' Kupujmo vojne BONDE in
ZNAMKE
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOKNINu DAILY NEWSPAPER
!0. 147
CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 23, 1944
LETO XLVII — VOL XLVII
Japonska (lotila je zbežala pred Amerikanci
1 Gl. stan zaveznikov, 23. jun. — Zadnji masni napad na ifnške utrdbe v pristanišču Cherbourg je v delu. Ameriška ^ota je zmastila včeraj zadnjo nemško obrambno linijo M pristaniščem s topovskim ognjem in s pomočjo zračne toade. To je bil eden največjih navalov na nacije, odkar 'Pričeli zavezniki z invazijo 6. junija. Včeraj je do 6,000 'vezniških bombnikov napadalo nemške postojanke vse od '^rbourga do Pariza, ki so vreli več kot 8.000 ton bomb. Kakih 1,000 bombnikov je ne-Ntano 80 minut deževalo ^be na Cherbourg. Od 12:40 idveh popoldne, ko so šli ame-fantje "over the top," so ^bniki kakih 500 jardav pred »oto trosili bombe in s strojnici obsipali nemške postojan-v utrdbah.
Kljub tej silni zračni kanona-Pa so morali infanteristi je-nemške utrjene postojanke doneti in ročnimi granatami, ^neriška pehota je zavzela Vio nemško obrambno linijo, 3e je vila v predmestjih v pol-pred pristaniščem. Kma-tretji uri danes zjutraj je 6Mo neuradno poročilo, da so ^gle ameriške čete morje na
obeh straneh pristanišča. Gotovo je, da je usoda pristanišča za-] pečatena, vprašanje je le, koliko; časa je še nemška garnizija pri-( pravljena vzdržati naval, ko je obkoljena od vseh strani.
Iz Pariza se poroča, da so' Nemci zasegli vsa živila in da preti mestu silna lakota. Vse te-j lefonske in brzojavne žice med Parizom in drugimi mesti so uni-j čili francoski gerilci. Gerilci so nabili po vsej vzhodni Franciji letake, ki svarijo Nemce, da bodo plačali Nemci z možem za moža, z ženo za ženo in z otrokom za otroka — za brutalnost j i, ki jih uganja nemška Gestapo nad francoskim narodom.
Naii fanlje - vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
je zdrav in da naroča najleppše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Starša sta mu naročila sobotno Ameriško Domovino, da bo tako vedno v zvezi z domom.
»a Ka Pa
Danes odhajajo v armado mladi slovenski fantje, vsi stari komaj po 18 let. Med temi so nam poznani sledeči: Wallace F. Lun-ka, sih Mr. in Mrs. Frank Lun-ka (oče je naš pridni strojni stavec že mnogo let) iz 15413 Lucknow Av^, Edward Kalan iz 185. ceste, kjer vodi njegov oče Anton znano pekarijo, Fred Cavlovič, sin družine Cavlovič iz Neff Rd. Večina teh fantov je dokončala začetkom meseca višjo šolo in takoj jih je povabil Stric Sam v vojaško sukno. Vsem tem fantom želimo srečo in pa zdrav povratek k svojim ljubim staršem. Le dobro se držite, fantje.
** M
Mr. in Mrs. George in Barbara Hunter, 4427 Snow Rd. Parma, O. sta prejela v torek brzojavko od vojnega oddelka, da je njun sin George F. Hunter pogrešan v Italiji od 29. maja.
-o-—
Mussolini je hotel dati
Nemcem delavce
Rim. — Zavezniški glavni stan poroča, da je dobil v roke listine, ki kažejo, da je nameraval poslati Mussolini tekom lets 1944 v Nemčijo 1,500,000 italijanskih delavcev.
-o-
Pozdravi iz Arkansas
Mrs. Carole Traven in njer soprog Pfc. Max F. Traven po zdravljata vse prijatelje ii znance po Clevelandu. Mrs. Tra ven je šla obiskat svojega sopro ga ki služi tam Strica Sama, di sta lahko skupaj praznovala '4 obletnico njiju poroke, ki je bili 22. junija.
Pri prepiru je dobro držati roke proč
Pri tepežu jih navadno največ dobi tisti, }\i hoče posredovati in miriti. To je poskusil in dognal tudi policist Thomas Murphy, lei je poskušal končati "domačo zabavo" oziroma prepir med zakoncema Buffing, ton, 2315 E, hO. St. Ena stran bojne sile namreč, Mrs. B-uffington, je miri-telju vrgla pesek v oči. S tem se pa absolutno ne strinja mestni sodnik Hull, ki je poslal hrttt&^hiico za 10 dni na ričet ter jo obsodil v plačilo $25 globe.
FINSKIMINISTER IN ŽENA BOSTA ODPOTOVALA
Washington. — Finski posla-Procope, njegova žena in dva otroka, bodo odpotovali iz Washingtona. Državni oddelek je poslaniku izročil potni list z izjavo ,da ni zaželjena oseba v deželi. Pozneje je državni oddelek dovolil poslaniku nekaj odloga za potovanje, ker njegova žena pričakuje vsak čas otroka. Toda poslanik ni hotel ostati.
Procope bo odpotoval z družino v New Orleans, tam se bo pa vkrcal na ladjo za Lizbono, Portugalska.
-o--
Rooseveltov zastopnik je zopet v Vatikanu Rim. — Myron Taylor, osebni zastopnik predsednika Roosevel-ta, je dospel v pondeljek v Vatikan. Zadnjič je bil tukaj novembra 1942. Predsednik Roosevelt mu je naročil, naj se vrne v Vatikan takoj, ko bo Rim osvobojen.
--o--
Kupujte vojne bonde!
Dve uniji sta zavrnili ponudbo administracije za večjo plačo
Cleveland, O.—Župan Frank J. Lausche je dal včeraj na izbiro mestnim delavcem in voznikom trukov, da sprejmejo 2'/•» centa ns^ uro priboljška pri mezdi, ali pa dobijo en teden plačanih počitnic. Delavci, kakih 1,600, ki spadajo k AFL, so ponudbo zavrnili, ker njih zahteva je 10'/> priboljška, dva tedna plačanih počitnic in 15 dni dopusta v času bolezni.
Vozniki trukov, ki spadajo tudi k AFL, so tudi zavrnili ponudbo. Njih zahteva je dva tedna plačanih počitnic in 15 dni dopusta v času bolezni.
Pogajanja se bodo nadaljevala in prihodnji četrtek bo zopet sestanek med zastopniki unije in županom.
-o-
Nemci so izgubili v Rusiji 7,800,000 mož
Moskva. — Ob priliki tretje oblgtnice vdora Nemčije v Rusijo, so Rusi izračunali nemške izgube od takrat pa do danes. Ruski informacijski urad računa, da so Nemci izgubili na vzhodni fronti 7,800,000 mož in sicer ubitih ali zajetih. V istem času sp pa izgubili Rusi .5,300,-000 mož ubitih, pogrešanih ali zajetih.
Ruski urad obenem poudarja,, da so veliko pripomogle k uspehu ruske armade potrebščine iz Amerike in Anglije.
Nemci so poleg vojaštva izgubili tudi 70,000 tankov, 60,-000 letal in več kot 90,000 topov. Ruske izgube so pa bile: 49,000 tankov, 30,128 letal in 48,000 topov.
-o-
Rusija želi ogromno trgovino z U. S. A,
Moskva. — Eric Johnston, predsednik Ameriške trgovske zbornice, ki je te dni na obisku v Rusiji, sporoča, da želi kupiti Rusija v Zed. državah blaga za mnogo bilijonov dolarjev. Tako mu je povedal ruski komisar za trgovino, ki mu je zatrdil, da ima Rusija resen namen, vse naročeno blago tudi plačati natančno po dogovorih.
Ko so Johnstona vprašali, kakšne vrste blago namerava Rusija nakupiti v Ameriki, je odgovoril, da ne ve drugega, kot da bo znašal nakup "mnogo bilijonov dolarjev."
Johnston je obiskal že Leningrad, obiskal bo pa tudi industrijske okraje v Uralu, na 8. julija se bo pa vrnil domov preko Teherana.
Amerikanci so potopili
Japoncem 4 ladje, poškodovali deset
NOBENA U. S. LADJA NI IZGUBLJENA
Pearl Harbor, 22. jun. — Ameriška letala so napravila na japonskemu ladjevju ogromno škodo v pondeljek v bližini Filipinov. Amerikanci so potopili Japoncem štiri ladje in jih poškodovali najmanj deset, predn0 je mogla japonska flotila pod varstvom noči zbežati na varno.
To je bila že tretja sijajna zmaga nad japonskim ladjevjem od Pearl Harborja. Japonci niso mogli poslati v boj kaj prida letal, ker so jih ameriški letalci v nedeljo, dan prej sklatili nad otokom Saipan 353. Proti ameriški zračni armadi so mogli torej poslati le nekaj letal v varstvo svojega brodovja in še od teh so-jih Amerikanci sklatili od 15 do 20.
Peta ameriška bojna flotila je zalotila japonsko brodovje v pondeljek med Filipini in Mari-anskim otočjem. V pondeljek pred mrakom so se spustili nad japonsko flotilp .ameriški bombniki in posledica je bila: en japonski nosilec letal in trije tankerji potopljeni; možno pogreznjen en japonski rušilec; deset .japonskih ladij, med temi ena bojna ladja in ena krizarka — močno poškodovane.
Od ameriškega brodovja ni bila izgubljena nobena ladja v tej bitki. En nosilec letal in ena bojna ladja sta dobila nekaj malih poškodb.
Amerikanci so že ves teden zalezovali japonsko brodovje, hoteč ga dobiti na muho. šele v pondeljek so ga zalotili in ga napadli z vso furijo. Toda kmalu se je stemnilo in tekom noči so Japonci zbežali proti Kitajskem morju. Samo noč je rešila japonsko brodovje pred totalno pogubo. Dozdaj ni še nobenega poročila, če so jo Amerikanci udarili za Japonci. Amerikanci so imeli v pondeljek večer samo dve ali tri ure dnevne svetlobe, tekom katere so napravili tako škodo japonskemu brodovju.
Veliko razdejanje v Černetovi trgovini
Iz raznih naselbin
New York; — V bolnišnici na Welfare Islandu je umrla Mary Tomec, stara 72 let. Bila je samska in doma iz Osilnice pri Kul-pi, odkoder je prišla v Ameriko leta 1907. živela je ves čas v New Yorku, kjer zapušča dve nečakinji. V Louisiani zapušča brata Antona.
Superior, Wyo. — Dne 3. jun. so našli v postelji mrtvega Lovrenca Pintarja. Star je bil 53 let, in rojen v Javorjih pri Poljanah nad škofjo Loko na Gorenjskem. Zapušča ženo, tri sinove in več sorodnikov.
Barton, O. — Dne 26. maja je padla plast kamenja na rojaka •Josepha Uduča in ga ubila. Njegov pravi priimek je bil Perle. Doma je bil s Kersin vrha pri Krškem. Zapušča dva sinova in eno hčer, v Clevelandu, O., pa dve sestri.
Superior, Wyo. — Za poškodbami, katere je dobil pri delu v , rovu, je umrl Avgust Oblak. Rojen je bil v Zagorju ob Savi 25. avgusta 1892. V Franklinu, Kans., zapušča starše, ženo, sina in hčer ter več drugih sorodni-1 kov.
PRIDITE, PA PRINESITE SVOJO KUHINJSKO POSODO S SEBOJ!
Včeraj so zavezniška letala metala nad Cherbourgom letake sledeče vsebine: "Vojaki 709., 243. in 77. pehotne divizije!
Vojaki pomorskih edinie v Cherbourgu!
Cherbourg je obkoljen. Nihče od vas ne more ven in nikogar ni, ki bi- vas rešil. Morska pota, pota po suhem in po zraku so zablokirana.
Vaša položaj je brezupen. Vaši voditelji so vas že izbrisali. ! Vi ne morete več rešiti položaja, toda vsak, ki želi, reši lahko še sam sebe.
, Kdor se preda zavezniškim četam, se lahko zanese, da se bo i postopalo ž njim pošteno.
, Več kot 15,000 vaših tovarišev drugih enot v Normandiji je fto že izkusilo. Pridite posamezno ali v malih skupinah.
Naši vojaki imajo ukaz, da ne streljajo na nikogar, ki se hoče podati in ki bo imel kaj belega na čeladi in na puški.
Ako ne morete priti direktno k nam, skrijte se na terenu in počakajte na nas. Najboljše je, da počakate, da pride naša pehota.- Toda ne pozabite prinesti svoje jedilne posode s seboj.
Predsednik je včeraj j podpisal postavo za pomoč veteranom j
Washingto n.—Predsednik Roosevelt je včeraj odpisal ta-kozvani "G. I. predlog," ki je postal s tem postava. Pod to postavo bodo upravičeni odpuščeni vojaki in ženski spol, ki so služili v ameriški vojni sili najmanj 90 dni po 16. septembru 1940, do vladne pomoči za' šolsko izobrazbo, vladno poso-| jilo za razne namene, bolniško postrežbo in podporo v času | brezposelnosti.	i
Ta pjredlog bo stal vlado vse! od $3,000,000,000 do $6,500,000-000. Ta postava vsebuje večinoma vse, kar je predsednik' priporočal kongresu za vrnivše! vojake.
-o-
Ameriške izgube znašajo dozdaj 250,000 mož
Washington. — Vojni tajnik Stimson poroča, da znašajo j izgube ameriške armade do 6. junija 178,677 mož, med temi -31,289 ubitih, 71,432 ranjenih,1. 39,976 pogrešanih in 35,980 ujetih.
Mornarica pa poroča 46,70f> | izgub in sicer 20,044 ubitih, 12,-905 ranjenih, 9,285 pogrešanih in 4,461 ujetih.
-o-
Veselje in potrtost
Lieut. John C. Zupan, eden izmed šestih sinov urednika Gla-1 sila -K. S. K. Jednote, ki se nahajajo v ameriški armadi, trije še preko morja v Evropi, je v svojih zadnjih pismih z italijanske fronte svojemu očetu večkrat omenil, da ga bo kmalu iznena-dil, toda načina ni navedel.
Res, to iznenadenje je izvršil ravno na očetovski dan 18. junija, ko je prišel na 30-dnevni dopust. Veliko veselje zanj, pa tudi za njegovega očeta, brata in sestri! Toda žal, John se je na potovanju prehladil in se ga je prijela pljučnica. Včeraj zjutraj je prišla ponj vojaška am-bulanca Crile bolnišnice, kjer se sedaj nahaja. Upamo in želimo, j da se kmalu pozdravi in vrne k j svojim dragim, ki so vsled tega slučaja zelo potrti.
-o-
Nov grob
Včeraj zjutraj je umrl v Glenville bolnišnici Andrew | Gregorc, star 54 let. Stanoval i je na 15712 Trafalgar Ave. J Doma je bil iz Zgor. Kašlja, ifara Devica Marija v Polju pod Ljubljano, odkoder je prišel v: Ameriko pred 31 leti. Tukaj . zapušča žalujočo soprogo Mary j 'roj. Kovačič, ki je doma iz Bi- j jzeljskega na Štajerskem ter brata Franka. Bil je član društva Cleveland št. 126 SNPJ. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob osmih iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Poroka
V soboto 24. junija, se bosta poročila Frank Vadnal, sin poznane Mrs. Antonije Vadnal, 1022 E. 70. St., in Miss Mary Perušek, 1448 E. 53. St., hči . Mrs. Perušek, z Eveleth, Minn. . Poroka se bo vršila ob desetih v l cerkvi sv. Vida, svatba se pa vr-- ši na domu ženina, nakar se bo . novoporočeni par podal na ženi-i tovanjsko potovanje v Minneso-to, da obišče bolno mater neve-i ste. Mlademu paru želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
iMERIKANCI SO RAZBIL!
ADNJ0 LINIJO IN ZDAJ
1ASKAKUJEJ0 CHERBURG
edno je ameriška pehota jurišala na nemške utrdbe, je 1,000 bombnikov vsipalo bombe v pristanišče. Ameriške čete so dosegle morje na obeh straneh pristanišča.
Zavezniki prodirajo proti Anconi na Jadranu
Rim.—Zavezniška armada, ki podi Nemce v Itjaliji proti severu, ima samo 32 milj še do Ancone, ki je za Benetkami najvažnejše italijansko pristanišče na Jadranskem morju.
Zavezniki poročajo, da so izgubili Nemci v Italiji v zadnjih 41 dneh med 80,§00 in 100,000 pobitih, ranjenih in zajetih. Več kot 27,000 Nemcev je padlo zaveznikom v roke v Italiji.
--o-^-
Meščani iz Lvova in pa Vilna branijo meje
Teheran. — Meščani iz poljskih mest Lvova in Vilna, ki se < nahajajo v Teheranu, so poslali angleški vladi brzojavko sledeče ] vsebine:	(
"Poljski meščani v pregnanstvu, rodom iz Lvova in Vilne, prosimo za varstvo in pomoč v našem boju za pravične meje. ; Raje imamo smrt, kot pa zopet-no deljenje naše domovine. Mi . še vedno verujemo v nezlomljivo ' voljo Velike Britanije do medna- ' rodnih pravic."	1
-o-—---]
| Reka Missouri se je razlila po deželi
i Kansas City.—Reka Missouri je prestopila bregove in popla- ■ vila 75,000 akrov zemlje med ; Kansas City in Rulo, Nebraska. Armadni inženirji se boje, da bo reka tudi v drugih krajih ! predrla nasipe.
Ameriška podmornica izgubljena
Washington. — Mornarica poroča, da štejejo med izgubljene podmornico Grayback, ki je ope-I rirala proti Japoncem na Dalj-j nem vzhodu. Normalno je imela ' posadko 65 častnikov in mož. S tem je naraslo število izgubljenih ameriških podmornic od Pearl Harborja na 24.
Mrs. Jennie Bogatay iz Eu- j ^ je prejela vest, da se je I 8|| sin S/Sgt. Henry ponesre- z v letalski nezgodi v Floridi. 1 l'4 moža posadke bombnika sta c } Pri tem ubita. Henry je do- r '^očne opekline in notranje Wbe, vendar se mu obrača . ^ bolje v bolnišnici. Pravi, Wnaj čaka, da bo zopet na- r 'Ml službo. Upa pa, da bo en- £ 1JJ v juliju prišel na dopust. V Bogatay ima še dva dru-i sinova v službi Strica Sama * ; f«r služi Pfc. Tony na Aleut-|111 otokih že dve leti in pol, : ■ ■ Rudolph je pa pri marinih 1 S Diego, Calif. Mati priča- *
enkrat v juliju vse tri si-^ domov na dopust upajoč, da ^ vsi prišli ob istem času. * !*rat bo Bogatayeva hiša zo- j
Izživela. ,	ea NS
1 Bougainville se poroča, ka- s )e Sgt. Henry Mocny iz 5019 1 ^Vard Ave., New burgh !j!'hts, O. rešil življenje Pfc. ] ''»•mu Florjančiču, ki je sin } " m Mrs. Florjančič iz 1316 t°th St. Cleveland, O. V Flor- ; '^čevi betonski utrdbi so bili Vsi tovarši mrtvi ali ranjeni, ' ^ci so pa bili na tem, da jo i Čijo, ko se je splazil Moc-. 0 njega in oba skupaj sta to-I 0 časa zadrževala Japonce, da Prišli še drugi fantje na po-: Po boju so našteli pred to , °janko 84 mrtvih Japoncev. N fantje! u iss, m m ;,a dopust je prišel do 28. ju-5**c. Anthony Cek, sin Mr.
Anton Cek, 22677 Ivan •}> Euclid, O. Njegov vojaški je: H. A. Btry 254 F. A. ' camp Gordon, Ga. h	rs tsa n
Js Edward M. Intihar, sin : i,Se družine Mr. in Mrs. r,*\ Intihar iz 630 E. 222. i z onstran Atlantika, da
Sinoči okrog enajstih se je v Černetovi zlatarski trgovini, ki se nahaja v SND na vogalu 64. ] ceste, nenadoma vdrl strop in 'odpadli omet je napravil silno škodo na zlatnini, na razstav-Inih omarah in na vsem, kar je j bilo v trgovini. Trgovina izgle-,da, kot bi udaril vanjo pravcati tornado.
Treriutek prej je bil Mr. Černe še v trgovini, njegova hčer-Bertha je pa še zaklepala blagajno, ko se je začel strop ruši Siti. Miss Černe je naglo sko-! čila k vratom in si s tem rešila
življenje, v soseonem prosio-^ ru sta se prav tedaj nahajala John H. Gornik, ki vodi knjigo-1 vodstvo v gl. uradu SDZ in pa / mestni odbornik Edward Ko-j vačič. Ko sta zaslišala trušč in ropot iz Černetove prodajalne,; sta v prvem hipu mislila, da je nastal potres. Hitela sta na cesto, kjer jima je Mr. Černe pokazal na strašno razdejanje! v svoji prodajalni. Poklicali so takoj požarno brambo in policijo, ki pa ni mogla storiti niče-1 sar v razvalinah prej tako lepo; | urejene zlatarske trgovine.
Mr. Černe sodi, da ima na zlatarskih 'in drugih predmetih ter na opremi škode nad $10,-000.
Kot sodijo je vzrok, da je strop odstopil „in padel na tla razbijanje v bližnji kladivarni, kjer orjaška kladiva razbijajo, noč in dan, da se pozna to že na vseh okoliških hišah. Posestniki so skušali že na sbdniji, napraviti konec temu, pa je bilo dozdaj vse zastonj. Morda bo zdaj kaj pomagalo, ko trpi stavba narodnega doma tako ogromno škodo.
f "AMERIŠKA DOMOVINA"
XMKRICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMBS DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave.	HEndcrson 0628	Cleveland 3. Ohio.
Published dally axoept Sundays and noUdayB_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto 16.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti. pol leto $4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti detrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $8.50. pol leta $3.50.
četrt leta $2.00
_Posamezna ttevllka 3 cente___
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6-50 per year. Cleveland, by mail. $7.50 per year D. S. and Canada. $3.60 for 6 month!. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 montha 0. 8. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 lor 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $650 per year: $3.50 for 6 months.
$2.00 for 3 months.
Single copies 3 cents__
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879,_______
No. 147 Fri., June 23, 1944
In zopet: kdaj bo konec vojne?
To se ne vprašujeva samo midva, ti in jaz, ampak to je v mislih in na jeziku danes dveh miljard ljudi, kolikor šteje danes ta svet prebivalcev. Ako kdo na to vprašanje odgovori ter določi dan konca vojne, je ta človek vseznalec, katerih pa, žalibog, na svetu ni in jih ne bo. Niti tisti ne vedo, kdaj bo konec vojne, ki jo vodijo, pa naj bo na tej, ali na oni strani.
Premier Churchill je moral oni dan vstati s postelje zelo dobre volje, ko je izjavil, da bo konec vojne v Evropi še* to poletje. Previdno je pa, seveda, pristavil "morda," kar bi se reklo po naše-: nič se ne ve brez ciganke.
Res je, da večina vojnških strokovnjakov upa, da bo vojna v Evropi končana v nekaj mesecih, toda pri tem so previdni v toliko, da ne prerokujejo nič. Za vojaške strokovnjake je invazija na evropski kontinent samo začetek končne vojaške operacije ali začetek igre, katere konec bo poraz Nemčije. Invazija je'pa*šele v začetku razvoja, ki še ne da sklepati, kako naglo bodo zavezniki štrli Nemčijo. Kot rečeno, zavezniki so šele na francoskem obrežju, Rusija pa še ni začela z ofenzivo na vzhodu. Šele, kadar bodo udarili zavezniki od vseh strani naravnost proti 'Berlinu, potem se bo lahko reklo: zdaj bo pa kmalu konec.
V Normandiji imajo zavezniki samo majhen del svoje bojne sile. Drugo hranijo za poznejši strategični udarec, ki bo prišel enkrat v bližnji bodočnosti. S tem slepijo nacije, da še vedno prav ne vedo, kje bodo zavezniki udarili z največjo silo. Zato tudi Nemci nimajo v Normandiji vse svoje moči, tudi oni imajo svoje rezerve pripravljene drugje za glavni odpor. V tem slučaju so zavezniki veliko na boljšem, ker natančno vedo, kje in kako močno bodo napadli, dočim nemška komanda lahko samo ugiblje. Tako ugibanje je pa slabo za živce in Hitler bo dobil hud živčni napad enkrat te dni. Tudi za moralo nemškega naroda je to slabo, ker ne ve, kaj ga še čaka, dasi sluti, da se bliža zanj konec. Vse drugače je pri zavezniških ali združepih narodih, ki korakajo naprej natančno po načrtih in v zavesti, cia korakajo z vsakim dnem bližje zmagi.
Kako desperatni so že Nemci kažejo najnovejši napadi na Anglijo s takozvanimi letečimi bombami. Tako bojevanje, kjer sovražnik pošilja v kako deželo bombe brez pravega cilja, torej samo z namenom, da ubija, pa naj bo to že vojak, ženska ali otrok, kaže, da se sovražnik poslužuje že zadnjega strašila, s katerim skuša oplašiti svojega nasprotnika. Ako spusti avijatičar bombo z letala, jo vrže direktno na tarčo, ki je predmet, služeč vojnemu namenu. Nemške leteče bombe pa padejo, kadar jim zmanjka gonilne sile, kadar prelete kakih 100 milj in se tam razlete. Potem pa naj že padejo na šolo, cerkev, na hišo, na cesto, ali v vodo, ali na gmajno.
Nemci imajo torej pri tem samo namen ubijati in rušiti, četudi dobro vedo, da s tem ne bodo nič dosegli. To je pa proti vsakim pravilom vojne. Vojskovodja bo šel za tem, da okupira sovražno ozemlje, pa če more to storiti z manjšimi žrtvami, raje vidi. Take taktike, kot so se je začeli posluževati zdaj Nemci, pa kažejo samo na brezup, v katerem se nahaja Hitler s svojim generalnim štabom, ki vedo, da je zanje igra izgubljena, pa hočejo predno se sami stegnejo, zadati nasprotni strani kolikor mogoče dosti škode, čeprav jim to ne bo nič hasnilo. Bo pa njim v škodo, bi rekli, ker to bo pri mirovnih pogojih, ki jih bodo narekovali zavezniki, zopet en velik in zelo črn madež več za nacije, ki ga bodo morali drago plačati.
Te leteče bombe so jako drag špas za Nemce. Vanje denejo razstreljive snovi, katerih Nemcem itak že zelo primanjkuje. In ker spuste tako letečo bombo kar tje v smeri proti Angliji, pa naj pade kamor že hoče in ker je taka bomba porabna samo za enkrat, potem se lahko računa, da je to zadnje in skrajno sredstvo, katerega se poslužujejo Nemci pred svojim zasluženim koncem.
S Finsko je pri kraju
S tem, da so Rusi vzeli Fincem važno pristanišče Viipu-ri, kjer je bila glavna finska obrambna linija, se Finci ne bodo mogli več dolgo upirati. S tem, da bodo Rusi onemogočili finsko fronto, bodo Nemci izgubili svoje strategične točke na severu, odkoder so qgrožali rusko desno krilo. S tem bo pa Nemcem tudi odrezana vsa nadaljna dobava važnih potrebščin iz Finske in Norveške.
Ameriški narod je zelo simpatiziral s Finci. Bili so edini, ki so redno plačevali obroke na svoj dolg Zed. državam. Toda bili so v zvezi z Nemci in mi ne moremo voditi boja za končni poraz Nemčije, pa da bi pri tem prizanašali kakemu njenemu zavezniku, ki jo podpir^a z vojaštvom in raznimi potrebščinami. Zed. države so do zadnjega skoro prosile Fnisko, naj se umakne iz vojne, v katerem slučaju bi imela Finska vedno dobro zagovornico v Washingtonu, kadar bi se govorilo o končnih mejah med Finsko in Rusijo. Toda Finska si je izvolila ostati do zadnjega pri Nemčiji in posledice mora zdaj nositi sama.
Za Finsko bo prišla, na vrsto Romunija in Bolgarija in druge dtžave, ki so še pri Nemčiji. Njih poraz je neizogiben.
Zdaj je vprašanje samo, ali bo Hitler še bolj skrčil svoje linije in potegnil svojo vojsko prav do meje Rajha, kjer bo potem branil dohod do Berlina, ali pa bo ukazal svojim
Gospodarska moč Slovenije do leta 1940
Naslednji gospodarski članek smo ponatisnili iz "Bazovice" št. 10U, z dnem 26. marca 19H, ki je edino glasilo primorskih Slovencev, katero izhaja v Kairu in je to edini njih neposredni stik s zavezniško javnostjo in Slovenci v emigraciji, članek je preveden tudi v angleščino in poslan merodajnim zavezniškim oblastem v študij in oceno, kar je vse pohvale vredno, članek je zelo zanimiv, zato ga ponatisnemo, ker je morda še marsikateri naš rojak, ki mu doslej še ni bila poznana gospodarska moč Slovenije.
NEKAJ BESED
27. marec kot vidni izraz jugoslovanske narodne revolucije marca meseca 1. 1941 bomo Slovenci najbrže najboljše praznovali, če si podrobnejše ogledamo svoj gospodarski ustroj, na podlagi katerega bomo jutri obnavljali svojo domovino po navječji nesreči, ki jo je zadela v vsej naši zgodovini.
Te misli smo se oprijeli zaradi najrazličnejših vzrokov in potreb. Predvsem deluje že precej časa v Ameriki in tudi tu na Srednjem vzhodu ustanova, ki se z obnovo zasužnjene Evrope ukvarja zelo intenzivno. Obnova Evrope, to je v glavnem najvažnejša naloga povojne Evrope, če hočemo Slovenci, da bo ta obnova z zavezniško pomočjo čim hitrejša in učinkovitejša, je neobhodno potrebno, da zaveznike o vseh svojih potrebah objektivno in nepristransko informiramo. Na žalost smo prišli v tujino takorekoč brez potrebnega gradiva. Zlasti nam manjkajo statistični podatki, ki leže doma (vsaj za jugoslovanski del Slovenije) po najrazličnejših publikacijah in v taki preglednosti in dovršenosti, da bi nam zadostovalo samo predložiti vjse to ] ifl;-; djpjp bi bilo opravljeno. Ker tega gradiva ni, poskušamo krpati v kolikor je to pač mogoče.
Poleg zaveznikov pa so potrebni pouka o gospodarski delavnosti slovenskega naroda tudi vsi naši bratje, ki imajo največkrat popolnoma napačne pojme tako o našem narodu, kakor o naši kulturi, naši civilizaciji in predvsem o naši miselnosti. Tem našim bratom, med njimi je nekaj takih Slovencev, ki so se po sili razmer odtujili od slovenske zemlje in njene miselnosti, naj čuda velikega gospodarskega snovanja slovenskega naroda razgrnejo vse tisto ogromno delo, ki" so ga slovenski očetje in dedje izvršili v teku dveh, treh pokolenj. Izvršili v teku dveh, treh pokolenj. i Izvršili so ga z lastnimi silami in lastno močjo. Slovenski voditelji so jih vodili in svetovali in njih imena se bleste po vsej zgodovini Slovencev, ki je ena sama nit dela, potu in lastne navez-nosti. Vse to so Slovenci ustvarjali brez vsake tuje pomoči, zanašajoči se samo na svoje žuljeve roke in zaupajoči svoji solidni in nepokvarjeni inteligenci.
Hočemo pa med drugim poučiti tudi vse tiste naše fante, ki o vseh teh stvareh pojma nimajo in se tako radi navdušujejo za tuje vzore. Tem našim fantom še enkrat iskreno in pošteno povemo, da so ta dela vodili slovenski voditelji, ki se niso pojavili čez noč in so svojemu narodu ostali zve'sti v mislih, v govorici, v dejanjih, v poštenosti in iskrenosti. Te voditelje so poslušali, njim so sledili, tujce, izkoreninjence in
tuje špekulante pa so pognali. In samo zato so ohranili svojo zemljo, svoj jezik, svoje navade in običaje, samo zaradi njih si ti, slovenski fant, danes še Slovenec. Ne pozabi tega!
SLOVENSKO POLJEDELJ-STVO IN ŽIVINOREJA
Kljub\ mogočnemu razvoju industrijske, obrtne, trgovinske in prometne delavnosti v zadnjih 25 letih—v prvi vrsti seveda v delu Slovenije, ki je zadnje četrt stoletje svobodno dihal — ima obraz slovenske zemlje še vedno izrazito po-1 jedeljski značaj. Podatki, ki jih tu navajamo temljijo deloma na najnovejših predvojnih štatistikah — to velja za osrčje Slovenije — deloma na podatkh, ki izvirajo iz dobe, koj je vsa slovenska zemlja, vsaj v gospodarskem oziru, uživala popolno svobodo.
Socialni ustroj vse slovenske zemlje bi, potemtakem za 1. 1940. izgledal takole; zaposlenih je bilo:
v poljedelstvu in gozdarstvu..49%
v industriji in obrti ................24%
v trgovini in prometu ............13%
v javnih in svobod, poklicih....14%
Iz teh številk) je razvidno, da je še vedno skoro polovica Slovencev zaposlenih v kmetijstvu in smo zaradi tega še vedno kmetijski narod, kakršni smo bili v vsej svoji zgodovini. Ta razmerja so za druge dele Jugoslavije drugačna, saj znaša odstotek za vso Jugoslavijo v pol jedel jstvu zaposlenih ljudi skoro 80/(.
Položaj slovenskega kmetijstva je pa popolnoma drugačen kakor pa je po ostalih jugoslovanskih deželah. Tu upp-števamo seveda tudi slovenske dežele, ki so bile in ki so na žalost tudi še danes pod tujim gospostvom. Podatki za: Julijsko Krajino in Koroško so v glavnem povzeti iz dobe, ko je v te'h krajih še živelo slovensko gospodarstvo svoje življenje.
Velika večina slovenske zemlje je gorata ali vsaj hribovita* in ima deloma izrazito alpski značaj. Zaradi tega slovenski kmet ni poljedelec v pravem smislu besede, pač pa prevladujeta p^ri njem zlasti živinoreja, gozdarstvo in deloma tudi sadjarstvo. To je razvidno že iz same gospodarske porabe slovenske zemlje, ki daje približno takole sliko:
gozdov je približno ................40%
pašnikov približno ..................16%
travnikov približno ..................1-7%
njiv in vrtov približno ..........18%
vinogradov približno .............. 4%
neproduktivnih tal .................. 5%
Njiv, ki ne obsegajo niti petine celotne površine, je zasejanih z žitaricami komaj 607«, druge uporablja 'slovenski kmet za pridelovanje okopa-vin (20%), sočivja (6%), detelje (12%), itd. Žito, ki je prvovrstne kakovosti je precej sorazmerno razdeljeno na vse vrste.
Slovenski kmet obdeluje zemljo še po starem kolobare-nju s štiri do sedemletno dobo, vendar pa glede na velike talne in podnebne razlike v raznih predelih na razne načine. Tudi vrsta pridelkov je zelo spreminjajoča. Na večini njiv skuša doseči po dva pridelka rfa leto. Kmetijsko gospodarstvo je potemtakem intenzivno in so zato potrebne velike količine hlevskega gnoja in umetnih gnojil za obdelovanje zemlje.
Produkiivnost slovenske zemlje je razmeroma majhna, kljub temu; da je izrabljen vsak košček in da obdeluje slovenski kmet svojo zemljo že
četam, da polože orožje, ko se nahajajo še zunaj nemških mej.
Nemški generali so vedno svarili pred dvema frontama. To je bila tudi poguba Nemčije v zadnji vojni. No, kot je videti, se nemški generali še vedno niso nič naučili, ker zdaj nimajo samo dveh front, ampak celo tri in na vseh treh jim slaba prede. Pa bodo morda zavezniki odprli še četrto in peto. Vojni bog Mars že steza svoje železne prste proti Berlinu.
Zč lo racionalno, intenzivno in marljivo ter se že v mnogem poslužuje modernih tehničnih pripomočkov, kakor umetnih gnojil, poljedeljskih strojev itd.
Vzrok nizke produktivnosti tiči zlasti v slabi kakovosti slovenske zemlje. Zemlja je plitka in težka ter portebuje mnogo padavin. V mnogem je tudi že izčrpana zaradi intenzivnega gospodarstva, j VI ži-tarstvu slovenski kmet ne more konkurirati sosednim pokrajinam. Proizvodni stroški: slovenskega kmeta so poleg te-' ga tudi še izdatno večji kakor drugod. Uisoko produktivnost so dosegli Slovenci samo v pridelovanju krompirja (okrog 95 q na ha). Delitev slovenske poljedeljske proizvodnje kaže tale razpredelnica:
V povprečju let 1920-1940 je bilo v vsej. Sloveniji ne vštevši Beneške Slovenije, za katero ni na razpolago podatkov, zasejane površine v, ha:
pšenica ............................73.000
rž ....................................42.000
ječmen ............................26.000
koruza ............................52.000
ajda ................................39.000
oves ................................38.000
proso ............................7.500
fižol in drugo sočivje ..14,500
krompir............................49.000
pesa in repa ................41.000
zelje in korenje ............10.000
konoplja in lan .............. 1.400
hmelj .............................. 2.500
Nekatere pridelke sade pri nas navadno skupaj n. pr. fižol in krompir. Okrog 100,-000 ha površine je tako posajene.
Že samo te številke povedo, da- je Slovenija v agrikulturi zelo pasivna. To pasivnost povzročata predvsem gosta naseljenost prebivalstva ter razmeroma velika množina neplodne (Alpe, Kras), ali pa malo rodovitne površine (hribovje). Malo je v slovenski pokrajini kmetov, ki bi pridelali dovolj žita za lastno prehrano. Velika večina ga mora dokupovati. Proizvodnja! krušnega žita v vseh slovenskih deželah znaša okroglo' 2 milijona q na leto. Uvažati pa ga je treba okroglo 3 milijone letno. V splošnem so morale slovenske dežele uvažati iz sosednih pokrajin okrog polovico krušnega žita za lastno prehrano. V glavnem pridelajo Slovenci samo krompirja dovolj, ki je obenem tudi najpogostejša prehrana Slovencev. Od svojih poljedeljskih pridelkov izvažajo krompir, zelje, fižol, seno, sadje, zgodnjo povrtnjino in cvetice (posebno iz goriške okolice), sadje, vino in nekaj manj važnih pridelkov.
Zaradi ugodnih tal in ugodnega podnebja sta v slovenskih deželah lepo razvita sadjarstvo in vinarstvo. Obema panogama posvečajo Slovenci čedalje večjo pozornost. Pred vojno so proizvajale slovenske dežele okrog 15,000 q namiznega grozdja, 25,000 q kostanja, 1,100,000 -q jabolk in hrušk, 150,000 q češenj, sliv in breskev, 12,000 q orehov, 9,-000 q smokev, okrog 50,000 q zgodnje povrtnine. Vinogradi prinašajo okrog 750,000 do 1,-000,000 hI vina.
Primankljaj ^slovenskega po-ljedeljstva pokrivata deloma gozdarstvo, deloma živinoreja. Za intenzivno živinorejo ima slovensko ozemlje vse pogoje, to je zlasti dobre planinske pašnike, travnike in primerno podnebje. S travniki in pašniki je pokrito okrog 33% slovenske zemlje, poleg tega pa je posejanih še 12% njiv z deteljo1. Vsa Slovenija pridela približno na leto 14,000,000 q sena in 3,000,000 q detelje. Z racionalnim gnojenjem (se je pridelek toliko zboljšal, da slovenski kmet lahko, ob ugodnih letinah, nekaj krme tudi izvozi. V zadnjih 30 letih je živinoreja mogočno narasla.
Govedo je po večini alpske pasme domače sivo govedo, švicarsko simmenthalsko in mon-tafonsko. Konji so težke nori-ške in belgijske pasme, lahki konji pa so lipiške in angleške krvi. Prašiči so domače pas-
me, ki so jo v mnogem izboljšali z angleško, čebele so znamenitega "kranjskega" plemena.
Slovensko živinorejo kaže naslednja razpredelnica
V povprečju let 1920-1940 je bilo v vsej Sloveniji ne vštevši Beneške Slovenije:
konj ............................ 72.000
oslov, mezgov in mul 6.000
goved .......................... 520.000
prašičev ..................... 500.000
ovc .............................. 150.000
koz .............................. 28.000
perutnine ..................2,000.000
čebel (panjev) ........ 140.000
Živinoreja na slovenski zemlji daleč nadkriljuje živinorejo po ostalih pokrajinah Jugoslavije in zlasti veliko pažnjo posveča slovenski kmet reji plemenske živine in mlekarstvu. To pospešujejo številni in skrbno negovani planinski pašniki. Zaradi tega je Slovenija izvažala letno precejšnje množine plemenske in klavne živine, mesnih in mlečnih izdelkov, jajec, kuretine, medu in voska.
(Dalje prihodnjič.)
St. Clair Rifle and Hunting Club
Vsi člani našega kluba ste prošeni, da pridete prihodnjo nedeljo 25. junija zjutraj na našo klubovo farmo delat. Znano vam je vsem ,da je bilo na zadnji mesečni seji sklenjeno, da se naplavi piknik in sicer v nedeljo 2. julija. Zato pa je potrebno, da pridete člani v nedeljo prej na farmo, da malo pokosimo travo in posnaži-mo krog strelišča in kantine. Glavno besedo bo igrala v nedeljo kosa in kdor jo ima, naj jo kar prinese s seboj.
Torej člani ne pozabite priti v nedeljo 25. junija delat in potem 2. julija pa na naš piknik. Na svidenje.
Tajnik.
-o-
Nemški begunci zapuščajo Grčijo
"Bazovica" v aprilu t. 1.— V ;zadnjem času so nemške okupatorske oblasti v Grčiji nujno nasvetovale nemškim beguncem, ki so se pred zavezniškimi bombami umaknili v Grčijo, naj takoj zapuste grško ozemlje. Pred kratkim so Nemci že organizirali posebne begunske vlake, s katerimi prevažajo begunce na slovensko Štajersko. Tudi iz Rumunije in Bolgarije poročajo, da pošiljajo Nemci svoje rojake nazaj v domovino.
-o-
Kupujte vojne bonde!
25 NAGRAD!
Pri (ari sv. Vida bodo NOCOJ dali
25 NAGRADI
Prva bo $25, 23 po $10, zadnja pa $50
$25 vojni bond pa kot nagrado pri vratih
pri prireditvi, ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo ob 8:30 zvečer
Pridite in pripeljite prijatelje!
/
Če verjamete air pa11
Danes pa kar bo, bo, si P1 < poveduje mož v soboto op" ali popoldne, ko trdno d prazno pelco pod pazdu^0 ^ jo kreše proti domu, kJerj bo odločilo, če bo S«1., p j malo povasovat k prijate ^ jj odkoder bosta potem šla ^ kozarček piva v bližnjo g°s )f no, kar pa ni izrecno Potre j|. ženi vedeti, to se razume.
Ko bo odložil pelco in P0 ® nil z mokro cunjo preko ^ in čela, da si obriše potne ge in prah, naj stopi ma10^ | dvorišču ter naj prime ko malo delo. Najboljše Je'( ^ je to delo v bližini kuhinj^ , ga bo ona videla in ga v 10 , 4| hvalila, kako dober gosP°Hi da je, ki si ne da počitka B in dan.	, «
Kadar ga bo ona pokl'cabj ;0 večerji, naj prijazno ^ es parkrat presliši, da ne t gledalo, kot da je samo k čakal. Pri večerji naj pet prijazen ter ženi izr°c^( 'p ze ni, vso pedo. Nekaj od 0 Jj( tima si je pa že prej sPr.g ec za "domače potrebe," saj 0( itak ne ve, koliko je znese' ,] in pol. To ne more biti S jj saj velja v zakonu Pra. >i kar je moje, je tvoje tore i ima eden, pa drugi nima- H Po večerji naj se moz Ji liko pretegne, parkrat a»IUTv in reči ženi:	(
"No ,kaj boš naprvila n ali bova šla v kino?" [ v
"I, kaj se nisi menil, šel nocoj k ongavemu že), s katerim imaš nekaj a nih pomenkov?" se bo ^ !e la žena.
"Saj res, na to sem P^ .J čisto pozabil," naj. se 0 j vso moč začudi, kot bi . cvet grdi) prvič v svojeI11,e ^ ljenju slišal. "Eh, n»jr.flJt0 jC ostal doma," naj dostavi- ^ ne preveč odločno.	.
"Kaj se boš zdaj ga bo dregnila ona, ki ^ ^ mož ves teden mehčal sr se zdaj že topi same " ^ j kot ajskrim na božjem . "Če si se že namenil pojdi. Samo to glej & i postaja nekam odlo^11^, se ne boš predolgo za.tj Saj menda ne mislita j kam drugam?"	t |r
"Beži no, beži, kam ^ dila," ji on dopoveduje 1 ^ prepričevalno. "Malo ^ . njem povasoval, da s® < pogovoriva o vojski, m tev lu, malo o cenah poses ^ druge take stvari ,ki J^ 1 človek dandanes vedeti- ( "Tok potem se pa , pravi in pojdi, da boš P ^ ma. Saj bom tudi stopila k sosedi. Oni <■ j je posodila dvoje jajec- ^ | bom vrnila. Torej gle-J'^ kmalu doma, te bom -e n •Ti me kar čakaj, si v< žek sam pri sebi (tako ^ ^ jaz mislim), potem nal nn4 da ,da se kolikor mogoce j,i preobleče in se izmaže 1 ^ Nihče na svetu ne moie ^ ; peč garantirati, da bi ^ ženica v zadnjem tre«11^ jj ^ premislila. Gleda naj, ^g glo izgine iz hiše, če 1® j,} če pri zadnjih vratih. sulčajno primerilo, P ^jiC slučajno ,da bi ga žem1 ^ ( la nazaj, ko je že ,ic sti, naj ta angel j ski )6vi vsak način presliši. ». n naj stisne figo v žepi1 0 raztegne korak, po. PeS ,» rin, odrin od kraja Pre rj#( Na eno vas pa op°z jif ki je zelo važno. Ko c< nili okrog vogala dom®^ t> ste, se premagajte, da ye1 ste zaukali nas ves glaS'j0l)l da vam bo srce prekipeV£0 jfti ženosti, ker ste se na ta ^ niten način izmazali o ^ toda če bi to povedali na ves glas, bi znalo to no ukan je kaniti tudi ^ ušesa vaše boljše PoI<? jji ■ znalo bi se primeriti, ' ^ to pognalo za vami i'1 ^ pa že veste, po čem bi " v Ameriki.
ill
i pr
oldn
dri
tio er ivečf tel J' na
>ote

v
Ertev spovedne molčečnosti
Josip Spilman S. J.
r'ie gospodje se spogleda-....«^otem pravi župan pisariti W se gospod župnik ni-rebi }r ne more spomniti — ali %kor noče — kaj nas je Privedlo, blagovolite mu noi Sedati. Saj gre ta resna ; st >vam najbolj mar." lo I 'bato pove pisar, da nje-a k sestre še dosedaj ni do-je, i' Ljudje trdijo, da je šla j6j ( 'Pniku po veliko svoto de-0isl Torej se je ali ponesre-p0d pa se-je zgodil kak zlo-j nI ^ato je naša dolžnost po-in moramo začeti pri 3la ^spod župnik, ker je bi-/abi:ot: se nam zdi, moja ubo-)0 i^ra pri vas na zadnje in 4 zadnje z vami občevalo je sklenil občinski pi-
"In vi, gospod župnik, torej nimate nobene slutnje, kaj bi se bilo moglo zgoditi z dobro gospo Blanchard?"
Duhovnik, ki je zvedel o umorjeni ženi le pri spovedi, zmaje z glavo in reče: "Videl je nisem od onega časa, ko je zapustila mojo sobo."
"Torej, gospoda moja," se obrne župan do svojih spremljevalcev, "ker nam gospod župnik ne more ali pa noče dati nikakega pojasnila o pogrešani ženi, ki je skoraj gotovo izginila tu v samostanu ,tore j moramo takoj začeti s hišno preiskavo. Ali ni to tudi vaše mnenje?"
"Gotovo."
"Brezpogojno."
"Ali nas bi spremili po samostanu, gospod župnik?" vpraša župan.
"Prosim, oprostite me. Res, čutim se bolnega," pravi abbe Montmoulin, ki ga je osorni nastop gospode čutno razžalil.
"Jako čudno se mi zdi," kliče župan, "da se nočete z nami vred potruditi, da bi našli pogrešano žensko. Toda to nas ne bode oviralo, da bi je ne našli in izvršili svojo dolžnost. Gospod občinski pisar, vzemite svetilko; gospod župnik si bo dobrohotno malo časa vedel pomagati s svečo, če nas res noče spremiti tu po hiši."
Abbe Montmoulin je sprevidel, da se je s svojo slabo voljo zapeljali v neprevidnost. Gotovo bi bil moral biti prvi pri preiskavi, če bi bil res nič ne bil vedel o umorjeni. Prvi bi bil moral iti jo on sam iskat. Skušal je sedaj popraviti svojo malo napako, sam je prijel za svetilko in rekel: "Grem z vami. Ne pride mi na um, da bi vam pri iskanju delal sitnosti. Prosim, ne zamerite mi, če sem nastopil nekoliko razdražljivo ,saj sem imel zato tudi zadosten povod. Ali hočemo začeti kar v moji spalnici?"
"No, zato pač še nimamo nikakega vzroka," pravi župan, ki so ga zadnje župnikove besede malo potolažile. "Najprej bodemo pregledali hodnike in stopnice, ki vodijo od vaših vrat do vrat samostana in po katerih je morala iti pogrešana ženska."
'pet zapazili trije go-Je> da je župnik bolestno 5c*al na Križanega. Zbra-"dgovori župnik "Gospa fchard je bila vsekako da-^'utraj pri meni, med de-'1 enajsto uro. če se ji je 1 Nesreča pripetila, bi jaz l'°jno obžaloval, kajti dal seboj celo svoto našega ,enega denarja." '°Pet se moram čuditi, ka-a tako nerazumno mirno varjate in da vam je tako ,1 navadnega vsa stvar. To 6 popolnoma nerazumno, lce, če ne veste od kake strani zato, dasi ste ; favno zanikali. Kdo vam o tem povedal?" vpra-;pan.
''Ve. Ne vem nič," odvr-
»Pnik.
0	je težko verjeti! No,
1	vi priznate, da je bila go-
"'anchard pri vas danes k. , 1
4J med deseto in enajsto Kam je šla potem?" ■ kla je, da hoče domov." a vendar ni prišla. Sploh tedaj nismo videli — ka-"dno! Prav gotovo ni šla 110 veliko svoto denarja drugam. Torej se ji je J^ipetilo tu v samostanu." e vem, kako naj si to raz-Tu v sobi sem ji odštel 'Mst tisoč."
Janajst tisoč frankov!" '^ejo vsi trije gospodje enega grla. "Kako ste tako svoto stari, sla-' dami? Gospod župnik! 1 je gospa Blanchard vta-
*	tO svoto v žep?" pozve-, dalje župan. ^ jih že imam!" si misli ' Montmoulin. "Ravno kot Mislil! Mene hočejo dela'-^ovornega za zgubo dena-. Nato glasno pripomni: iilla je svoto, 8000 fran-v Papirju in ostalo v zla-
srebru, v košaro. Niti sa-
0	se mi ni, da bi Se ji na l' Poti od tu pa do doma
pripetiti kak anesreča." °rej ste gospo vsaj sprejo duri in morete prise-a Je z denarjem zapustila jjstan," vpraša župan.
Montmoulin je v za-"Več ne morem kot prida je ona zapustila to so-.denar jem in sicer pri naj-^e zdravju. Zelo se ke-jda je nisem spremil do samskih vrat; pač sem jo
1	spremiti, a ona mi ni do-S ker sem bil prehlajen." javljam," praVi župan j'^u, "da vas bom imel
Sodiščem odgovornega za 0 tega denarja, če je ta
*	res izgubljena. In zopet .0 tu nov dokaz, kako lah-
neprevidno razpolaga duhovščina z ubožnimi !"' ki bi sicer morali biti v j meščanskih uradnikotv. bil ubožen denar, gospod, je bil nabran prosto-0 in vi se boste morali za-dgovarjati!" Gospod žu-j'6 bil s tem izidom stvari Zadovoljen. Potem je
HIŠNA PREISKAVA
Župnik je šel torej sam naprej s svetilko v roki pred gospodi po hodniku Magdaleni-nega krila do glavnih stopnic. Ni zgrešil niti najmanjšega kotička. Šli so potem po stopnicah navzdol in si ogledali stopnjo za stopnjo; vsako senco pri stebrih in vsak kot na križiščih so dobro pregledali. Opaziti pa niso mogli nič nenavadnega. Pridejo slednjič v obokano vežo pri samostanskih vratih. Tu sta stala žandarm in krčmar s svetilko. Nehote se je stemnil župniku obraz, ko zagleda žandarma; ta je to zapazil, a pripomnil ni nič.
"To je cerkvenikovo stanovanje, ali ni res?' 'vpraša župan.
"Gotovo," odgovori župnik.
Župan prime za kljuko in hoče vstopiti. Stanovanje je bilo zaklenjeno.
"Tu je ključ, gospod župan," zakliče pripravni krčmar. "Saj sem gospodu županu že povedal, da je gospod Loser odpotoval včeraj v Marziljo in pustil ključ svojega stanovanja pri meni."
"Saj je res. Ali je bil odhod cerkvenika znan tudi vam, gospod župnik?" vpraša župan.
"Gotovo, Loser me je prosil za odpust za celi ta teden."
"In potem se ni več vrnil?" (Dalje prihodnjič.) -o--—
Pomagajte Ameriki, kupujte ••" :ne bonde in znamke.
Očetova krivda
Povest. Spisal F.
(Nadaljevanje)
"Rad, rad, če me le oče puste,!" odgovori Janez.
"Pa bodi tako," de Mlinar; piši mi s Koroškega, kdaj naj pride in kakšno plačilo mu bodo dali; sam ga potem pripeljem gori. Ti, Janez, pa menim, da ne bodeš delal Kranjcem sramote."
čez nekaj tednov je dšolo pismo s Koroškega. Janez je bil vesel, da še nikoli tako, in težko, težko je pričakoval določenega kresnega dne.; tedaj namreč ga popelje njegov red-nik v novo službo. Pač ga je poslavljajočega se od matere Mlinarice, od sestre Micike in ostale družine nekaj tiščalo v grlu, proti volji mu je zdrknilo par solz po licih, a vendarle je šel rad.
Čez dve leti za njim je prišla sestra Micika.
Dan po vnebovzetju Marijinem so praznovali pri šetinu ■ lepo domačo slovesnost. Obhajali so Rokov god in ker je bil rojstni dan njegov tudi na dan godu, obenem polnoletnost njegovo. Stric, lesni trgovec v Beljaku, in teta iz Celovca sta prišla pozdravit mladega, novega gospodarja.
In stric, živahen, zgovoren mož izpregovori po kosilu, ko so posedli pri kozarcu vina, ta-ko-le:
"Vesel dan obhajamo danes v svoji rojstni hiši. Srčno rada sva prihitela s sestro veselit se z vami. Bridka smrt je iztrgala pred leti skrbnemu gospo-! darju, tvojemu očetu, Rok, go-j spodarstvo iz roke. Jokali in j žalovali smo tedaj, in tvoja mati je tarnala, kaj bo, kaji bo? ... Pa Bog je čul nad mi-J lo rodno hišo. Blagoslov Nje-! gov je bil nad njo. Danes stopiš ti, Rok, na mesto očetovo | in postaneš gospodar. Slabo j Pa gospodari oni, ki gospodari brez Boga, mtzastonj se ukvarja njegova roka, če On ne blagoslovi njenega truda! In še nekaj! Dobro se godi na1 zemlji le onim otrokom, ki lju-' bijo in spoštujejo svoje stari-' še. Rok, Bog. ti je ohranil mater. Skrbela je zate, skrbela za gospodarstvo, ko si bil še nedoleten deček. Ljubi jo, spoštuj jo! Solza se ti je zaleske-tala v očesu, ne sramuj se je, razumem jo. Vem, da si bil vedno dober sin, bodi še naprej in srečen bodeš in ljudje te bodo spoštovali. Vesel bo-dem tega jaz, vesela bode teta in srečna bode mati. Tudi neka druga dolžnost te veže sedaj. Mati se je postarala in star človek želi počitka. Poiskati si bodeš moral gospodinjo, ki ti bode podpirala če ne treh, vsaj dva šetinova vogla; mati je držala vse štiri dosti časa. Izberi si pošteno domače dekle; ne glej na obraz, ne na bogastvo, ampak na pošteno srce, pridne roke in modro glavo. Poslušaj materin svet in ne bodeš slabo zadel, če ne poprej, vsaj čez dve leti se snidemo na ženitovanje. Bog živi mladega gospodraja!"
Domača fronta
Povpraševanje po steklenicah iz lepenke prekaša izdelovanje
Povpraševanje za dodatno dobavo lepenke za steklenice prekaša pričakovano produkcijo v drugi četrti, vendar pa so pri Uradu za vojno produkcijo podvzeli vse za večjo produkcijo in gledajo na to, da bo ta produkcija zadostila vojaškim in drugim važnim potrebam.
Člani Odbora za svet industrije za lepenko in škatle so izvedeli pri sestanku pred kratkim v Washingtonu, da je celotna zahteva za lepenko za steklenice, da zadosti različnim zahtevam približno, 1,400,000 ton za četrt, medtem, ko je poten-cijalna produkcija en milijon in milijon sto tisoč ton.
Pomoč pri zbiranju in dona-šanju odvišnega papirja zahtevajo državni uradniki, ki so obvestili člane odbora, da je armada obljubila, da bodo zbirali odvisni papir, kakor tudi škatle in jih vrnili z Združene države, vsaj od dveh bojnih krajev. Okoli 40 procentov naše lepenke gre preko morja, in če bo kaj prišlo nazaj bo to velika pomoč v papirni industriji, so dejali uradniki. Uvožena živila bodo pod kontrolo cen
Uradniki pri Upravi cen so. opozorili uvaževalce, da so vsa živila, ki so uvožena v Združene države predmet kontrole kar se tiče čen.
OP A pravi, da morajo biti določene najvišje cene za prodajo dobrin jamčena v Združenih državah, čeprav je kraj trgovanja prodajalca v tuji deželi.
Dobrine v skladiščih ali pa v tuji trgovski zoni so vključene v definiciji "Uvoženih dobrin" v najvišji kontrolirani ceni za uvožene dobrine, in so predmet regulacijam, so poudarili pri OPA.
Daljše življenje za čevlje
Odbor za vojno produkcijo je poročal, da je prostovoljni program za obdelovanje pod-platnega usnja, zato da bo dalj vzdržalo za civilno prebivalstvo, pridobil podporo industrijskih članov, ki so prisostvovali prvi konferenci za izdelovanje posebnih podplatov.
Vojaške zahteve so ustvarile resno situacijo, kar se tiče pod-platnega usnja, so dejali pri WPB, in prostovoljni program za posebne podplate bo veliko prispeval k podaljšanju čevlje-vega življenja ter tako prihranil material in delovne moči v vojnem naporu. Preizkusi kažejo,
da more tako procesiranje usnja podaljšati življenje čevlja za najmanj 25 procentov, so poročali pri WPB. Poročilo upraviteljev poletnih hotelov
Urad za upravo cen je oznanil, da mora, vsak sezonski upravitelj poletnega ali pa zimskega hotela, poletnega tabora, ali pa temu podobnega uporabi j evalca racij oniranih živil, dati natančno poročilo koliko dni bo zavod odprt in dokončno dobavno dobo njegove sezone.
Skozi tako poročilo, pravijo pri OPA, bo množina racijoni-ranih živil, ki jih bo mogel dobiti, omejenih na množino baziranih na število dni, ko je upravljal med dokončno dvo-mesešno racijsko dodelitveno dobo.
Prej niso zavodni uporabi j al-ci te vrste morali poslati tako poročilo, in potem se je zgodilo, da če je upravitelj zaprl svoj zavod prej nego je pričakoval, je on dobil več r^ci j oniranih živil nego mu jih je pripadalo.
-o-
Kupujte vojne znamke!
DELO DOBIJO
Dekleta ali žene
za
splošna kuhinjska dela prijetno delo
Dobra plača od ure in overtime
Cleveland Cap Screw Co.
2917 E. 79. St.
(147)
MALI OGLASI
Moški (deset)
Predznanje ni potrebno
Za delo v našem Shell Departmentu
" Plača in overtime
$54.70 na teden
povrhu za delo od kosa
Samo nočno delo
Lempco Products
Dunham Rd., Maple Heights.
(148)
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(June 23, 26)
Proda se hiša
10 sob za 2 družini, 2 garaži, na Parkgrove Ave. Tukaj kupite za pravo ceno, v lepi okolici in hišo v najlepšem stanju za $8,500. Ako ste namenjeni kupiti, ne zamudite te lepe priložnosti. Da se vam razkaže ta hiša pridite do
Valentin Koci
15805 Waterloo Rd.
IV 7411
V zelo dobrem stanju
Proda se hiša 6 sob, na 697 E. 96. St. blizu St. Clair Ave. Je v zelo dobrem stanju, ima furnez na stocker, fire place. Odprta za ogled v nedeljo od 2 do 5 popoldne. Ceni se na $6,300, odprto za obljubo. Za podrobnosti vpraša j t e- za .Frank Preveč. Agentje dobrodošli!
Stanovanje išče
Zakonski par želi v najem 3 ali 4 neopremljene sobe s kopalnico, v prvem ali drugem nadstropju. V Collinwoodu ali East Cleveland okolici. Kdor ima kaj primernega naj sporoči: Mrs. E. L. Turk, 15521 Kipling Ave., Cleveland, O.
Lep dom
Naprodaj je hiša v Beach-landu blizu bulevarja, 6 sob, 2 garaži, 90 čevljev fronta; cena $8,000.
Na Calcutta 9 sob za 2 družini, cena $5,500.
Na E. 140.*St. za 2 družini 4 in 4 sobe, dvojna garaža, cena $7,000.
J. Knific
740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7540 ali KE 0288.
Sobe v najem
Odda se v najem 3 moderne sobe spodaj, spredaj na 1053 E. 71. St., veranda in druge ugod nosti. Vpraša se na št. 3 zgo-rej. Vselite se lahko pred 1. julijem.	(148)
ženska
za čiščenje pisarne pet noči v tednu od 5 popoldne do polnoči Plača od ure Potrebujemo zanesljivo osebo Tovarna je blizu ulične West Steel Casting
805 E. 70. St. blizu St. Clair Ave. . _047)
MALI OGLASI
Peč naprodaj
Proda se peč na petrolej, na 3 rinke; nova je stala $65, zdaj se proda za $12. Vprašajte po 4 uri na 23050 Ivan Ave., Euclid, Ohio.	(150)
Lepa prilika
V najem se odda lep trgovski prostor na vogalu 185. ceste in Muskoka Ave, Prostor je pripraven najbolj za delikatesno trgovino, ker je na tem vogalu najbolj živahen promet. Za podrobnosti vprašajte na 747 E. 185. St. ali pokličite IV 9619.	(148)
POSEBNO!
Dajte si inštalirati v svojo hišo termostat na vaš sedanji tank za vročo vodo in imeli boste vročo vodo 24 ur na dan. Ves material in delo vključno
$16.50
Mi tudi inštaliramo tanke za vročo vodo, mere od 20 do 66 galon.
Mi imamo tanke za vročo vodo z 20-letn0 garancijo.
Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče:
•	Tanke za vročo vodo in grelce.
•	Cevi za mrzlo in vroio vodo.
•	Potrebščine za kopalnico.
•	Pladnje za pralnico.
•	Odvodne cevi.
Damo proračun zastonj na vseh monterskih delih. Delo izvršeno mojstrsko..
RODNEY ADAMS HEATING SERVICE
21601 Westport Ave.
KE 5461.
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini, in 4 sobe, 2 furneza, 2 garaži. Lot 40x140. Hiša je na E. 162. St. blizu Holmes Ave. Zgornje stanovanje je prazno, da se lahko takoj vselite. Zglasite se pri lastniku na 709 E. 160. St. po 6 uri zvečer ali v nedeljo ves dan.
(Jun. 16, 17, 23,"24.)
DELO DOBIJO
Rough Grinders
Bench Grinders
Portable Grinders
Heat Treat pomočniki
Kovaški pomočniki
in za druga splošna tovarniška dela
Plača od ure in overtime Zglasite se pri
Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64 St.
severno od St. Clair
(149)
LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI
in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure
Ohio Piston Co.
5340 Hamilton Ave.
(148)
Moške in ženske splošna tovarniška
m potrebuje c*
6 dni v tednu "" 48 ur del« na teden
Plača za ZACET1R
Možkl 77VaC na uro
2enske 62 i/fcc na Uro
Morate imeti Izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite s« na Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(X)
W y
. ■M MH
Vodna trdnjava. — Slika nam kaže danske hiše obdane z vodo. Nemci groze, da bodo poplavili vse ozemlje v dotičnem kraju Holandske, če bi zavezniki poskušali z invazijo Nizozemske. V ospredju slike je videti dva nemška vojaka, ki ogledujeta svoje uničevalno delo.
Hiše naprodaj
5 sob za 1 družino, avtomatičen furnez, pri Euclid in 254. cesti, gotovine samo $2,000.
8 sob za 2 družini, 2 furneza, eno stanovanje je prazno. Se lahko takoj vselite. Cena $5,900.
10 sob za 2 družini, fireplace, china cabinets, na E. 148. cesti ; cena $7,700.
Za podrobnosti pokličite
L. Petrich - IV 1874
19001 Kildeer Ave.
Stanovanje iščejo
Radi bi stanovanje 7 do 8 sob, najraje hišo samo zase, po zmerni najemnini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče ENdicott 6377.	(152)
Oskrbnice
Poln čas 5:30 zvečer do 1:40 zjutraj Šest noči na teden V mestu
»
750 Huron Rd. ali
700 Prospect Ave.
Plača $31.20 na teden
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite.
Zahteva se dokaz o
državljanstvu
Urad za najemanje odprt:
8 zjutraj do 5 zvečer dnevno
razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
700 Prospect, soba 901
JUNE 12th JULY 8th
W'ttt f,0/t.\7
Točna postrežba-
Zavarujem vam vaSo» pohištvo, kot tudi v«* 1 Točna in zanesljiva Postrl Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove A* KEnmore 2473-
pozor!
HIŠNI GOSPODARJI
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fomezlh. zglasite se pri
LEO LADIHA
1336 E. 55th St. HEnderson 7740
Save Time and Money with Cleveland Trust Money Orders They Cost Less!
Easy to buy at alt our 46 Office«
A>!2«A
Ljubca moja
Daj, daj srček ^ J
Imamo tudi druge slov^1 \ hrvaške plošče. J
Norwood Appliance
Furniture
G104 ST. CLAIR V
JOHN SUSNIK
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Ustanovljeno 1908
'Zavarovalnino vseh vrst vam točno pres-
ZAKKAJSEK FUNERAL HO MX, loi> Ml« 81. Clkb A*«. Telefon: INdlcoM 111»
6106 St. Clair Avenue
AVTNA ZAVAROVALNINA
za 5 ali 10 tlsot dolarjev "Liability" za samo $20
Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
MIHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Avenue
NE ŠPEKULIRAJTE!
moncrief deli so napravljeni prav za moncrief furneze Vprašate pri vašem moncrief trgov* henry furnace co. medina,
in V»	Napravite si novosti v
j)«0*	modi v našemu oddel-
ku blaga na jarde
Pravkar dospela—zaloga dveh vrst krasnega blaga—dva popularna vzorca, katera so clevelandske žene pričakovale. Baš ob času za obleke, ki jih hočete za počitniške izlete—za potovanja ob tednu. Izberite si jih v ponedeljek—napravite načrte, da si "same sešijete" vaše obleke prihodnji teden—in bodite pripravljene za komplimente, ki jih boste zanje prejemale tekom poletja.
Imate zdravniške predpise?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam.
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NAD VSE LJUBLJENE HČERKE IN SESTRICE
•v
Dorothy M. Cermelj
ki Je preminila dne 23. junija, 1934
Deset let je že minilo, odkar TI naša ljubljenka v mladnem grobu počivaš. V tako nežni mladosti si se morala ločiti od nas, ki smo Te tako neizmerno ljubili. Ni dneva ne noči, da se Te ne bi spominjali. Spavaj sladko, naša ljubljenka, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj.
Žalujoči ostali:
KRIST in MARY ČERMELJ, starši. KRISTY ML., bratec.
Cleveland, O., 23. junija, 1944.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta vea dan ob sredah.
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
Občutila je dolžnost kot mati do otroka in je sklenila, naj stane kar hoče otroka mora nazaj dobiti, občutila pa je pravico, otroka nazaj zahtevati! In ta pravica in dolžnost sta jo tirala do teh odločilnih korakov.
Občutila je, da ji bojazen in pomišljanje ginevata. Jozua, njen smrtni sovražnik ji je prisegel uničenje — bila pa je sedaj pripravljena bojevati se z njim, njeno pravico zahtevati in Jozuata obtožiti!
Neka izvanredna korajža vzplamti v njenih velikih lepih očeh. Ona ni mislila na sebe, ampak samo na svojega otroka, kako bi ga iztrgala iz Jozuatovih rok in se ga polastila.
Od teh misli navdušena se poda na pot k mirovnemu sodniku Jeffersonu, katerega hiša se je nahajala na nekem malem prostoru v Wilson City.
Po kratkem potovanju dospe do hiše. Odpre vrata in takoj vstopi v sobo, katera je bila obložena s samimi sodnij-skimi akti.
Jefferson sedi v sredini svoje pisalne sobe pri neki veliki mizi in prebira neke stare prahu polne akte. Mož z vedno enakim kakor iz kamna skle-sanim obrazom se ozre, ko so ^se vrata odprla. Njegove sive neprijetne oči počivajo za trenutek na vstopivši, nič se ne spremeni na njem, in noben spomin se ni obudil v njem .
Elizabeta vljudno pozdravi medtem ko zapre vrata za seboj.
"Kdo ste vi?" vpraša mirovni sodnik Jefferson z resnim glasom.
"Jaz sem Elizabeta Wilson, 'hčer nadplezavca Grahama," odgovori vprašana z nekako boječnostjo, "jaz prihajam, da obtožim Mr. Jozuata Wilson, kateri mi je hotel vzeti življenje in vas prosim, da mi pomagate zopet mojega otroka izročiti v Wilson Castle." .
Jeffersonove oči so se na široko odprle in neverjetno je zijal v sobo došlo.
"Kako, kaj govorite?" vpraša on. "Vi ste Elizabeta Wil-
son? Dozdeva se mi, da ste ji jako podobni, vendar pa kako naj pride Elizabeta Wilson, katera je mrtva, semkaj? Ali imate kake dokaze pri sebi, da ste resnično dotična oseba za katero se tukaj nazivate?"
Ali vam ni 'dosti živ dokaz moja osebna pričujočno^t, da živim Mr. Jefferson? Me v resnici več ne poznate? Jaz sem Elizabeta Wilson, jaz živim, in ko se bode Sir Edward povrnil s potovanja, me bode pripoznal za svojo!"
Jeffersonov obraz se skrem-
ži.
"To ne gre tako kakor vi mislite!" pripomni on, potem bi lahko prišla vsaka Elizabeti Wilson podobna oseba in zatrjevala, da je ona dotična in zahtevala svojo pravico. Vi morate prinesti izkazila, ker zakoni zahtevajo pravilna izkazila, ne pa samo prazno besedičenje! Vas je mogoče že kdo izpoznal za pravo Elizabeto Wilson?"
"Izpoznalo se me bode! Mora se me izpoznati, kajti jaz sem prava Elizabeta Wilson!"
Jefferson skomigne s širokimi rameni in se zamisli.
"To je neka izvanrednost," odgovori on, "jaz vpišem stvar v knjigo, če tako zahtevate ponavljam pa, da je vsa stvar v vaših rokah, da si preskrbite dokazila."
"Torej pokličite dotične osebe sem, katere me poznajo in lahko potrdijo kdo da sem Mr. Jefferson, jaz ne zahtevam drugega, kot samo mojega otroka ! Usmilite se me, bodite pravični, priskočite mi na pomoč v ti hudi stiski."
"Dozdeva se mi, da ste vi jako slabi in se že ne morete skoraj več pokonci držati, tam je stol vsedite se. VI zahtevate, da pokličem priče, no dobro ustreči hočem vaši zahtevi. Stari Graham se ne da več poklicati in Mr. Edward Wilson ni tukaj, to bi bili glavni priči. Mislim pa, da pozna Elizabeto Graham služabnik Willy z Wilson Castle in pa tudi Jozua in če se ne motim tudi moji ljudje. Potrpite nekoliko, jaz hočem preiskavo upeljati in vam pomagati do pravice, ako bo to šlo. Ako bodete mogli dokazati, da ste v resnici ta, za katero se izdajate, vam bo pripoznana pravica, ako se pa vam dokaže, da ste hoteli varati, no, potem si sami sebi pripišite posledice."
Jefferson se je ustal. On stopi v poleg ležečo sobo in slišalo se je, da je dajal -povelje.
Elizabeta se vsede na stol, katerega ji je odkazal mirovni Isodnk. Ona je bila bleda, toda videlo se ji je na obraznih potezah neka odločnost.
Kmalu nato se povrne mirovni sodnik Jefferson nazaj v uradno sobo, vsede se k mizi in vzame1 polo papirja v roko in prične nekaj pisati. ,
"Vi ostanete pri svoji trditvi," vpraša on medtem ko piše, "Vi vložite obtožbo proti Mr. Jozua Wilsonu in stavite pogoj, da se vam takoj izroči vašega otroka, kateri se nahaja na Wilson Castle."
"Mojega otroka hočem, mati hoče svojega ljubljenega otroka,! Kdo ima večjo pravico do njega kakor mati?" odgovori Elizabeta odločno in iz oči ji posije plamen navdušenja, "samo Edward Wilson moj mož ima razen mene pravico do otroka, pa nobeden drugi ne."
Jefferson piše.
Po kratkem času se zasliši stopinje in glasno govorjenje prot ihiši prihajati.
Takoj na to pa se odpro vrata.
Jozua je vstopil v uradno sobo. Stari služabnik Willy pa mu sledi in zadnji vstopi črnec Jim, kateri je zaprl za seboj vrata in takoj zasmeh-ljivo vrgel svoj pogled na sedečo.
Jefferson pozdravi mehanično vstopivše.
Na Jozuatovem i*dečem obrazu je krožil srd in nehote se je srečal z Elizabetinem pogledom.
"Jaz sem vas pustil sem poklicati Sir Jozua, ker tukaj se gre za odločitev nekega važnega vprašanja in prepričanja," prične mirovni ' sodnik, "dotična, katero vidite tukaj se je danes izrekla, da je ona Eilzabeta Wilson, hčer nadplezavca Grahama. No, sedaj vas vprašam, poznate vi to osebo katera sedi tam na stolu, za Elizabeto Wilson?"
"Ta tujka je bila včeraj na Wilson Castle in je hotela imeti otroka mojega bratranca," prične Jozua, "meni se vidi, da imamo tukaj za opraviti z osebo katera mora biti grozno premetena. Mr. Jefferson ker to ne morete vi, in tudi jaz ne vrejeti, da imamo tukaj zaopraviti s pravo Elizabeto Wilson. Nobeden ne ve bolje kakor ravno jaz, da je Elizbaeta Wilson mrtva, ker sem našel njenega otroka na robu prepada. Tudi Sir Edward ve dobro, da je ona mrtva, ker on je vodil vsa poizvedovanja sam pod njegovim nadzorstvom in se prepričal, da je mrtva. Kako zamore potem ta oseba kaj takega trditi, da je Elizabeta Wilson; sli-čno se dostikrat vidi, toda po mojem mnenju se gre tukaj za precej premeteno varanje!"
"Toraj vi ne spoznate v ti osebi tukaj Elizabeto Graham, katero ste prej natančno poznali Sir Jozua?" vpraša mirovni sodnik in notira odgovor.
"Jaz ne verujem nikoli v ne-mogočnost Mr. Jefferson, toda tukaj lahko rečem, da ni ta oseba nikoli Elizabeta Wilson!" pripoveduje na široko in dolgo Jozua.
Elizabeta je bila usekana skeleča rana v srce s temi sirovimi besedami, od časa do časa ji je ušel srdit, maščevanja ; polni pogled na Jozuata. 1 "Sdeaj pride na vrsto star: služabnik Willy z Wilson Ca-| stla. Mirovni sodnik ga vpra-Ša ako on spozna v ti osebi tukaj pred nekoliko meseci umr-I lo Elizabeto Wilson."
Prestrašenemu služabniku s< je videlo, da se bojuje. I "Človek je, če jo natančne L ogleduje skoraj primoran vr-, jeti, da j'e to Mrs. Wilson," od | govori on, "ko sem jo včera. j zagledal, sem se te sličnost tako prestrašil, toda"--
"Willy — usmilite se me — kaj tudi vi me hočete zataji ti?" zavpije Elizabeta s tre
jSočim glasom vmes, "Vi me ne j spoznate več ? Se ne spomin j a-. te več, kaj ste mi govorili, ko I ste mi prinesli zadnji list od Sir Edwarda? Rekli ste, da me ne boste nikoli zatajili!"
Stari Willy se zagleda v Elizabeto, medtem pa Jozua svoj grdi obraz tako skremži, da ga je bilo strašno pogledati.
"Ja, to je resnica, to sem rekel," pripomni resno on.
"In sedaj me nečete nič več izpoznati? rada bi vedela zakaj ne?"
"Jaz ne vem, kaj naj mislim," pristavi stari Willy.
"Ne pustite se skozi besedičenje premotiti," ga opomni mirovni sodnik Jefferson, "povejte vaše mišljenje tako, ali #ako."
Jozuatov pogled je z radovednostjo počival na starem služabniku, kateri je bil popolnoma z ravnotežja.
Ce bi jaz ne vedel, da je Mrs. Elizabeta Wilson mrtva ,bi vr-jel, da je to ona!" pregovori na to.
"Jim, tudi vi poznate Elizabeto Wilson natančno," ga opomni Jefferson, "je tukaj sedeča oseba Elizabeta Wilson _v >
Jim zategne svoj črni obraz v sumljivi nasmeh in strese z glavo.
"Mrs. Wilson je mrtva, My-lord, to vemo mi vsi," odgovori on, "ta oseba tukaj ni Mrs. Wilson ! Je pa neko dekle ,to vem jaz dobro .katera je hčeri nadplezavca popolnoma podobna, tudi Patrick jo pozna in radi tega sem ga pustil iskati po Foksu. Kako bi morala ta tukaj biti Mrs. Wilson! Ne, My-lord, ne, vse verjamem, toda tega ne da zamore j o mrtveci zopet ustajati in po dolgih meseci se tukaj pojaviti!"
"Tako ,tudi vi govorite, da zamore tukaj samo nekaka sličnost biti Jim!"
"Če prične človek natančno ogledavati to tujko Mylord se prepriča, da ni hčeri nadplezavca Grahama nič podobna," pripomni še Jim motreč natančno Elizabeto, "tako bledi
Wilsno nikoli v svojem življenju in pa tudi tiste dolge in lepe lase ne vidim jaz na nji tudi očesi sta ji drugačni. Jaz si tega ne pustim od nikogar reči, da je to prejšnja Mrs. Wilson Mylord."
"Hm," godrnja mirovni sodnik Jefferson, "ne pozna li tudi Patrick Mrs. Wilson?"
"Na uslugo Mylord! Patrick ima vsak trenutek vstopiti!"
Elizabeta sedi nepremično, kakor prikovana na stolu. Zatopljena v grozne fantazije, da jo vsak zatji in nobeden spoznati neče.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Kupujte vojne bonde!
MERRYMAKERS CAFE
4814 superior ave.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let Izkušnje v prelzkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozira.
Mi Imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile.
EDWARD A. HISS
Lekarna—farmacija in optometristlčne potrebščine.
7102 St. Clair Ave.
Ml Imamo v zalogi pasove za pretrga-_nje, za moške in ženske._
KOVA PLOJCfl!
Ravnokar smo prejeli drl Yankovich pl°šc° ^
BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
56 YEARS OF BANKING USEFULNESS
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY COMPANY
"AMERITEX" belo Petti-Puff . .lOEt
Belo! Sleherna hoče belo blago za hladno, čedno obleko. I Mi ga imamo v "Petti-Puff," ki je belo pikasto rayon—tenko, J^jarda gladko blago, izvrstno za poročne obleke, formals, bluze. Samo 5 jardov. vsaki odjemalki.
"SEABREEZE" Novelty Rayon Prints 1
Novelty rayon blago, ki se ne zmečka—hladno kot sapica I prihajajoča od obrežja—živo-barvno kot vrt davnih časov— 1 • i izborno za obleke za popoldansko nošo, housecoats, dirndl |araa krila. Blago, ki ga boste vzljubili na pogled—katerega boste hoteli za vašo nošo tekom poletja.
THE MAY CO. . . . BLAGO . . . ČETRTO NADSTROPJE