Posamezni izvod 30 grošev, mesena naročnina 1 Šiling
letnik III.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
CELOVEC. V SREDO S. V. 1948
¥
NAŠE IZKUŠNJE Z OBLJUBA« MI, KI JIH PODAJAJO KOROŠKI ŠOVINISTI V KRITIČNIH DNEH, NAS VARUJEJO PRED VSAKO ZMOTNO VERO V NJIHOVO VREDNOST.
ŠTEV. 27 (120)
Stanje na Slov. Koroškem utemeljuje pravico do priključitve k FLRJ
V	zvezi z londonsko konferenco namestnikov zunanjih ministrov za pripravo mirovne pogodbe za Avstrijo in v zvezi z iažnjivim prikazovanjem dejanskega položaja na Slovenskem Koroškem s strani uradnih avstrijskih predstavnikov in delo avstrijskega časopisja sta dala predsednik Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško tov. dr. Franc Petek in predsednik Slovenske prosvetne zveze tov. dr. Franci Zvvitter dopisniku TASS-a sledečo izjavo o resničnem stanju na Koroškem:
V	zvezi s ponovnim razpravljanjem o vprašanju meja odmeva v zadnjem času iz avstrijskega tiska kakor na povelje samo kategoričen ne k vsem tem vprašanjem. Pri tem se avstrijski tisk sklicuje na to. da je vprašanje meje »res ju-dicata« (odločena zadeva). Avstrijsko časopisje tudi enoglasno trdi, da je edino Osvobodilna fronta nezadovoljna z
vzorno« rešitvijo popolne kulturne tn gospodarske svobode za koroške Slovence in z dvojezičnim šolstvom.
zastraševanjem in grožnjami s ponovnim izseljevanjem.
Tako je bil med drugim proti vsem pravicam obsojen sekretar Osvobodilne fornte Karl Prusnik zaradi govora, ki ga je imel, na eno leto ječe; drugim funkcionarjem Osvobodilne fronte so avstrijske oblasti odvzele potne liste oziroma odrekle potna dovoljenja, da bi preprečile vsak stik z matičnim narodom v Jugoslaviji.
V nasprotju z vsemi uradnimi izjavami o kulturni svobodi je varnostna^ direkcija za Koroško prav v zadnjem času z avtoritativnim vmešavanjem ob izvolitvi novega odbora Slovenske prosvetne zveze poskušala zatreti kulturne svoboščine koroških Slovencev.
Prepovedi slovenskih prireditev ter
nasilne motnje po nacističnih »Wurfko-mandahc vpričo avstrijske /andrrraerije so na dnevnem redu.
Stroga cenzura, in politični ukrepi naj bi onemogočili vsako svobodno izražanje misli in volje slovenskega ljudstva na Koroškem.
Na. gospodarskem področju koroška deželna vlada doslej še ni ukrenila ničesar. da bi slovenske zadruge prišle zopet do svojega premoženja, ki jim je bilo uropano. Tudi vsa prizadevanja pri pristojnih ministrstvih so ostala doslej brezuspešna.
Tale hvalisani sistem dvojezičnih šol, kakor ga je upeljala koroška deželna vlada leta 1945, je dejansko samo nadaljevanje zloglasnih »koroških utrakvi-stičnih šole. Šole na Koroškem so slej
ko prej torišče velenemških šovinistu* in nacistov.	.
Januarja 1948 je bila na novo spet nastavljena večina nacističnih učiteljev. Maloštevilni slovenski učitelji — 24 na 102 ljudskih šolali — imajo skrajno težko stališče.
Potom »posvetovanj staršev«, ki jih po preizkušeni metodi uprizarja BHS, bodo kmalu odpravili tudi ta pičlo odmerjeni dvojezični pouk.
Tudi zahtevi koroških Slovencev po slovenski srednji šoli do danes ni bilo ugoder>o.
Vsa ta dejstva jn izkušnje potrjujejo, da more edinole združitev Slovenske Koroške s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo zajamčiti koroškim Slovencem politično, kulturno in socialno Svobodo.
Koroški Sloveča protestirajo prali lažnivim izjavam zunanjega ministra dr. Gruberja
t
K temu je treba ugotoviti sledeče:
Slovensko vprašanje na Koroškem ni bilo nikdar »res judicata«. To najbolje dokazuje dejstvo, da se je vse slovensko ljudstvo na Koroškem strnjeno dvignilo in šlo pod vodstvom Osvobodilne fronte v oboroženo borbo proti nemškemu fašizmu ter istočasno za nacionalno osvoboditev in združitev Slovenske Koroške z Jugoslavijo. V primeri s težkim krvnim davkom, ki so ga dali koroški Slovenci, se Avstrija ne more sklicevati na nič enakovrednega.
Navzlic temu pa avstrijske oblasti ne samo da ne priznajo Osvobodilne fronte, temveč jo sistematično dolžijo veleizdaje ter jo poizkušajo nasilno zatreti z
V zvezi z izjavami avsttijskega_ zunanjega ministra dr. Gruberja v Londonu je poslal Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško konferenci zastopnikov zunanjih ministrov za pripravo avstrijske mirovne pogodbe v Londonu brzojavko, v kateri ogorčeno protestira in zavrača lažnive trditve dr. Gruberja. Brzojavka ugotavlja:	Mirno
sožitje v prednacistični Avstriji je obstojalo v odrekanju slovenskih šol, soudeležbe pri upravi, terorističnem razbijanju slovenskih prireditev, potvarjanju ljudskih štetij in sabotiranju obvez St. Germainske pogodbe.«
Dalje poudarja brzojavka, da so današnje ljudske šole centri germanizacije
in da so zahteve po lastni gimnaziji, učiteljišču in kmetijski šoli avstrijske oblasti odbile.
Brzojavka pravi dalje: »Naše partizane blatijo, preganjajo in zapirajo. Gruberjev najožji sodelavec narodni poslanec Schumy jih je nedavno imenoval roparje.
Vojni zločinci so nekaznovani na svobodi in se udejstvujejo v Gruberjevi politični stranki proti koroškim Slovencem.«
Pokrajinski odbor OF protestira v brzojavki tudi proti pritegnitvi deželnega glavarja Wedeniga k pogajanjem v Londonu in ugotavlja, da je Wedenig pozdravljal nemški fašizem in bil kolaboracionist. Dne 12. novembra pa je v ko-
Demokristjanska stranka ¥ Italiji uvaja diktaturo
v.. . „ , ,	r •. j ,.i.„ t-  oimnVn in ravnih nndietii in ustanov formirajo obo
Izvršilni odbor demokratične Ljudske ti italijansko socialistično stranko in raznih podjetij in ustanov formirajo obo-fronte sporoča, da demokristjanska preprečiti njeno sodelovanje s Komuni- rožene odrede, stranka ob podpori celotnega reakcio- stično partijo in demokratično Ljudsko Po poročilih iz Italije se policijsko na-narnega tiska pospešno razširja vesti,	fronto. Saragatovce podpira vsa klcrofa-	silje nad demokratičnimi organizacijami
da baje demokratična fronta pripravlja	šistična reakcija, delajo pa po direkti-	in oboroženi napad^ fašističnih skjwd_
državni udar. Izvršilni odbor fronte po-	vah ameriških predstavnikov v Italiji,	na elane Demokratične ljudske lionu
udarja, da je namen te nove kampanje, Skupina Saragatovih podkupljencev v nadaljujejo po vsej Italiji, ustvariti zmedo med ljudstvom ter ugo- PSI, ki jo vodijo Romita, Matteotti in Močne policijske sile so obkohle po-dno ozračje za izvedbo ukrepov, ki naj drugi, je zahtevala, naj skličejo izredni krajinski sedež združevanja biwh la -bi zadušili demokratične svoboščine	kongres socialistične stranke, da bi raz-	Janških partizanov v Milanu. Oddelek
ljudstva in pravice opozicije.	bili enotnost delavcev socialistov in jih	karabinerjev je pod poveljstvom nekega
7avcdli na pot izdaje delavskega raz«-	višjega častnika udrl v sedež in izvrSil
Včeraj je izjavil minister za notranje , ^ializma in demokracije.	preiskavo v vseh prostorih. V okolici
ideve Scelba. da ie vladna stranka Ua’ soc,allzma m 0 1	.	.	. .	.	so oboroženi fašisti streljali s
V zvezi s lem se je sestal izvršni odbor stranke v Rimu in zavrnil zahtevo odpadnikov. Politični sekretar sociali-
zadeve Scelba, da je vladna stranka sklenila zatreti vse ostale stranke in uvesti klerikalno diktaturo v državi. Scelba
je izjavil, da so se prenehale vse demo-	“	r~7 . —-
kratične tradicije in da ima krščansko- stične stranke Leli 10 Basso je izjavi, < demokratska stranka na podlagi voliv- .ie izvršni odboi sklical naciona ni svt nih rezultatov absolutni monopol na po- stranke za Jo. maja Htičneni. gospodarskem, kulturnem, socialnem in sindikalnem področju drža vt ........ ......................
Ternija so oboroženi fašisti streljali s samokresi na skupino pristašev demokratične fronte. Štirje člani fronte so bili težje ranjeni. V protest so vsi delavci v tovarnah in podjetjih Ternija dve uri stavkali.
V' Pokrajini Pescara je napadia v kraju San Angelo oborožena skupina fasi-
----..	----------, -----------, — Izvršni odbor demokratične ljudske -------------------------------- .
alneni in sindikalnem področju drža-	nl provinco Modeno je ostro pro- stov sedež Komunistične partije m ga
Odkrito je izjavil, da bo vladna stran- testiral radi izzivanj in nasilstev, ki jih zažgala. V občini Civitellu so fašisti prav a	in inilustriin ter v • •	«i/vrionciri- taki. 7iyv&h\\ sedež Komunistične narti-
ve. Odkrito je izjavil, da bo vladna stran- testi ral radi izzivanj in nasilstev, ki jih zazgala. V občini Givitella so tasisu prav ka zasedla vse banke in industrijo ter ooeenjaio vladni organi nad modenski- tako zažgali sedež Komunistične parti-zairla vsa ostala gibanja, ki niso demo- mj delavci in pristaši demokratične je in sedež Socialistične stranke, kristjanska. Nadalje je obljubil klerika- fronje Oblasti so uvedle v provinci Mo- V zadnjih dneh je prišlo do zahrbt ‘izučijo šol ter razbitje italijanske Gene- (,eni 0t>sedn«» stanje in nadaljujejo z nih napadov na voditelje Demokratične ri*lne konfederacije.	aretacijami V Sešteli in Montefiorinu so ljudske fronte. V bližini Catanzara so iz
V zadnjih dneh skušajo eksponenti iz- uvedli' policijsko uro. Karabinerji so zasede napadli in težki. ram i narodnega ja Iškega Saragatovega gibanja po na- prepovedali fantovske sestanke m to ga poslanca na Usti Komunistične parb-l°gu iz inozemstvu na vse načine razbi- čelu v zaprtih prostorih. P‘i ujaavau je Lucija ^llnj u.
roškem deželnem zboru obžaloval, da trenutno se ne more obračunati s koroškimi Slovenci.
Ob koncu je v brzojavki rečeno: »Da moremo dokazati resnično stanje na Slovenskem Koroškem in podrobno utemeljiti nujnost priključitve k FLR Jugoslaviji, zahtevamo zaslišanje predstavnikov koroških Slovencev.«
Brzojavko v London je poslala tudi Zveza slovenskih izseljencev, ki zavzema stališče do položaja, v katerem se nahajajo danes slovenski izseljenci na Koroškem in ostro obsoja lažnive izjave dr. Gruberja ter ugotavlja, da krivci izselitve še do danes niso bili kaznovani, marveč je večina od njih na odgovornih položajih, kjer nekaznovani javno nadaljujejo z zatiranjem koroških Slovencev.
V brzojavki je rečeno med drugim:
»Gruber laže, da nam je vlada omogočila povratek v domovino. Resnica je, da še danes ščiti nacistične roparje. Naši domovi so še danes last SS-komisarja za utrjevanje nemštva. Finančni minister nam je ponovno odbil odškodnino. Lanski delegat Koroške v Londonu nacist Piesch je 1946. leta razpustil našo zvezo. Proslavo dneva nasilne izselitve je napadel s svojo policijo, ki je polna nacistov. Hitlerjev podpolkovnik Stossier, ki ji danes načeljuje kot polkovnik ia varnostni direktor. Pri tem so nečloveško pretepali slovenske izseljence in jih zapirali. Taka je avstrijska svoboda in demokracija za koroške Slovence. Maier-Kaibitseheva sodelavca SS-Standarten-fiihrer Steinacher in šovinist Schumy ter Helmer, Graf in \Vedenig ponovno grozijo z nasilnim izseljevanjem. Zahtevamo, da se tem načrtom avstrijskih šovinistov napravi konec s priključitvijo Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
Tudi na informativnih sestankih in zborovanjih, ki se vršijo po naših vaseh, protestira slovensko ljudstvo proti potvarjanju dejanskega stanja na Slovenskem Koroškem. Številne .resolucije in brzojavke, ki jih pošilja slovensko ljudstvo v London, pričajo, da se koroški Slovenci ne bodo nikdar odrekli svoji osnovni zahtevi— priključitvi k lit"\i Jugoslaviji, ker le tam je zajamčena popolna svoboda in euakopra.uuoL
Gestapovski agenti in rušilci petletnega plana pred ljudskim sodiščem
Pred dnevi se jo zaključil pred armadnim vojaškim sodiščem v Ljubljani proces proti Diehlu in soobtožencem. Petnajst obtožencev, od katerih so nekateri zavzemali vidne položaje v FLRJ, se je moralo zagovarjati za vojne zločine, za diverzije, sabotaže, špionaže in y.a razna druga škodljiva dejanja proti jugoslovanskim narodom.
Obtoženci so se pred okupacijo ali fned njo prostovoljno javili ali pa s pismeno izjavo pristali na sodelovanje z Gestapom. Kot svoje agente jih je Ge-stapo poslal v taborišča, kjer so terorizirali jetnike, osnovali provokatorsko antifašistično organizacijo, vršili med interniranci špionažo in izvrševali nad jetniki najbolj nečloveške »poizkuse«, ki so se večinoma končali z mučeniško smrtjo med hudimi bolečinami.
Obtožnica ugotavlja dalje, da so obtoženci kot gestapovski agenti iz dobe okupacije po osvoboditvi Jugoslavije stopili v tujo obveščevalno službo in po njenih navodilih kot agenti, ki so pripadali enotni protidržavni organizaciji, vršili načrtno razna škodljiva dejanja, da bi prizadejali čim večjo škodo gospodarski moči in obrambni sposobnosti FLRJ. dovedli v nevarnost njeno neodvisnost in nedotakljivost ozemlja FLRJ. Te zločine so delali z namenom, da bi z nasiljem zrušili njeno obstoječo državno ureditev ter ustvarili protiljudsko .vladavino politične in gospodarske odvisnosti od inozemstva.
Obtoženi Dielil Branko je kot agent gestapa ob vrnitvi iz Dachaua dal najvišjim predstavnikom ljudske oblasti lažno poročilo o svojem delovanju in ostalih pajdaših v Dachau u , da bi z njim prevaril ljudsko oblast ter tako sebe kot ostale gestapovske agente vrinil na odgovorna mesta v državnem aparatu. v čemer je tudi uspel.
Marca 1946. leta se je povezal z agentom tuje obveščevalne službe Martinom Presterlom, mu dajal špionska poročila ter po njegovih navodilih organiziral svojo agenturno mrežo iz bivših gestapovskih agentov iz Dachau a. S pomočjo svoje agentske mreže je pripravljal in opravljal načrtne sabotaže v jeseniški železarni. Kot inšpektor kontrolne komisije pri vladi LRS je nadrejenim dajal iažna poročila in povzročil Izgubo okrog 110 važnih uradnih spisov.
Obtoženi Stane Oswald je kot član špionske organizacije v službi tuje obveščevalne organizacije nastavljal na važna in odgovorna mesta svoje gestapovske pajdaše. Kot pomočnik ministra za trgovino, potem za industrijo, vlade. LRS, kasneje pa kot pomočnik zveznega ministra za industrijo in kot agent tujih sil je sovražnemu agentu Diehlu odkrival in dajal razne državne tajne.
Obtoženi Karel Barle se je v marcu 1946 povezal s tujim špionom Presterlom in po njegovih direktivih organiziral agentsko mrežo. Kot odgovoren funkcionar ministrstva LRS in potem kot sekretar ekonomske komisije pri CK KPS je po direktivah iz inozemstva organiziral sabotaže, škodljivstva in diverzije.
Obtoženi -Tanko Puffler se je kot gestapovski agent po osvoboditvi preko Bar-leta povezal „z agentsko mrežo in kot direktor tovarne stekla v Hrastniku načrtno delal škodo in diverzije.
Obtoženi Martin Presterl se je kot bivši gestapovski agent julija 1945. leta na Dunaju povezal s špionskim centrom neke imperialistične države za špionažo proti Jugoslaviji. Hkrati pa se je prikazoval za velikega prijatelja nove Jugoslavije. Leta 1946. je po direktivah tega vohunskega centra na novo povezal svoje stare gestapovske agente v Jugoslaviji, jih aktiviziral in pridobival nove vohune. Organiziral je načrtno škodljiv-stvo, diverzije in sabotaže, za kar je svojim agentom v Jugoslaviji prinašal konkretne direktive in instrukeije.
Obtoženi Boris Kranjc se je junija 1945 preko soobtoženega Diehla prostovoljno znova povezal s tujo vohunsko službo in dajal špionske podatke ter vršil načrtno škodljivost po direktivah tuje obveščevalne službe.
Obtoženi Stepišnik Milan je kot bivši
dachauski agent gestapa januarja 1947 v Slovenski Bistrici vzpostavil zvezo z agentom tuje obveščevalne službe. Kot agent tuje obveščevalne službe in direktor tovarne »Impol« je izvrševal sabotaže in namerna škodljivstva ter se povezal z bivšo gestapovsko mrežo.
Obtoženi Vladimir Ličen se je avgusta
1945.	leta kot bivši gestapovski agent povezal s tujim agentom inž. Mirkom Pibernikom. Kot agent tuje obveščevalne službe je na odgovornem mordu v gospodarskem aparatu FLRJ oviral razvoj industrije ter vršil razna škodljivstva in diverzije v tovarni lakov v Medvodah.
Obtoženi Paul Gasser je kot tuji špi-jon prihajal v Jugoslavijo, se izdajal za prijatelja in novinarja, zbiral vohunske podatke in poskušal povezati špionske zveze s špionskim agentom Diehlom.
Obtožena Hildegarda Hab n je leta
1946.	kot bivša gestapovska agentka pristopila k obveščevalni službi neke imperialistične države, v Avstriji organizirala in špionirala proti Jugoslaviji. S Presterlom je na potovanju po .Jugoslaviji vzpostavljala agentske zveze, zbirala špionske podatke ter si beležila naslove funkcionarjev, da bi si ustvarila oporišče za obveščevalno mrežo v Jugoslaviji.
Obtoženi Mirko Košir je bil po dezer-tiranju iz NOV gestapovski agent in kot tak bil poslan februarja 1944 v Dachau. Po osvoboditvi je zavestno prikrival gestapovske agente in jim tako omogočal nadaljevanje škodljivega in agentskega delovanja. Svoje razdiralno delo je nadaljeval s širjenjem klevet proti ljudski oblasti.
Obtoženi Oskar Ju ranic je po osvoboditvi dal lažno poročilo o delovanju v taborišču, da bi se z ostalimi agenti vrinil na čim odgovornejše mesto, kar mu je tudi uspelo. Kot vohun se je povezal s tujim špionskim centrom na Dunaju, kateremu je dajal špionske podatke o delu in načrtih zunanjega ministrstva FLRJ, kar mu je bilo omogočeno zaradi njegovih zaupnih funkcij, ki jih je imel v tem ministrstvu.
Obtoženi Peter Gorič se je po osvoboditvi povezal s špionom Presterlom, ki
V zvezi z izvajanji avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja v Londonu je slovensko ljudstvo na Koroškem po časopisih »Neue Zeit« in »Volkszeitung« ha svoje veliko začudenje izvedelo, kakšne »vsestranske« kulturne, politične in gospodarske svoboščine in pravice uživa v Avstriji.
Ob tej priliki je dr. Gruber celo povabil šefa jugoslovanske delegacije dr. Aleša Beblerja, naj si sam ogleda razmere, v katerih po njegovih trditvah živimo koroški Slovenci. »Volkszeitung« je pripomnila, da to povabilo ni bilo brez prizvoka ironije. To je resnica, ki se je sama ni zavedala. Mi ji v celoti pritrjujemo. Kajti jasno nam je, da avstrijski zunanji minister za svojo osebo mnogo bolj potrebuje vtise o »pravicah in enakopravnosti« koroških Slovencev. Da o razmerah na Koroškem nima pojma, nam je po vsemu kar je povedih jasno. Brez dvoma je dobil svoje informacijo od koroških strokovnjakov« Schumyja, Steinacherja, Piescha, Wedeniga itd., v kolikor ni poskrbela za »stvarna poročila koroška deželna vlada. Ravno propaganda z »Volksdeutscherji ; iz Jugoslavije nam to potrjuje. Kakšno gnusno potvorbo si je urad koroške deželne vlade v tej zvezi dovolil, je znano iz dunajskega lista Wiener lllustrierte«. Kakor je potvarjala koroška deželna vlada v tem listu fotografije slovenskih izseljencev, da bi podkrepila svojo odvratno protislovensko propagando, tako je tudi dr. Gruber v Londonu skušal s potvarjanjem resnice odvrniti poglede od zatiranja in terorja, proti kateremu se moramo boriti Slovenci danes na Koroškem. Kajti laž je, da vladata na naši zemlji postavnost in pravica. Ali pa razume g. Gruber pod pravico to, da so njegove oblasti razpustile Zvezo slovenskih izseljencev, da so žrtve nemškega
mu je dal ustno vohunsko poročilo o razmerah v svojem okraju, ter pristal na nadaljnje špionsko delo.
Obtoženi Ramo Derviševič je s špionom Presterlom potoval po Jugoslaviji, mu pomagal vzpostaviti zveze ter pristal, da bi se pri njem zbirala špionska pošta.
Obtoženi Ježe Benegalij je na pobudo soobtoženega Pufflerja izvršil diverzijo v tovarni stekla Hrastnik in s tem povzročil večjo škodo in zastoj v proizvodnji steklenih izdelkov.
Proces je razkril vse zločinsko delo obtožencev za časa okupacije, ko so kot gestapovski agenti v Dachau-u in Augsburgu terorizirali jetnike in jih pomagali uničevati. Dalje je proces razkril, da je neka zapadna imperialistična sila prevzela gestapovske dokumente in agente vzela v svojo špionsko službo. Obtoženi Presterl je izpovedal, da je imel zveze z nekim Stillfriedom in So-bekom na Dunaju, ki sta vodilna špiona dunajskega centra. Presterl pravi: »Stillfried je rekel, da ve za mene, da sem v taborišču delal za gestapo, da to delo ne sme prenehati, ker1 je neka zapadna imperialistična sila prevzela gestapovske dokumente. Takoj po razgovorili sem spregledal, za kaj gre, da obstoja tu center, ki vrši špionažo v prid te zapadne imperialistične velesile«. Stillfried in Sobek sla mu naročila, naj v Jugoslaviji dobi zvezo s starimi dacliauci, ki so bili kakor koli zvezani z gestapom, in bi bili sposobni za agentsko delo. Nadalje je dobil nalogo, da zbere poročila iz gospodarstva, industrije in državnega aparata in da vzpostavi zvezo z Diehlom, Barletom in Kranjcem. Tako je začel Presterl v Avstriji pisati članke in knjigo o Jugoslaviji ter osnoval posebno založništvo, ki je izdajalo knjige o Jugoslaviji : z namenom, da bi lažje dobil dovoljenje za Jugoslavijo'1'.
Marca 1846 je prišel na kongres španskih borcev in takrat vzpostavil zvezo z Barletom, Diehlom. Cotičem in Dervi-ševičem.
Drugič je prišel Presterl v Jugoslavijo oktobra 1946 z direktivo, da se snide z
nasilja njegovi policisti pod vodstvom Hitlerjevega podpolkovnika Stossierja razganjali na njihovi proslavi s kamenjem in brizgalnami že leta 1946? Ali je postavnost to, da se ista varnostna direkcija v Celovcu, ki mrgoli Hitlerjevih oficirjev, poslužuje najbolj nesramnega terorja in ustrahovanja ter potvarjanja zakonov, da bi razbila SPZ po štiridesetletnem obstoju? Ali imenuje g. Gruber pravico to, da tri leta po zmagi nad nemškim fašizmom še vedno naše zadruge niso dobile nazaj po koroških nemških šovinistih oropanega premoženja? Ali ni sram g. Gruberja, da to uro-pano premoženje proti vsem pojmom o poštenosti in zakonitosti zadržuje ravno oni Schumy, ki je danes Gruberjev so-drug v OeVP, a je bil 20 let Maier-Kai-bitschev sodelavec in prijatelj? Ali smatra morda Gruber za velikodušni način poprave škode« slovenskim izseljencem s strani avstrijskih oblasti ravno najnovejšo grožnjo lega V. Schumyja, ki z izkušenim SA-Standartenfirerjem in svetovalcem koroške OeVP Steinaeherjem razmišlja o ponovni izselitvi koroških Slovencev? Samo tako je razumljivo, da Gruber ne želi posebnih zagotovil o zasledovanju vojnih zločincev na Koroškem, za . katere so itak že izdani posebni ukrepi«. Kakšni so ti ukrepi avstrijskih oblasti na Koroškem, nam je jasno, če upoštevamo, da so Gruberjevi pajdaši polkovnik Stossier, deželni poslanec in vicekancler narodni renegat V. Sclui-niy z mnogimi drugimi na merodajnih mestih avstrijske uprave na Koroškem soborci Maier-Kaibitscha, SS-Slurm-bahnfiihrerja Karla Fritza, SA- Slandar-tenfUhrerja Hansa Steinacherja, vodilnega koroškega gestapovca dr. H. Wid-dra in drugih vojnih zločincev že izza dobe volkswehrovskega oboroženega terorja nad koroškimi Slovenci v letih
Kaj razume g. Gruber pod pravico
glavnim agentom dunajskega špionske* ga centra v Beogradu, Diehlu v Ljubljani pa naj naroči, da od zbiranja podatkov preide k sabotažnim in diverzantskim akcijam.
Svoje špionsko delo pa je Presterl razširil tudi na Koroško, kjer je zbiral politična, gospodarska in kulturna poročila po nalogu svojega centra, ki je te-po-datke uporabil za napačno prikazovanje koroškega vprašanja.
Sodišče je po opravljeni glavni razpravi ugotovilo, da je obtožba utemeljena in da je krivda dokazana tako v objektivnem kakor v subjektivnem pogledu.
Ugotovljeno je, da so obtoženci kot bivši gestapovski agenti in vojni zločinci po osvoboditvi stopili v službo novih imperialističnih gospodarjev in kot agenti tuje obveščevalne službe nadaljevali s svojim zločinskim delovanjem.
Oblike njihovega protidržavnega delovanja, katere so jim bili nalagali tuji imperialisti, so bile načrtno škorl-ljivstvo v industrijskih podjetjih in državnih^ ustanovah,' sabotaže, diverzije, špionaže in načrtna klevetniška propaganda.
Zločini, ki so jih izvršili obtoženci kot agenti tuje obveščevalne službe, predstavljajo najnevarnejši napad na FLRJ v celoti kot ljudsko državo, zgrajeno na pridobitvah narodnoosvobodilne borbe, napad na državo in na njeno neodvisnost in varnost.
Obsojeni so bili:
,	°*v:ai<,> Harlc, Puffler, Kranjc,
Stepišnik, Ličen in Juranič na smrtno kazen z ustrelitvijo in na trajno izgubo državljanskih pravic.
Presterl, avstr, državljan, Gasser, Italijan. drža valjan in Hildegarda Hahn, avstrijska državljanka, na smrtno kazen z ustrelitvijo.
Košir na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 5 let izgube vseh državljanskih pravic.
Benegalij na 18 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 5 let izgube vseli državljanskih pravic.
Derviševič na 16 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 5 let izgube vseh državljanskih pravic.
Corič na 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na 5 let izgube vseh državljanskih pravic.
Proti obsodbi imajo obtoženci in tožilstvo pravico pritožbe na Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu.
1919 — 1920. Ravno to dejstvo pa najbolj živo dokazuje, kako je brezpravnost in zatiranje koroških Slovencev v dobi prve avstrijske republike najožje povezana s pripravljanjem in uresničenjem krvavega terorja in velikanskih zločinov v dobi nacizma Koroškem. Isti šovinisti pa tudi danes na vseh merodajnih mestih dosledno sabotirajo kaznovanja svojih nacističnih soborcev in že ponovno groze z novimi zločini in napadi na koroške Slovence in njihove pravice. Ti krogi hočejo imeti proste roke za uresničenje svojega sovraštva proti slovenskemu ljudstvu tudi v bodoče. Kakšni pa so njihovi načrti za »pravice in enakopravnost« koroških Slovencev v bodočnosti, nam v svojem brezmejnem šovinističnem sovraštvu razkrijejo sami. G. Gruber se je v Londonu trudil s ponavljanjem vseh že znanih potvorb o ta-kozvanih »vzornih dvojezičnih šolah« in vedel povedati, da se mora v njih učiti celo nemško prebivalstvo slovenskega jezika, da se tako ustvari za ta jezik v deželi več razumevanja. Celovška »Neue Zeit pa mu je že za 1. majnik povedala resnico, da ti otroci nikdar ne bodo govorili slovenskega jezika!«
•Naše trde izkušnje z obljubami, ki jih podajajo koroški šovinisti v kritičnih dneh, da bi razkrinkali pravi obraz svojega brezobzirnega nasilja nad našim ljudstvom, nas varujejo pred vsako zmotno vero v njihovo vrednost. Zato naj bodo Gruberji in vsi njihovi pomagači prepričani, da jim koroški Slovenci nikdar ne bomo nasedli. Kot pred enim letom nacist Piesch, tako se je sedaj ponovno njegov naslednik iz Rainerjev® koroške deželne vlade Wedenig sam razkrinkal v Londonu kot jako dvomljiv informator svojega zunanjega ministra. Prepričani smo, da bo tudi njego^ in njegovih vrstnikov poizkus nadaljevanja politike zatiranja in terorja doživel po naši dosledni borbi PieschoVO1 usodo.
PROSLAVILI SMO Sl MAJ
pca&HiU uugal ddoune-f^a t^uLsiua
Vse -delovno ljudstvo je v soboto praznovalo praznik dela — 1. maj. V deželah, kjer se jo delovno ljudstvo otreslo izkoriščanja in zatiranja, kjer ustvarja pogoje za lepše življenje, so delovne množice obhajale 1. maj v znamenju obnove in napredka. Delovno ljudstvo držav, v katerih še ne vlada socializem, je praznovalo praznik delavstva v znamenju ojačane borbe za svoje pravice.
Tudi mi koroški Slovenci smo praznovali delavski praznik v bratski in borbeni enotnosti skupno z vsemi naprednimi silami in delovnimi množicami vsega sveta. Obhajali smo ga v znamenju ojačane borbe za naše socialne in kulturne pravice, ki jih nam še danes odrekajo. Skupno z vsem naprednim avstrijskim delavstvom smo manifestirali za boljše življenjske pogoje, za boljši položaj delavstva.
V	Borovljah se je zbralo nad 500 Slovencev in avstrijskih antifašistov, slovenske in avstrijske mladine, da na slovesen način praznuje 1. maj. Iz Glinj, Sel in dingih krajev so prišli z godbo, Kapelčani pa so se pripeljali s tremi vozovi, ki so prikazovali prizore iz kmečkega dela in življenja, nastopili so z ve-.liklm kladivom in sipi — simbolom dela.
Na proslavi je najprej govoril tovariš Madritz, ki je poudaril pomen 1. maja, ki ga obhajajo vsako leto vse delavske množice sveta.
Po govoru tov. Madritza je nastopil tov. France Košutnik, ki je med drugim poudaril, kako praznujejo delovne množice ljudsko demokratičnih dežel delavski praznik v znamenju obnove in napredka. V državah, v katerih vlada socializem, v katerih si vlada ljudstvo samo, se ni treba več boriti proti zatiranju in izkoriščanju človeka po človeku. V teh državah so obhajali praznik delovnega ljudstva v znamenju solidarnosti z vsemi še zatiranimi narodi, ki se odločno borijo za osvoboditev izpod kapitalističnega nasilja in zatiranja. Tudi mi koroški Slovenci praznujemo letošnji 1. maj še v znamenju odločne in ojačane borbe za naše pravice. Danes manifestiramo za naše pravice, za našo enakopravnost in za svobodo našega slovenskega naroda na Koroškem. S 1. majem nadaljujemo našo narodno osvobodilno borbo, nadaljevali in borili se bomo tako dolgo, dokler ne bomo dosegli naše končne cilje, našo resnično svobodo.
V	svojem govoru je tov. Košutmk ostro obsodil nasilje, ki ga izvajajo šovi-
nistični nestrpneži nad našim ljudstvom. Obsodil je razne koroške in avstrijske državnike, kakor Schumija, Wcdeniga, Gruberja in druge, ki ob vsaki priložnosti govorijo o pravicah koroških Slovencev, v resnici pa jim grozijo s kaznijo in jih imenujejo zločince ter veleizdajalce, . samo ker so antifašisti in se borijo za najosnovnejše demokratične pravice svojega naroda.
Ob koncu je dejal, da v naši borbi nismo sami, na naši strani so vsi napredni demokratični narodi s Sovjetsko zvezo na čelu. Skupno z vsemi demokrati m antifašisti bomo dosegli tudi mi koroški Slovenci naše pravice, našo svobodo, za katero so se borili tudi naši partizani in za katero so žrtvovali svoja življenja najboljši sinovi našega naroda.
Po zborovanju so odkorakali vsi navzoči na pokopališče, kjer so položili vence na partizanske grobove. Tov. France Košutnik in tov. Madritz sta se na kratko spomnila padlih partizanov, ki so žrtvovali mlada življenja za boljše in lepše življenje zatiranih narodov, za svobodo
in pravice slovenskega naroda na Koroškem. Tov. France Košutnik je svoj govor končal: »Vi ste nam z vašo odločno borbo začrtali novo pot, katero smo hodili ne glede na žrtve in po kateri smo dosegli zmago nad fašizmom. Z uničenjem fašizma pa še nismo dosegli naše pravice, našo svobodo in danes se vam zaklinjamo, da bomo hodili naprej po tej poti tako dolgo, dokler ne dosežemo naše cilje, za katere ste se tudi vi borili.«
V Železni Kapli se je zbralo nad 300 slovenskih in avstrijskih antifašistov na proslavi 1. maja. Od daleč in blizu so prišli delavci, kmetje in mladina, da na prazničen način obhajajo delavski dan. Tov. Janko Mak je v svojem govoru govoril o 1. maju — prazniku vsega delovnega ljudstva. Govoril je o izkoriščanju delavca po kapitalistični gospodi, o borbi delavskega razreda v kapitalističnih deželah, ki se bori za svoj življenjski obstoj, za svoje socialne pravice. Posebno pa je poudaril borbo slovenskega naroda na Koroškem, ki se ne bori samo za socialne pravice, temveč tudi za kultur-
ZVEZA BIVŠIH PARTIZANOV SLOVENSKE KOROŠKE
V A B I
na svečanosti, ki bodo v okviru partizanskega tedna:
V četrtek, dne 6. maja 1848 ob 15. uri na pokopališču v Koimari vesi
odkritje spominske plošče padlim partizanom
v nedeljo, dne 9. maja 1948 ob 15. uri na pokopališču v Vrbi
postavitev nagrobnega kamna padlim partizanom
v četrtek, dne 6. maja 1948 ob 14. uri v Svečah pri Adamu
t spominska svečanost ob pršilki obletnice umora treh antifašistov
z igro ,.Zelena vrvica*'
v četrtek, dne 6. maja 1948 oh 14.30 uri v St. Jakobu v Rožu v telovadnici
svečanost v spomin padlim partizanom
z Igro „Nova Miklova Zala'*
Kako so PONEMČEVALI
Leta 1848 je i-evolucionarni podvig narodov tedanje Avstro-Ogrske tudi borbi koroških Slovencev za njihove pravice prinesel vidne uspehe: Do leta 1853 so si priborili 68 popolnoma slovenskih in 50 slovensko - nemških šol. Deželni uradni list, vse deželne uredbe in uradni razglasi so izhajali tudi v slovenskem jeziku. V vseh srednjih šolah Celovca in Beljaka je bila slovenščina obvezna, slovenski dijaki so bili zastopani v teh šolah v številu, ki je v resnici odgovarjalo številu koroških Slovencev.
Ta razvoj pa nikakor ni bil po volji Meniškemu šovinizmu, ki je v tistih časih v Avstro-Ogrski vedno bolj napredoval, 'že leta 1856 odreja ministrski ukaz nemški pouk v slovenskili šolah in ukazuje učiteljem, da mu posvetijo posebno pozornost. Takoj se je pokazal rezultat te germanizatorične odredbe: Že leta 1859 štejemo na Slovenskem Koroškem samo še 16 popolnoma slovenskih in 68 slovensko - nemških šol, dočim so vse ostale že nemške in to deloma v popol-. Doma slovenskih krajih.
Popolnoma pa je uničil slovensko šolstvo zakon o državnih ljudskih šolah od 14. maja 1869, ki je izročil odločitev o Jeziku v šolah deželni šolski oblasti. S Pritiskom na občine, posebno pa s pomočjo nemško šovinističnega Schulve-^■eina je odslej deželna šolska oblast, v bateri koroški Slovenci niso bili zastopa-H‘> uačrtno uničevala slovensko šolstvo. * osebno porast nemškega nacionalistič-
nega imperializma po zmagi Nemčije nad Francijo leta 1870/71 je podprl brezobzirno politiko germanizacije Slovencev na Koroškem. Že leta 1872 so dobile čisto ali pretežno slovenske občine popolnoma nemške šole, slovensko-nem-ške pa so se spremenile v takozvane »utrakvistične« z nekaj mesecev trajajočim začetnim sporazumevanjem med otrokom in učiteljem v slov. jeziku in nato popolnoma nemškim poukom.
Posebno se je ta germanizatorični pritisk izvajal nad učitelji: Leta 1876 se je na celovškem učiteljišču poučevala slovenščina samo še eno uro tedensko. Leta 1877 pa je deželna šolska oblast odrekla vsem učiteljem, ki niso povoljno uvajali nemščine v tnkozvane utrakvistične šole , pripadajoče in službene doklade.
Takozvana utrakvistična šola, ki so jo koroški Slovenci in njihovi voditelji od nekdaj tako v Avstro-Ogrski kot pozneje v prvi avstrijski republiki odklanjali, se je izkazala kot spretno sredstvo, s katerim je velenemštvo vršilo sistematično raznarodovanje in ponemčevanje koroških Slovencev. To trditev najbolje potrjujejo izjave avstrijskih predstavnikov samih, tako Tli. Veitei ja, ki je v svoji knjigi »Die Slovenische Volks-gruppe in Karaten« napisal za časa^ prve avstrijske republike leta 1936: »tako je postala utrakvistična šola vedno bolj sredstvo, ki naj bi iz slovenskih otrok napravilo nemške. To »e sicer naravno
ni popolnoma posrečilo, tako da slovenski otroci po zaključku ljudske šole niso zadostno obvladali, če niso bili izredno nadarjeni ali niso imeli slovenskega privatnega pouka, ne nemškega in ne slovenskega jezika.« (str. 71). Isto ugotavlja deželni šolski svet za Koroško v svojem poročilu na zvezno ministrstvo za pouk na Dunaju od septembra 1946, ko pravi, »da je bil rezultat take'šolske politike ta, da otroci koroških Slovencev ne obvladajo niti svojega materinega jezika in niti nemščine v zadovoljivi meri«.
Vsi protesti koroških Slovencev proti temu zatiranju in tej brezpravnosti so ostali brezuspešni. Leta 1874 je poslalo 41 občin deželni zbornici zahtevo po slovenskem pouku in slovenskih knjigah. Koroški deželni zbor o tej zahtevi sploh ni hotel razpravljati. Leta 1878 je enak protest in zahtevo stavilo 97 slovenskih katehetov, a tudi to je deželni šolski svet zavrnil. Vsa leta so sledili protesti občin, občinskih šolskih svetov in slovenskih organizacij proti ponemčevanju s pomočjo na papirju »utrakvistične«, v resnici pa popolnoma nemške šole na Slovenskem Koroškem. Istotako so ostale brezuspešne vse intervencije in protesti slovenskih narodnih poslancev v državnem in deželnem zboru.
Nad koroško slovensko mladino se je dosledno izvajal vedno hujši šovinistični pritisk nemškega imperializma. Ko so bile šole s slovenskim učnim jezikom uničene, se je gonja začela celo proti ta-kozvani »utrakvistični« šoli, kljub dejstvu, d# je gojila samo prva dva do tri mesece materni jezik otrok, da se je učitelj sploh sporazumel z njimi. (Dalje)
ne in nacionalne pravice, za enakopravnost in svobodo. ToV. Janko je dejal ob koncu, da bomo nadaljevali naš boj za pravice in svobodo slovenskega naroda na Koroškem s tako doslednostjo, kakor smo se borili v narodnoosvobodilni borbi z orožjem v roki preti fašizmu. Ta boj bomo nadaljevali do naše zmage, ko. bomo tudi mi koroški Slovenci svoboden in enakopraven del slovenskega naroda.
Tudi v Pliberku se je zbralo veliko število delovnega ljudstva, kjer je govoril tov. Maksi Kaki. Govoril je o položaju v Avstriji, kjer vsakodnevni dogodki dokazujejo, da se reakcija poslužuje v svoji borbi vseh mogočih metod, da bi obdržala svoje položaje v svetu. Inozemski kapital si hoče prav v Avstriji postaviti svoja oporišča. Temu pa pomagajo današnji vladajoči krogi, ki so se vidno postavili v službo tujega kapitalizma. Ko je govoril o razmerah na Koroškem, je med dragim dejal, da mi ko-: roški Slovenci tudi zdaj nadaljujemo našo narodno osvobodilno borbo, združeni z vsemi naprednimi avstrijskimi silami. Danes, ko proslavljamo 1. maj, manifestiramo za enotnost delovnega ljudstva. Zavedamo se, da bo ta naša borbena enotnost rodila zaželjene uspehe.
V Št. Jakobu v Rožu se je zbrala polna dvorana prebivalcev iz bližnje in daljne okolice. Govoril je tov. Kazianka, ki je med dragim dejal, da mednarodna reakcija straši miroljubno prebivalstvo z novo vojno. Toda nove vojne se ni treba bati, ker imperialisti, hujskači na novo vojno, niso več sposobni, da bi se borili proti državam ljudske demokracije, proti delovnemu človeku.
Na proslavi 1. maja v Celovcu se ja predvsem zbrala naša mladina v velikem številu in skupno z vso napredno avstrijsko mladino praznovala delavski praznik.
VABILO
Kmečka zveza za Slovensko Koroško vabi na občne zbore, ki bodo:
v nedeljo, 9. maja 1948 ob 16. uri popoldne pri Žlindra v Dobu za vse elane občine Blato,
v nedeljo, 9. maja 1948 ob 16. uri popoldne pri Voglu v Št. Primožu za člane občine Bikarja ves,
v nedeljo, 9. maja 1948 ob 9. uri dopoldne v društvenem domu v Dobili vesi,
v nedeljo, 9. maja 1948 ob 10. uri do* poldne v lokalu Kmečke zveze pri Poš-leju v Kapli na Dravi.
Slovensko prosvetno društvo v Borovljah vabi
na svoj redni občni zbor, ki bo v soboto, dne 8. maja 1948 ob 20. uri z običajnim dnevnim redom v društvenih prostorih pri Bundru v Borovljah, T. nadstropje.
Vsi prijatelji slovenske kulture prisrčno vabljeni.	Odbor
Slovenska Prosvetna Zveza
naznanja i
Domači igralci priredijo v četrtek, dne 6. maja 1948 ob 14.30 url v društveni dvorani na Radišah igro Lesena peč ', j
Kapelski igralci gostujejo v četrtek, dne 6. maja 1948 ob 14. uri pri Adamu v Svečah z igro Zelena vrvica .
Glinjčani gostujejo z novo »Miklovo Zalo« v četrtek, dne 6. maja 1948 ob 14.30 uri v telovadnici v Št. Jakobu v Rožu.
Igralci SPD Edinost iz Škofič gostujejo v četrtek, dne 6. maja 1948 ob 14.30 uri z igro Revček Andrejček« v Za-homcu pri Hropcu.
SPD Dobrač z Brnce gostuje v nedeljo, dne 9. maja 1948 ob 14. uri z igro »Zlatorog v telovadnici na Ledenicah.
KAJ ŠE DOBIMO
Na odrezke 9, 109, 209, 309 in 404 ii-vilskih nakaznic 40. dodelitvene periode dobijo vsi potrošniki 250 g sode.
Na podlagi prednaročila v 39. dodelit veni periodi se dobita na odrezek 832 nakaznice za težake 40. dodelitvene periode 2 konjski konzervi
Skrbimo za pravilno krmljenje svinj
Iz praktičnega predavanja kmeta Božiča na gospodarskem tečaju v Pliberku.
V zadnjih dveh letih se je svinjereja številčno poživila, kljub' splošnemu po-
manjkanju močnih krmil za pitanje. Da bo pa krmljenje, predvsem pitanje, šlo našemu kmetu lažje izpod rok, hočemo opozoriti na primeren in pravilen način krmljenja svinj.
Krmljenje plemenskih svinj
Pravilno krmljenje je važno kakor pri pitovnih tako tudi pri plemenskih svinjah. Plemenske svinje potrebujejo predvsem beljakovinaste krme, dočim zahtevajo pitovne škrobaste krme. Zato jih je treba že pri krmljenju ločiti. Plemenskim svinjam dajmo le malo krompirja in žitne mešanice. Najboljši za nje sta pesa in repa. Kuhani pesi ali repi odlijemo vodo, potem dobro prekvasimo ter dodamo še gotovo množino lucerne, plev, pretresenega senenega droba, še boljše pa drobno narezane lucerne ali druge detelje. — Morda bodo nekateri gospodarji rekli, da je lucerna in detelja za konje in govejo živino. Vedeti moramo, da je za prašiče detelja dober nadomestek za žito, ker je dokazano, da je v enem kg lucerne ali detelje več prebavne beljakovine, kakor pa v enem kg žita. Razlika je samo ta, da je svinja v toliki meri ne more požreti. Da pa plemenskim svinjam pridenemo tudi otrobe ali žitne mešanice, je samo po sebi umevno, ker ravno plemenske svinje prav posebno potrebujejo snovi, ki se nahajajo v tej mešanici. V našem kraju je krompirja za krmo največ na razpolago, tako da se često po nekod preveč enostransko krmi. Krompir je zelo bogat po škrobu, a ubog na beljakovinah.
Potrebno je. da se seznanimo z vsemi krmili in da vemo, kakšne in v koliki množini vsebujejo posameznih redilnih snovi. V okviru sedanjih možnosti je priporočljiv sledeči sestav krmske mešanice z a pitovne svinje:
30?» zdrobljenega ječmena,
30% ovsa ali koruze,
20% raznih otrobov,
15% oljnatih tropin,
2% apnene moke,
2% soli.
V normalnih časih, ko se krmila lahko kupijo in uvažajo:
40% ovsa ali ječmena,
39% zdrobljene koruze,
20% raznih otrobov,
10% ribje moke,
2% apnene moke,
1% soli.
Kmetje, ki nimajo možnosti, da bi svinjam v poletnem času nudili paše, morajo na vsak način pride jati mešanici presejanega ».pepela ali zdrobljenega oglja, v katerem se nahajajo rudninske snovi. Če imajo dovolj paše, dovolj prostora in humezno zemljo, si dobijo svinje teh snovi same.
Važna je tudi sveža zelena krma. Najboljša zelena krma je tratnica, ki jo najdemo povsod. Če je ni dovolj, posejemo po tratnastih poteh v sadovnjaku pepela in bo tratnica hitro rastla. Kosimo io pred sončnim vzhodom, da je rosna in sveža. Ovenele tratnice ne krmimo, ker povzroča prebavne motnje. Tintnico lahko nadomestimo z zeleno lucerno ali deteljo.
Svinja ne more prebavljati vlaknaste in lesnate krme, temveč zahteva lahko prebavno hrano, ker je njeno črevesje krajše od črevesja goveje živine. Za nezdravo krmo je svinja zelo občutljiva; stara, skisana krma je strup za svinjo. Zato je treba staro krmo vedno odstraniti, prav tako ne pripravljati krme na daljši čas. Silo ni dober za svinje.
Priprava svinjske krme naj bo enostavna.
Kuhanje je prav za prav nepotrebno. Vsa zelena krma naj bo sveža. Seneni zdrob, zrezano deteljo ali lucerno in tudi posušen osat je treba le malo popariti. Peso in kolerabo krmimo surovo zrezano. Krompir kuhamo ali parimo, ker surovega v večji količini ne prebavijo. Kuhinjske odpadke je treba dajati sveže. Mleko se daje sladko ali kislo. Prestaro kislo mleko škoduje, pri prascih povzroči drisko. Žita ne kuhamo, temveč ga dajemo zdrobljenega in mešanega z oljnatimi tropinami, ribjo moko, senenim zdrobom, krompirjem, peso itd. Mešanica naj bo mokra, prepojena s toplo vodo. kot nekaki žganci. Seneni zdrob, detelja in lucerna se primešajo kuhanemu krompirju.
Krmljenje plemenskih svinj mora biti poceni. Poleti dajemo tratnico ali dodamo malo močnih krmil; pozimi seneni zdrob, zrezano deteljo, pleve in peso. To so najboljša temeljna krmila. Dodatek močne krme naj bo pol do 1 kg dnevno.
Za dojne svinje so potrebna na belja-. kovinah bogata krmila.
Krmljenje mladih prašičev
Dva do tri dni za tem, ko je svinja po-vrgla, ji je treba dajati bolj pičle krme, (pšenične otrobe), drugače pa je osnovna krma ista kot pri plemenskih svinjah, le po potrebi se da malo več krepke krme. Mlade pujske krmimo redno trikrat na dan. Red, snaga in točnost poklada-nja krme so zelo potrebni. Ko so pujski približno tri tedne stari, jih skušamo navaditi na krepko krmo. Dajati jim je treba zdrobljen ječmen ali pšenico v malih količinah, pozimi pa, ko ne morejo na prosto, je treba dajati še prsti in oglja, da preprečimo drisko. Mleko jim dajemo posebej. Ko so razviti in radi žro, jim dajemo sorazmerno žitnega zdroba in pšeničnih otrobov, pomešanih z vodo. Količina se ravna po apetitu pujskov samih.
Priporočljive so sledeče mešanice:
80% ječmenovega zdroba (Šrota) in 20% beljakovinaste krme ali 50% ječmenovega zdroba, 30% beljakovinaste krme.
Izkušnja je pokazala, da vzreja prašičev samo z žitnim zdrobom in mlekom ni najboljša, temveč mora vsebovati po-
leg mleka tudi drugih beljakovin. — Pujsek naj porabi do odstavitve 20 do 25 kg močne krme in naj doseže v tem času težo 15 do 25 kg.
Odstavljene pujske je treba dobro krmiti, dokler ne dosežejo teže 25 do 40 kg. Šele pozneje jim brez škode lahko pokladamo manj tečno hrano. Dnevni obrok močne krme naj bo 1 do 1.5 kg na glavo. Ostala krma, ki je še potrebna, naj bo po ceni. Ko doseže pujsek težo 40 kg. je krma lahko še cenejša in lažja: poleli dobra paša ali tratnica, pozimi pa seneni zdrob, pleve, rezana detelja in pesa.
Plemenski prašiči naj se krmijo v splošnem tako, da ne zaostajajo v rasti in razvoju in da pridobivajo tedensko j>o 2.5 do 3.5 kg na teži.
Mladi mrjasci naj dobijo več močne krme. Mrjasce je treba dobro krmiti, toda ne pitati, ker pitani mrjasci postanejo za oplemenitev nesposobni. Krmi naj se jih enako kakor plemenske svinje, samo nekoliko več močne krme; po potrebi dnevno približno 1 do 2 kg ovser nega zdroba.
Krmljenje pitovnih svinj in prašičev
V nasprotju s plemenskimi svinjami morajo pitovne svinje pridobivati na mesu in masti. Temu primerna naj bo tudi krma. Čimvec požro prašiči tečne krme, temveč pridobe na teži. Za klanje zreli prašiči (pršutarji) naj tehtajo 80 do 100 kg; Špeharji pa 100 do 150 kg in še več.
Zaradi pomanjkanja in visokih cen žita moramo opustiti intenzivno krmljenje z žitom, zato pa uporabljamo mešano krmo, žito, krompir, seneni zdrob, pleve, lucerno, deteljo. Predno začnemo s pravim intenzivnim pitanjem, moramo prašiče, ki so dosegli približno 30 kg teže,
(»ričeti na to navajati. Dokler ne dosežejo teže 60 kg. jih krmimo kakor plemenske svinje. Pri pravilnem pitanju naj prašič pridobi drtevno V* do 1 kg na teži.
V dobi priprave za pitanje dajmo svinjam poleti tratnice ali pa dobre paše, pozimi pa pleve, drobno narezano lucerno, deteljo in malo krompirja, pese in pomije; k teinu dnevni obrok 1 kg močne krme, od 80% žitnega zdroba in 20% .beljakovin ali 1 kg žitnega zdroba in 2 do 3 litre posnetega mleka (Mager-milch). Dnevno je treba dajati eno žlico krmskega apna na vsakega prašiča.
Prehod it popolnemu pitanju mora biti počasen, da se svinje ne preobjedo. Krmila, kakor pleve, seneni zdrob, rezano deteljo, lucerno in zelenjavo, je treba polagoma nadomestiti z močno ali tako-zvano živno mešanico, kakor krompir in žito. Proti koncu naj bo krma vedno gostejša, dajemo 2.5 do 3 kg dnevno (na en obrok). Ugodno vpliva še dodatek žele-, ne krme, pese, plev itd., da ostane živalim tek ali apetit.	*“
Uspeh zavisi od sestave krmil. Posneto mleko mora biti vedno čisto, sladko ali popolnoma kislo, nikoli pa na pol kislo. Kuhan krompir mora biti ohlajen, pleve in rezana detelja mlačna, ostala krmila pa surova.
Predvsem je treba paziti, da v svinjakih ni prepiha, da je suho in snažno, da se svinja dobro počuti; ko se nažre, naj se povoljno vleže. Pregovor pravi: »Dober počitek je polovica pitanja.« Priporočljivo je, da si preskrbimo glinasta korita. Praktična so zato, ker se lažje čistijo.
OBJMA
Pričenši s 1. majem 1948 se vpeljejo nakaznice za nakup tekstilnih izdelkov.
Za enkrat so veljavni:
89 posameznih odrezkov in 20 točk na posebne orezke (Stammabschnitte) tekstilnih nakaznic za otroke od 1. do 12. leta;
50 posameznih odrezkov in 40 točk na posebne odrezke (Stammabschnitte) tek-tekstilnih nakaznic za potrošnike od 12. leta naprej.
Posebni odrezki I — II oziroma I — IV tekstilnih nakaznic se smejo uporab-; ljati samo v zvezi z ostalimi posameznimi odrezki.
Za olajšavo nakupa na podlagi tekstilnih nakaznic je dopuščeno naslednje blago:	>
narejene obleke iz ameriških ostani kov, razen nogavic in perila;
Unrino blago, razen novagic in perile;
oprsniki (modrci); pasovi za nogavico; prešiti telovniki.
Izdajatelj, lastnik in založnik Usta: Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško. Glavni urednik: Dr. Franci Zw»*t©r; odgovorni uredniki Franci Ogris, val Celovec, Salmstratto 6, uprava: Celovec, Vfllkermarkter Stratie 21. Dopisi se na) pošiljajo na naslov: Celovec (Klagenfurt), Postamt 1., Post« soblleCfach 272. Tiska: ,Kurntner Volk.nverlag G. m. b. H.“, Klagenfurt, lO.-Oktober-Strafle 7.
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC I
FRANCE BEVK
Zagledal se je v plamenčke, ki so igravo šviguli iz dogorevajočih polen, in se bridko nasmihal. Bilo je od sile enostavno, kot je rekel Sever, a vendar tako zamotano in zapleteno. Obhajala ga je drhtavica, a se je delal mirnega. Čemu se muči? Nič več ne bo razmišljal o teni. Zanj je samo ena pot. Samo «na poti Raztresti se je hotel z drugimi st va lini.
»Katina! Katero pesem si prej pela??
Zdrznila se je in ga proseče pogledala. Ni mogla zatajiti, kakor bi bila rada, saj jo je slišal.
»Tiho bod\ ljubiea,« je povedala, »e od zadrege spačila v usta in znova gledala v šivanje.
»Saj sem vedel. Zapoj še enkrat!«
Katina je položila roke v naročje, kakor xla je brez moči. Z velikimi očmi mu •je zastrmela v obraz. Kaj je z njim? Čemu jo muči? Pa so se mu oči smehljale. Povedala mu je, ker se je bala, da je ne najde na laži; a da bi pred njim zapela, ne, to je preveč.
>Saj ne morem.«
»Zakaj bi ne mogla.«
»Lahko že,« je zategnila, istnice so ji zatrepetale, a obraz ji je šel pol na
smeh, a pol na jok. »Lahko že,? je ponovila skoraj tiho, >a ne pred teboj.«
»Zakaj pa ne prod menoj? Ali je mar kaj tako pregrešnega? Pesmi so bile, pesmi bodo, ljubezen prav tako, vse je Bog dal. Rad bi slišal... Daj!«
Katina je vedela, da ne bo odnehal; poznala je brata. Naslonila je roke na kolena, gledala v ogenj in pela.
»Tiho hod’, tiho bod’, ljubica, da ne bo zvedela mati tvoja ...«
Glas ji je bil spočetka negotov, trepeta! ji je od sramu, vsa je rdela od zadrege, bila je zmedena od začudenja, a to je kmalu minilo. Opogumila se je, pesem ji je ogrela srce, ni se več menila za vse okoli sebe, zaživela je samo napevu, glasovom, ki so ji vreli iz dna globokega, neutešenega hrepenenja, kakor voda iz globokega studenca.
Gospod Martin je naslonil glavo na zid, zaprl veke in poslušal. Pesmi ni občutil tako kot Katina, dotaknila se je povsem drugih strun njegove duše. Trepetajoč napev, čar glasov mu je prebujal spomin na marsikateri trenutek. Skrivnostna lepota, čudovita sila, ki je v mesečnih nočeh hrepenenja privrela iz narodove duše. Pred davnimi leti ga je
bil le Prešeren rešil bridkega občutka siromaštva in manjvrednosti. V tem trenutku pa se je nenadoma zavedel silnega bogastva, ki se je v stoletjih ohranilo na teli pobočjih in gričih in njegov rod vezalo z ostalim delom naroda in ga še veže. Bilo mu je, kakor da se mu blažilne kaplje natekajo v srce, ga zamam-Ijajo in tolažijo. A hkrati so mu sladkost blodile grenke misli. Kam to bogastvo? Kam ta lepota? Vse obsojeno v smrt?
Katina je odpela, dvignila obraz, ki se ji je svetil v ognju, in pogledala brata. Med petjem so ji bile stopile solze v oči. Čedermac je še vedno slonel z glavo na zidu in zapiral veke. Nenadoma jih je odprl in se zdrznil, kakor da se je prebudil iz sanj. Nasmehnil se je.
»Lepo si pela,« je prikimal. »Jutri boš zopet pela v cerkvi. Pa ne takih,« se je nasmehnil. »Zdaj pa zapoj kako pobožno. Pomagal ti bom.«
No, to ni bilo nič nenavadnega. Prejšnja leta so v urah, ko je bil dobre volje, peli pobožne pesmi vsi trije, Katina, mati in on. Oddahnila se je.
»Katero?« je vprašala.
»Kakršno hočeš. Ti že veš. Sama izberi!«
»Ti, o Marija ...«
»Ne, ne! Ne novejših. Kako staro, domačo.«
Katina se je za nekaj trenutkov za-
gledala v okno. Medtem je vzšel mesec, polagoma se je začelo svetliti. Videti je bilo tenje dreves, ki so se pošastno pre^ mikale v vetru. Ožila se je v brata, si obliznila ustnice in zapela.
»Na gori je kapelica, kapelica žegnana ...«
Pri drugem verzu je poprijel tudi Čedermac. S pogledi, zatopljenimi v gasilo-, či ogenj, sta pela o Mariji, ki je bila zaspala in so jo med spanjem okradli Judeži. Bila sta prevzeta, ganjena, na ličili jima je igral nasmeh, na obrazih jima jo trepetala svetloba luči in jdamenov.
Odpela sta, kuhinjo je zagrnila tihota, še veter je za čas potišal. Katina je pogledala brata, ki je še vedno strmel v gasnoče olje; po licih se mu je pretakal izraz bridkosti, pomešan z radostjo, po-! mirjenostjo in srečo. Kakor da se ga bo-[ ji motiti, je nadaljevala delo. Bila sta za-J maknjena vsak v svojo misel, vsak v svoje čustvo, ki ju je rahlo kot dih polnilo z blaženostjo... Da bi bilo vedno tako!
*
Čedermac je slabo spal in težko sa-, njal. Demonska domišljija in resničnost, vse je bilo čudno spremešano med se-i boj. Prejšnji dan se je počutil krepkega, zdravega, lahkega, a zjutraj se je prebudil s težkim občutkom, kakor da mu jo zastrupljena kri.	CDaljr*) /