se je čutil se bolj domačega. Junaško se je na vprašanje g. sodnika odrezal, da se hoče »tajč« zagovarjati, meneč: to me reši! In začel jo. Trdo in težko je šlo, kakor preobložen voz po strmi slabi poti. Namah obtiči in — oj čudo! posili - Nemec prične v zadregi gladko govoriti — slovensko. Toda kmalu se zave, da je to zanj velika pregreha, ter nadaljuje svoj tajč - govor, s katerim srečno do štiridnevnega zapora privozi. Zdaj pa je zgubil zaupanje na svoj »tajč«-govor, in ko je pozneje pred deželno sod-
Slovencev opravičiti, imenoval se je Slovenca in opustil zapeljivi in nezanesljivi »tajč«. Vendar spoznanje je prišlo prepozno in Kurnik je odnesel podvojeno kazen. Ali se bode spametoval? Upajmo! Na škodo mu ne bo. Vsem posili Nemcem pa bodi ta slučaj v svarilo, da ne pridejo s Kurnikom v kurnik.
Južna železnica. Poroča se nam, da je uprava južne železnice s 1. jun. uvedla spremembo v svoji dosedanji organizaciji, in sicer na ta način, da so se pričenši z ime-vanim dnem združili dosedaj ločeni inšpektorati za železniško upravo, prometno službo ter komercijelno inšpekcijo in tvorijo od sedaj nadalje jednotno in krajevno sostavljeno službeno mesto pod naslovom: Obratno nadzorništvovTrstu. Novo nadzor-ništvo obsega tele proge: Trst-Zidan most — deželna meja pri Zagrebu; Ljubljana-Vrhnika; Šempeter-Reka (oziroma deželna meja); Nabrežina-Cormons. Sedež obratnega nadzorništva je v Trstu v administracijskem poslopju južne železnice (Via Miramar št. 5), kjer se nahajajo vsi oddelki. Le oddelek za komercijelno službo je radi večje udobnosti za trgovce v dosedanjem uradnem poslopju na tržaškem kolodvoru. Vodstvo urada je poverjeno gospodu podravnatelju Juliju Nesslerju. Z nadzorstvom službe v področju kranjskih in južnoštajerskih prog in varstvom ondotnih interesov so na kolodvoru v Ljubljani poverjeni funkcijonarji obratnega inšpektorata gg. Viktor Bračič, prometni kontrolor in inženir K. Kiedl. Ustanovitev tega inšpektorata spada mej one naredbe, ki jih hoče izvesti uprava južne železnice, da spopolni svoje naprave in ustreže vedno rastočim prometnim zahtevam. Od centralizacije dosedaj ločenih službenih panog je pričakovati ugodnega razvoja notranje službe ter občevanja z občinstvom, ker se bo odstranilo vsako nasprotje in se bo lahko tem hitreje in gotoveje ustreglo željam potnikov in trgovcev.
Kaj je delal Šuklje v Mariboru? Sedaj je pojasnjeno Šukljevo bivanje v Mariboru, ki je toliko vznemirjalo nemške liste. Šuklje je z ravnateljem Schreiner-jem pogovarjal se le o iadaji novih slovenskih učnih knjig. Tak je bil ta nemški strah!
Mesto bolniškega volonterja s 600 kron plače je ustanovil deželni odbor in se v kratkem razpiše.
Porotne obravnave so se pričele v Ljubljani z današnjim dnem. Danes sta na vrsti 24 letna dekla Marija Tavčar iz Ga-berka in 24 letna dekla Kat. Benedek s Suhe, obe radi detomora; 6. junija: 42 letni najemnik mlina Jan Judež radi uboja posestnika Fr. Konjarja, in 51 letni čevljar Alf. Zaruba iz Ljubljane radi tatvine; 7. junija: 37 letni posestnik Fr. Draga radi požiga; 8. junija: odgov. urednik „Slovenca"; 9. junija: 35 letna posestnica Marija Fajdiga z Malega vrha radi goljufije. — Pri današnji obravnavi je dobila detomorka Marija Tavčar 3 leta ječe, poostrene s primernimi posti. Pri drugi obravnavi se je Kat. Benedek zagovarjala, da ni nameravala otroka umoriti, da se ji je porod ponesrečil. Ker je to že njen drugi slučaj, ji porotniki dosti nc verjamejo. Sodba se proglasi popoludne.
Graški hišni posestniki so poslali obč. zastopu predlog, naj se v obč. svetu o vsaki važni stvari dvakrat glasuje in naj bo še le drugi sklep obvezen. Vkljub ti želji je dejstvo, da se graški obč. svet večkrat prenagli. Prvi začasni sklep naj se odslej javno razglasi, da ga more prebivalstvo proučiti in pretehtati in svoje pomisleke izraziti, ki naj jih obč. svet pred drugim glasovanjem uvažuje-
Novo podzemsko jamo polno lepih kapnikov, so odkrili pod vasjo Roje, mej velikološko postajo in Čatežem.
Iz Idrije se nam poroča: Slovesno so odlikovali pri nas binkoštno nedeljo kontrolorja Ivana Zazula. Mož je zaslužil odlikovanje. Dvignil se je od navadnega delavca do uradnika X. razreda ter ves čas zvesto služil. K slavnosti je rudniško vodstvo povabilo vse v Idriji bivajoče uradnike, duhovnike, županstvo ter načelnika veteranskega in gasilnega društva. Zbrali so se v lepo okrašeni sejni dvorani skoro vsi vab-ljenci. Po lepem govoru je slavljencu pripel zlat zaslužni križec nadsvetnik Schmid, za
hvalil. Čestital je slavljencu na to dekan Arko v imenu župnije idrijske ter proslavljal zlasti njegovo vzgledno krščansko življenje. Župan Lapajne je v lepih besedah čestital v imenu občine idrijske ter posebno še v imenu meščanstva in obč. odbora, čegar član je bil slavljenec več let. Naj bi slav-ljenec prav mnogo let veselil se zasluženega pokoja in častnega odlikovanja.
V Kranju bode 8. malega srpana slav nost kranjskih liberalcev. »Gorenjski Sokol« bode »razvil« svojo zastavo.
Koroške novice. V Mostiču je dne 17. maja umrl gostilničar in posestnik Fr. Glančnik, p. d. Brdklar, star 57 let. — G. Blaž Lahovnik iz Prevalj je na vse učilišču v Gradcu dovršil svoje pravoslovne nauke in vstopil pri politični upravi. Pride ljen je okrajnemu glavarstvu šmohorskemu.
— Deželni odbor je imenoval zdravnika g dr. V. Ver dr os-a v Št. Štefanu ob Žili za okrajnega zdravnika. — Od dne 12. do 17. avg. t. 1. bo v Celovcu 45. shod in razstava nemških, avstrijskih in ogerskih čebelarjev. Pokroviteljstvo je prevzel nad vojvoda Franc Ferdinand. — Za celovškega podžupana je zopet izvoljen, in sicer z 21 od 24 glasov, odvetnik dr. Metnic. Njegovi somišljeniki so pozdravili izvolitev z »heil«-klici. — Gojenci celovške učiteljske pripravnice so dobili državne štipendije v skupnem znesku 5000 kron. Ali so se ozirali tudi na Slovence? — Za železnico z krški dolini mora država za dobo od 10. okt. 1898 do koncem 1899 doplačati 33.097 gld.
— V Strassburgu so imeli dne 22. maja hudo neurje. Padala je toča. Strela je užgala neki skedenj, ki je pogorel do tal.
Zabave Ljubljančanov o Binkoštih Brez dvoma najboljša zabava je bila v bin-koštnih praznikih v Ljubljani vrtna veselica pevskega društva »Slavec« pri Koslerju. Kakor vedno, je »Slavec« imel pri veselici občinstva vseh slojev, ki je radostno poslušalo lepo petje močnega zbora, kateremu se je poznalo mojstersko vodstvo gosp Ililarija Beniška. Vojaška godba je to pot svirala sicer nekaj slovanskih točk, a obžalovali smo, da se nikakor noče naučiti kaj novih slovanskih skladb. Vedno in vedno poslušati kako »Milo, milo lunico« postane pač dolgočasno. Istotako je prodajanje številk za loterijo tako starokopitno, da je že prava nadloga za občinstvo in podobno prav navadnemu prosjačenju. Društva naj bi odpravila to razvado in si izmislila raje kak nov vir dohodkov. Tudi na vrtu »Narodnega Doma« je bil binkoštno nedeljo vojaški koncert pred
— praznimi mizami. Na vrtu Avrovih dedičev na Dunajski cesti so socijalni demokrati imeli zabavo ob sviranju godbe »Ilirija«. Veselici je sila nedostajalo vdeležencev. Socijalni demokratje so se raje vozili v ljubljanskem Pratru na novem »karouselu«, ki ima svojo godbo in je sestavljen iz samih bicikljev, katere spravijo v tek vozači. Nekaj Ljubljančanov je pohitelo v Sarajevo, znatno število v Postojno, največ pa na lepo gorenjsko stran.
Ljubljanske novice. Ponesrečil se je v nedeljo zvečer na tukajšnjem južnem kolodvoru pomožni zavirač Franc Lun-der. Ob prehodu na Martinovi cesti hotel jo skočiti na neke premikajoče se vozove, a mu je spodletelo. Levo roko so mu vozovi zmečkali in dva prsta odtrgali. Vzdignil se je sam in zahteval, predno so ga odpeljali v bolnieto, še jedno cigareto. — Irma Po-lakova, član slovenskega gledališča, gostuje v Belemgradu. »Narod« pravi, da vzbuja Milanovo zanimanje. No čestitamo.
— Ukradel je posestnikovi hčeri Mariji Bečaj iz Rakitne v stolni cerkvi med birmo-vanjem neznan tat denarnico z 8 K.—-Zaročil se je gosp. dr. Ivan Milan Hribar z gdč. Šlogelnovo. — Ušel je od starišev 11-letni deček Francc Jeras iz Bohoričevih ulic. Muziko namerava v Ljubljani poučevati gdč. Ida Halbensteiner, ki je naredila te dni državne skušnje na Dunaju. To bode nemška muzika! — S tretjega nadstropja padel je danes opoludne šest let star deček Anton Smolnik v Cerkvenih ulicah številka 21. Padel je na hrbet, a zgodilo se mu ni druzega, nego da se je nekoliko pretresel. — Neznan tat priplazil se je v odprto sobo kočijaia Franceta Juraka v Bee-thovenovih ulicah št. 3. Ker ni mogel do-
brno uro z verižico, vredno 40 kron. •— Zopet blazen ušel je s Studenca. Ime mu je Josip Jerič iz Trebnjega. — Nasledek »plavšanja«. V nedeljo zvečer je pred gledališčem čevljar Ivan Židan napadel Seidlovega mesarskega pomočnika Bučarja ter ga udaril s palico po glavi, da je bil nakrat ves krvav. Bučar je tekel za njim, a ga ni ujel, ker mu je Zidan vrgel palico pod noge. Židan je Bučarja napadel, ker mu je Bučar oviral »plavšanje« z natakarico v gostilni pri Kankertu. — Zgubljene stvari. Minka Kavčan, šivilja, Strmi pot štev. 6, je zgubila srebrno uro, vredno 12 kron, Ivan Vole pa zlate naočnike, vredne 12 K, Ivana Jeras je zgubila zlato brožo z višnjevimi kamni. — Korajžen vojak. V nedeljo so bila okna Staretove hiše silno na potu vojaku 17. pešpolka Prelovšku. Sunil je v okno z bajonetom. Policaji so se hoteli vojaka polastiti, a Prelovšek jim je ušel. Jedno uro pozneje ga je našel nek stražnik do pasa v Ljubljanici. Policaj ga je potegnil iz vode in Prelovšek ga je prosil, naj ga hitro spravi v »arest«, ker mu je mraz. — Kap je zadela v Novem Mestu strojevodjo Barofka.
„Štajerec" -- nov slovenski list! To veselo (!) novico prinašata za binkošti graška »Tagespost« in »Tagblatt«. Južno-štajarskim nemškim trgovcem in obrtnikom se je začel slovenski kmet tako smiliti, da so sklenili nesebično (!) mu pomagati. Spo-čeli so »dobro misel«, da prično s 1. julijem t. I. v Ptuju izdajati slovenski list »Štajerec« v 10.000 izvodih, ki bo zastopal gospodarske koristi trgovca, obrtnika in zlasti kmeta. Namenjen je posebno slovenskim kmetom, katerim bo oči odpiral, kako sebično ga izkoriščajo slovenski politični agitatorji, kolika nevarnost mu preti od slovenske gospodarske organizacije, kako podlo ga slepi slovensko časopisje, kako globoko še tiči v sponah črnega klerikalizma, i t. d. — Mi se smejemo temu že obupnemu poskusu južnoštajarskega nemštva, da se ohrani na površju, ker smo prepričani, da se bo žalostno izjalovilo, kakor so se vsi dosedanji enaki ali slični poskusi na Štajerskem, Koroškem ali v Istriji. Naše ljudstvo je od takrat že toliko napredovalo v narodni zavednosti in razsodnosti, da bodo naši nemški »ljudski prijatelji« lahko na prste sešteli vse slovenske može, ki se bodo dali vjeti na tako bedaste limanice. Našega vrlega »Slov. Gospodarja« in »Domovine« ne izpodrine noben list na slovenskem Štajerskem.
Heilanje v Opatiji. Binkoštne praznike je imel svoj drugi »Bundestag« kranjsko-primorski »Siingerbund«. Prišli so na shod nemški pevci iz Gorice in Pulja, »nemški« Tržičani, moški zbor »Andrej Iloler« iz Domžal, ljubljanski turnarski pevci in pevci tukajšnje lilharmonične družbe. Ker so se na pot podali tudi K o č e v c i, šli so tudi nemški bratci iz gorenjskih Fužin in »Stahl und Eisen« z Jesenic. Vseh teh nemških mož skupaj je bilo 150. Binkoštne praznike v Opatiji so pošteno pokazili.
Karte provzročile smrt. V četrtek je pred goriško sodnijo dobil Peter Spessot
3 leta težke ječe in Ferd. Spessot 2 leti ječo ker je v prepiru radi kart pobil do smrti Val. Cocuta v Korminu.
Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 26. maja do 1. junija je dela iskalo 16 moških delavcev in 47 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 14 moškim delavcem in 50 ženskim delavkam, 126 delavcem jo bilo 71 odprtih mest nakazanih in v 52 slučajih se jo delo vspejelo in sicer pri 13 moških delavcih in 39 ženskih delavkah. Od 4. januvarja do 1. junija je došlo 1514 prošenj za delo in 1252 deloponudeb, 2199 delavcem jo bilo 1395 odprtih mest nakazanih in v 820 slučajih se je delo vspre-jelo. Delo ali službe dobe takoj 1 skladiščar, 1 mizarski pomočnik, 1 kovaški pomočnik, 1 vrtnarski delavec, 2 trgovska hlapca, 4 konjski hlapci, 3 poljski hlapci, 1 šivilja, 4 gostilniško kuharice, 2 kuharici k orožnikom,
4 navadne kuharice, 3 sobarice, 1 natakarica na račun, 3 navadne natakarice, 5 deklic za vsako delo, 0 dcklic k otrokom, 5 kuhinjskih deklic, 14 dekel za kmetska dela, 1 postrežkinja, vajenci za razne trgovine in obrte.
Tram na železniški tir je položil r.ek ziikovec v nedeljo ponoči na mestu pri
je pridrčal proti tramu, a k sreči je tram vrgel proti ograji železniškega mestu, ne da bi se zgodila kaka posebna nesreča. Ograja na mostu je znatno poškodovana.
Utonila je 29. m. m. 2 letna hči kočarja Jož. Praha iz Poštene vasi pri sv. Križu v pol metra globoki luži pred hišo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 5. junija. (C. B.) Cesar se je povrnil danes zjutraj iz Budimpešte.
Dunaj, 4. junija. Posl. dr. Eben-hoch se je izrekel proti obstrukciji. Njegova stranka je bila vedno sovražnica obstrukcije. Treba je, da se vse stranke združijo proti obstrukcijonistom brez ozirov na različne strankarske interese, ker je neobhodno potrebno, varovati obstoj države in parlamenta. Cehi so se postavili sedaj na protiparlaraen-tarno in državi škodljivo obstrukcijo-nistiško stališče. Vse stranke morajo sedaj složno sodelovati, da se zopet vpeljejo redne parlamentarne razmere. Cehi so imeli toliko časa simpatije na svoji strani, dokler se niso lotili tega sredstva. Sedaj mora nastati odpor proti češki obstrukciji.
Berolin, 5. junija. Tukajšnji listi poročajo, da je vest o obisku cesarja Viljema na Dunaju povodom 701etnice avstrijskega cesarja povsem neosnovana.
London, 5. jun. IzTientsiena se poroča, da je tam večja ruska ekspedicija bila izposlana, da poišče „bokserje". Prišlo je do boja, v katerem je ubit en oficir in trije možje. Zelo so v nevarnosti misijonarji, ki za svoje misijonske postaje nimajo varstva. Vrnila se je od ekspedicije večja množina kozakov, kateri pripovedujejo, da so 17 „bokser-jev" ubili in jih mnogo ranili. Angleški misijonarji so v veliki stiski. Sedem kristijanov so ustaši ubili, jednega misijonarja so ujeli.
London, 5. junija. V Peking so došli nemški vojaki, tudi ena avstrijska pomožna četa se bliža Pekingu, da tam vzdrži red. Položaj je kritičen.
London, 4. junija. Reuterjev urad javlja iz Pretorije 31. m. mes.: Danes dopoludne ob 11. uri je Roberts slovesno prevzel Johannesburg v angleško oskrb. V mestu ostane Wavellova posadka, ostale čete so na potu v Pre-torijo.
London. 4. junija. General French je zasedel Pretorijo. Oficijelno se ta vest še ne potrjuje. — General Rundle je zasedel Lindley.
London, 4. junija. Reuterjev urad poroča in Winburga 31. maja: General
Rundle je v boju pri Senekalu z velikim naporom rešil 500 angleških zajetih vojakov. Boj je trajal celi dan. Angleži so izgubili 37 ubitih, 115 ranjenih. — Barske izgube so znatne. Ranjen je bil poveljnik Villiers.
Umrli ho:
1. junija. Marija Rajaršič, linančne straže nad-paznika žena, 73 let, Valvasorjev trg 4, srčna hiba.
2. junija Andrej Novak, gostač, 78 let, Dunajska cesta 31, marasmus.
3. junija. Helena Jereb, kamnoseka žena, 33 let, Emonska cesta 17, jetika. — Marija Šraj, strežnica, 74 let, Florijanske ulice 13, plučnica. — Valentin Vehovc, ključar. 24 let, Marije Terezije cesta 11, jetika.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0mm.
J a Cas opazovanja Stanje barometra r mm. Temperatura po Celzija Vetrori Nebo
2| 9. zveč. | m-7 | 15 0 si jzah. i jasno 00
3 o 7. zjutr. 2. popol. .34-3 732-9 13-2 236 si. JVZU. sr. STzh. oblačno del. jasno
9 zveč. 732 1 | 17 2 si jzah |del. oblač 1-9
J 7. zjutr. 2. popol. 730-7 7302 15-2 19.9 si. jvzh. sr. svzh. oblačno »
41 9. zveč. 730-7 15 1 si. sever oblačno 42-4
,1 7. zjutr. 0|2. popol. 73-J-8 730-7 15 5 23-7 si. jvzh. sr. jvzh. oblač. del. jasno
Srednja temperatura sobote 15 3°, normale: 16-2". Srednja temperatura nedelje 18 0°. normale: 16-3°. Srednja temperatura pondeljka 16 8°, normale: 16-40.
Zahvala.
503 1-1
Izredno tolažilnim načinom izkazano sočutje mej boleznijo in povodom tako občutno nas zadele bridke izgube naše iskrenoljubljene, nepozabne dobre matere, ozir. stare matere, gospe
Ane Tambornino
roj. Leunacher
kakor tudi darovani krasni venci in mnogoštevilno častno spremstvo k zadnjemu počitku nalagajo nam dolžnost iskrene, tople zahvale, katero si usojamo tem potom izraziti.
Globoko žalujoči ostali.
Važno
za
498 3-1
lastnike srečk!
Urad za pregledovanje srečk, ustanovljen 1. 1874 po menjalnici
•fos. Belfeld,Budimpešta, KarlsringI.
pregleduje vsa žrebanja srečk po vsem svetu
vsacemu brezplačno. "•B Za odgovor priložiti je znamko za 10 vinarjev.
Yožnjekarte
in
tovorni listi
A3IEKIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koneesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 9 Pojasnila daje :
JReA K ■■ B
Dunaj, IV., VViedenergiirtel 20,
ali pa 17 25—20
ANTON REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 34,
Duhovski poslovnik,
ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu in za oskrbovanje oer-kvenega ln nadarbinskega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis.
Brožiran izvod knjige stane v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone , trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več.
Ivan Jax v Ljubljani
Dunajska cesta št. 17
priporoča po jako znižanih cenah
Dlirkopp - Diana m""2" Schladitz-eva kolesa
katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku.
Ceniki se pošiljajo na željo zastonj in poštnine prosto.
Najboljše čistilno sredstvo
je svetovno znani Globus čistilni Izvleček za
vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta
za zrcala in okna. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 227 6 11—2
3SJT Odlikovan « o. kr. državno me|04S 0>|SJEd8|>j
a 138 * a nA^suigqo -ijsods e.pojodud es
6 ooiin 9AoijT?qn.ix kiuciiqnjq a
i yqo ipidiini i
Preselitev
tesarskega olivta.
504 4-1
Slav. občinstvu uljudno naznaniam, da _ ?em preselil svoj obrt z Novih ulic
Priporočam se v nadaljnjo naklonjenost ter zagotavljam povsem zadovoljivo strokovnjaško delo.
T__imejitelj parnih žag, mestni tesarski mojster, zapriseženi zvedenec c. kr. dez. sodisca,
Ivan ZaKOtniK, v Ljubljani na Dunajski cesti.
na Dunajsko cesto št. 32.
Velespoštovaniem
Dunaj ska lilialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, meniuni eskompt, vinkuliranje in 984 08 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
D u n a j s k a t> o r k a.
kron
Dnč 5. junija.
Skupni državni dolg v notah . . Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta 4°/0 . . . Avstrijska kronska renta 4"/„, 200
Ogerska zlata renta 4% . . ......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista . . . • • • • • • -Nemški drž. bankovci za 100 m. nem, drž, veli
98-25 98 05 116 10 9740 116-25 91-55 1762 -717-— 242-05 118-30
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr..cekini...........
Dnč 2. junija.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0
23-67 19-27 90-65 11-33
168 — 158-25 200- — 96-50 138-75
2r»0' —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice > » južne železnice 3°/0
, > južne železnice o°/0
, » dolenjskih železnic 4°/„
Kreditne srečke, 100 gld. . . . . • 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 glet. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » * » 0 *
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.
106-94-412 321 118 99-397 335' 40' 19-12' 63-
50 '20
Salmove srečke, 40 gld.......
St, Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . -Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba av.str. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
175-25 183 — 178— 48 — 282 50 6335--780--125-50 178 — 506-50 420 — 255-75
_ Nakup ln prodaja TLXS
rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih , pn izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarniona delniška družba
M K B C U
Wollzeil8 ID in 13, Dunaj, i.,
SUC Pojasnila v vReh gospodarskih in Bnančnih atvarsh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.