INTELIGENTNE TEKSTILIJE IN OBLAČILA ^Damjana Celcar, ^Jelka Geršak ^Mura European Fashion Design, Proizvodnja oblačil, d.d., Murska Sobota, Slovenija ^Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo. Oddelek za tekstilstvo, Maribor, Slovenija Kjučne besede: inteligentna oblačila, inteligentne tekstilije, področja uporabe Izvleček: Prispevek podaja pregled dosežkov pri razvoju inteligentnih tekstilij in oblačil, prav tako pa tudi namen in možnosti njihove uporabe. Ker so inteligentna oblačila kot odzivno-sporočilna oblačila kombinacija dodane elektronike, neelektronskih komponent in inteligentnih tekstilnih materialov, so v prispevku predstavljeni tudi inteligentni materiali, ki so nova generacija vlaken, prej in tekstilnih materialov, iz katerih se izdelujejo tovrstna oblačila. Nova generacija vlaken in tekstilnih materialov ter miniaturne elektronske komponente omogočajo izdelavo uporabnih inteligentnih oblačil, ki so obdržala običajen videz, le da je vanje vgrajenih več miniaturnih elektronskih naprav. Nosijo se kot vsakdanja oblačila, ki zagotavljajo pomoč v različnih okoliščinah s širokim spektrom uporabe. Predstavljene so tudi ciljne skupine uporabnikov tovrstnih oblačil, za katere bi se proizvodnja takšnih oblačil lahko začela. Objavljeno v reviji TEKSTILEC, 2004; !et. 47, št. 78, str 232-242 Intelligent Textiles and Clothing Key words: intelligent clothing, intelligent textiles, applications Abstract: The paper gives an overview of achievements in the field of development of intelligent textiles and garments and their end-use. An intelligent garment is a combination of incorporated electronics, non-electronic components and intelligent textile materials. Intelligent materials, which are used for manufacture of intelligent garments, such as new generation fibres, yarns and textile materials are presented. These new materials and miniature electronic components enable production of really useful intelligent garments, which retain their conventional appearance but have electronic components incorporated. They are worn as everyday garments but provide help in many different situations with a wide range of applications. Target user groups for which production of intelligent garments could start are presented. 1.0 Uvod Inteligentne ali pametne (angi,: smart) tekstilije so nova generacija tekstilnih vlaken, prej in izdelkov, narejenih iz njih, s širokim spektrom uporabe. Inteligentne tekstilije so po eni od definicij definirane kot materiali, ki so zmožni zaznati stimulanse okolja, se nanje odzivati ter se jim prilagoditi /1/. Ti stimulansi, kot tudi reakcije, so lahko električnega, toplotnega, kemičnega, mehanskega, magnetnega in drugega izvora. Glede na način odzivanja delimo inteligentne materiale v tri skupine /1 /: pasivni inteligentni materiali, ki lahko le zaznavajo stimulanse zunanjega okolja, torej delujejo kot senzorji, aktivni inteligentni materiali, ki lahko zaznavajo stimulanse okolja in se nanje odzivajo, torej imajo funkcijo senzorjev in aktuatorjev (sprožilcev) ter visoko inteligentni materiali, ki lahko zaznavajo, se odzivajo in se prilagodijo stimulansom zunanjega okolja. Na trgu se že uveljavljajo številni tekstilni materiali, ki kažejo »inteligentno« obnašanje: npr. uravnavajo toplotno ravnotežje telesa, spreminjajo barve z namenom izboljšanja počutja, nas v primeru športnih aktivnosti ohranjajo suhe, preprečujejo potenje, nas varujejo pred nevarnim sevanjem, itd. K hitremu razvoju inteligentnih tekstilij je pripomogla predvsem vojaška industrija, ki uporablja tekstilije v različne namene, npr. v ekstremnih razmerah za jakne ali uniforme, ki spreminjajo barve za izboljšanje kamuflažnih učinkov /2/; izredno hiter razvoj in prodor elektronskih naprav v različnih izvedbah in funkcijah pa je privedel do ideje o vključevanju teh proizvodov tudi v oblačila in s tem do nastanka t.i. inteligentnih oblačil. V nadaljevanju bodo predstavljeni inteligentni materiali in oblačila z uporabnega vidika in nakazane ciljne skupine uporabnikov. 2.0 Inteligentni tekstilni materiali Inteligentni tekstilni materiali, ki so zmožni zaznati stimulanse okolja, se nanje odzvati ter se jim prilagoditi, imajo čedalje pomembnejše mesto v raziskavah, ki so usmerjene v iskanje novih funkcionalnih lastnosti tovrstnih materialov. Ena pomembnih lastnosti inteligentnih materialovje vsekakor možnost uravnavanja telesne temperature z dinamičnim shranjevanjem in sproščanjem toplote v temperaturnem območju blizu temperature kože (od 29 do 35 °C) s spreminjanjem agregatnega stanja iz trdega v tekoče in nazaj. Za ta namen so bili razviti t.i. materiali PCMs (PCMs, angl. Phase Change Materials), ki so pri določeni temperaturi izpostavljeni faznemu prehodu. To so materiali z vgrajenimi mikrokapsulami PCMs v vlakna, netkane tekstilije ali pene. Aktivna substanca v mikrokapsuli PCM so lahko različni parafinski voski, pri katerih se izkorišča sprememba toplote, ki jo aktivna substanca sprosti oz. prejme pri spremembi agregatnega stanja trdo-tekoče in nasprotno, po čemer so tudi dobili ime PCMs. Med spremembo agregatnega stanja mikrokapsula PCMs prejme in akumulira razmeroma velike količine toplote iz svojega okolja. Med ohlajanjem se nakopičena toplota sprosti in s tem pomaga vzdrževati stalno telesno temperaturo /2, 3, 4/. Pionir na področju razvoja tehnologije vgrajevanja mikrokapsul PCMs v vlakna PAN je ameriška družba Triangle Research and Development Corporation (TRDC), ki je za Naso razvila prvi material PCMs pod zaščitnim imenom Outlast®, in sicer za astronavtska oblačila /3/. Vlakna z vgrajenimi mikrokapsulami PCMs so sposobna absorbirati odvečno toploto, jo shraniti in sprostiti oziroma vrniti telesu, ko jo le-to potrebuje. Poskrbijo torej za aktivno toplotno izolacijsko delovanje. Če npr. telo proizvaja več toplote, kot je sloji oblačila lahko odvajajo v okolje, to odvečno toploto PCMs sprejme oz. absorbira in jo shrani (skladišči); kar človeku daje osvežujoč občutek, slika 1 a. Nasprotno pa se pri mirovanju, ko zaradi temperaturne razlike v okolju temperatura telesa pada, odvajanje toplote zmanjšuje, mikrokapsule PCMs sprostijo uskladiščeno toploto, kar daje toplejši občutek, slika 1b. Materiali PCMs, ki shranjujejo ali sproščajo toploto, ko jo telo potrebuje, se uporabljajo za izdelavo oblačilnih predmetov, kot so vetrovke, bunde, jakne, telovniki, športna in smučarska oblačila, delovna oblačila (gasilske uniforme, potapljaška, vojaška in astronavtska oblačila), rokavice, nogavice in spodnje perilo. Lahko se uporabljajo tudi pri posteljnih vzmetnicah in v medicinske namene za obveze, pri opeklinah ter za vroče/hladne terapije/1, 3, 5/. ^fcÄ ^ » - -> ZUNAJ ■mi i/sk Hladen zrakse vrne na leio ZUNAJ hladan zrak znotraj tčissna toplota Zf-JOTr^J leiesna toplota a) b) Slika 1: Uravnavanje telesne temperature z materiali PCMs; a) absorbiranje odvečne toplote b) sproščanje toplote /5/ Naslednji tip inteligentnih tekstilij so materiali z oblikovnim spominom (angl. Shape Memory Materials). To so materiali, ki se na spremembe okolja, tj. temperature ali pH medija, odzovejo s spremembo oblike. To pomeni, da imajo sposobnost vrniti se v neko prej definirano obliko oz. imajo sposobnost »zapomniti« si obliko, sproženo pri toplotnem učinku skozi deformacijsko povrnitev. Na splošno se ti materiali pri nizki temperaturi deformirajo in pri visoki temperaturi povrnejo v svojo prvotno obliko, tj. v obliko pred deformacijo. Uporabljajo se za izboljšanje toplotnega in vlažnostnega uravnavanja funkcionalnih oblačil, kot so športna oblačila, zaščitna oblačila pred mrazom ali toploto, ter za vojaška zaščitna oblačila /6/. Mitsubishi Heavy Industries je razvil nov tip inteligentnega materiala z dimenzijskim spominom za vrhnja oblačila, namenjena aktivnim športnikom. Na poliuretanu temelječi polimerni material z dimenzijskim spominom, imenovan DIAPLEX, je visok-oučinkovit material, ki zagotavlja udobnost nepremočljivih oblačil /7/. Za ohranjanje udobne mikroklime znotraj oblačila je diaplex izdelan tako, da reagira pri temperaturi prehoda, kar prilagodi razmere materiala spremembam notranjega in zunanjega okolja. Ko prihaja do aktivnosti ali sprememb v zunanjem okolju, material avtomatično postane ali bolj vodoodporen ali pa bolj vodoprepusten. Diaplex bi torej lahko imenovali kot material, ki obvlada samega sebe. Del Diaplexa je ultra tanka neporozna polimerna membrana. Kot rezultat toplotnega gibanja (ki nastaja znotraj membrane pri vnaprej določeni aktivacijski točki temperature) nastajajo mikropore v membrani, kar omogoča molekulam vodne pare in telesni toploti prehajanje skozi mikropore v zunanjost. Diaplex torej poskrbi za kombinacijo toplotne izolacije in zračne prepustnosti ali prepustnosti vodne pare, saj tedaj, ko je temperatura telesa nizka, omogoča oz. služi za zmanjšanje prepustnosti in preprečitev vstopa zračnih in vodnih molekul skozi membrano, kar omogoča ohranjanje telesne toplote. Ko pa temperatura telesa narašča, toplotno gibanje aktivira mikropore med molekulami membrane ter poveča prepustnost, tako da vodna para in telesna toplota lahko prehajata v zunanje okolje, s čimer se zagotovi optimalno udobje /7/. Materiali, ki prav tako izkazujejo inteligentno obnašanje, so t.i. barvno aktivni materiali, ki glede na zunanje okoliščine povratno spreminjajo barvo /2/. Poznamo različne vrste barvno aktivnih materialov, kijih glede na dejavnike, ki vplivajo na spremembo barve, delimo na /2/: foto barvno aktivne materiale: odzivajo se na svetlobo, toplotno barvno aktivne materiale: odzivajo se na toploto, elektro barvno aktivne materiale: odzivajo se na električne impulze, (barvno) aktivne materiale, ki se odzivajo na tlak, tekočinsko barvno aktivne materiale: odzivajo se na tekočine ter barvno aktivne materiale, ki se odzivajo na elektronske žarke. Pri foto barvno aktivnih materialih se barva spremeni v stiku s svetlobo (material absorbira svetlobo in pri tem spremeni barvo). Poznamo foto barvno aktivne materiale, ki spremenijo barvo v stiku z vidno svetlobo, in materiale, ki spremenijo barvo v stiku z UV svetlobo. Foto barvno aktivni materiali se lahko uporabljajo za izdelovanje »pametnih« oken (angl. smart windows), ki spreminjajo barvo, za računalniške prikazovalnike in drugo elektroniko, za vzvratna ogledala v avtomobilih in tovornjakih, foto-kromove leče za sončna očala, nove tipe svetlobnih detektorjev, optična stikala itd. /8/. Poleg navedenih materialov so zdaj na voljo tudi barvno aktivna odzivna vlakna, to so vlakna, ki spremenijo barvo, in vlakna, ki postanejo nevidna. Vlakna oz. preja za tkanje in pletenje prav tako temeljijo na foto barvno aktivnem efektu, saj prvotno beli material ob izpostavitvi zunanji dnevni svetlobi spremeni barvo. Sedem prvotno belih barv se lahko spremeni v rumeno, modro, vijoličasto, škrlatno, barvo lubenice in morsko zeleno barvo. Na trgu so že tudi štiri nova barvila, ki omogočajo v stiku s svetlobo spremembo iz ene barve v drugo, npr. rumene v oranžno, barvo breskve v barvo vina, turkizno v modro-vijoličasto in svetlo rožnato v temno rožnato /9/. Tekočinsko barvno aktivni materiali pa spreminjajo barvo, ko pridejo v stik s tekočino, npr. z vodo. Ti materiali se ponavadi uporabljajo za kopalna oblačila. Nedvomno najpomembnejše področje uporabe barvno aktivnih materialov je področje modnih oblačil, za oblikovanje zanimivih kreacij, ki spreminjajo barvo v odvisnosti od količine svetlobe. Barvno aktivna vlakna zaradi svoje presenetljive in zanimive narave povečujejo zanimanje ljudi za tovrstne materiale. Za uvajanje teh vlaken v vsakdanje življenje je posebej pomembno dokazati njihovo obstojnost na svetlobi /2/. Električno prevodni materiali so materiali, katerih električna prevodnost je večja od 10"^ S/cm (8=1 To so materiali z visoko vsebnostjo kovin (kovinska vlakna oz. niti iz taljivih kovin, kot so žlahtne kovine in Al, Pb, Fe, Cu, Ni terzlitine-bromi in medenine) ter elektroprevodni polimeri. Čeprav je na trgu veliko tržnih različic prevodnih materialov, imajo vsi enake ali podobne lastnosti. So lahki, trpežni, prožni in stroškovno konkurenčni. Dve od pomembnih lastnosti prevodnih materialov sta elektromagnetna zaščita in električna prevodnost, zahvaljujoč njihovim posebnim zgoraj omenjenim lastnostim /2/. Raziskovalni tim podjetja ElekSen iz Londona, ki dela na razvoju prevodnih materialov, materialov, občutljivih na tlak, elektronike, računalniške programske opreme in proizvodnega inženirstva, je razvil t.i. tehnologijo ElekTex /10/. Gre za visoko spremenljivo in inventivno tehnologijo, ki zagotavlja osnovo za mehke, prilagodljive in prijazne vmesnike med uporabnikom in elektronskimi napravami. Tehnologija je kombinacija senzorskih materialov ElekTex, elektronike ElekTex in programske opreme. Ta struktura materiala lahko natančno zazna položaj na treh oseh (X, Y, Z) znotraj strukture materiala, debeline, manjše od 1 mm. Struktura materialov ElekTex torej ne zaznava samo položaja X-Y (položaja mesta oz. točke delovanja tlačne sile oz. dotika, npr. pritisk prsta), ampak tudi intenziteto tlačne sile (položaj oz. točke delovanja sile), torej Z-os /10/. Uporaba materialov, občutljivih na dotik oz. tlak, je raznolika. Ena izmed možnosti je izdelovanje nočnega perila iz tovrstnih materialov, ki bi med spanjem merili tlačne sile telesa na površino ležišča. Na mestih delovanja največjih tlačnih obremenitev bi bilo mogoče skupaj z ležiščem uravnavati ravnino površine ležišča. Tako bi se na mestih največjih tlačnih obremenitev upogibala površina ležišča tako dolgo, dokler se tlačne obremenitve ne bi izenačile, s čimer bi se povečala udobnost spanja, hrbtenica pa bi se postavila v pravilen položaj. Na podoben način bi bilo mogoče meriti tudi tlačne sile, torej tlačno obremenitev na avtomobilskih sedežih, ki bi se električno uravnavala tako dolgo, dokler se tlak, s katerim telo deluje na naslon in površino sedala, ne bi izenačil in povečal udobnost vožnje predvsem na daljših razdaljah. Za zaznavanje delovanja in merjenje intenzitete tlačne sile ter položaja delovanja sile je podjetje ElekSen razvilo prožno, upogljivo tipkovnico ElekTex, vgrajeno v tekstilni material. Današnji materiali za tipkovnice so v glavnem trdi ali poltrdi materiali v obliki plastičnih ali tiskanih membranskih stikal, ki se najpogosteje montirajo na trdo podlago. Mehko-stikalna tehnologija t.i. tehnologija SOFTswitch materialu omogoča delovati kot elektronska naprava. V resnici to pomeni, da so lahko mehki in fleksibilni materiali uporabljeni na področju konvencionalnih trdih, plastičnih tipkovnic, stikal in gumbov. Materiali SOFTswitch so občutljivi na dotik, tako da se lahko uporabljajo za nadzor in zaznavo tlaka. Lahko neposredno sodelujejo s katerim koli tipom elektronske naprave brez potrebnega podajanja znakov ali softverske interpretacije. Povezava med človekom in napravami postaja torej čedalje bolj mehka; otipljiva in nosljiva elektronika predstavlja del oblačila, ki ga nosimo. SOFTswitch materiali so izdelani z združevanjem lahkih prevodnih materialov z zelo tankim slojem kompozitnega materiala, ki skrbi za delni nadzor elektronskih naprav in preprosto preklapljanje on/off. Tekstilne stikalne naprave so izdelane za sodelovanje s katero koli elektronsko napravo, kar je ponavadi izvedeno z uporabo stikal, tipkovnic, gumbov, senzorjev itd. Ključna komercialna uporabna področja mehko-stikalnih izdelkov SOFTswitch so: »elektronika, ki jo oblečemo« (angl. wearable electronics), kot so mehka tipkovnica, ja-kna z mehko tipkovnico in rokavice, ki omogočajo medsebojno brezžično komuniciranje z elektronskimi napravami v našem domu, v avtu ali na delovnem mestu; odzivno-spo-ročllne notranje površine, kot so stikala za luč, TV daljinec in druga stikala, ki so vgrajena v notranjost tekstilij v našem domu ali na delovnem mestu za nadzor osvetljave, varnosti, temperature idr. elektronskih naprav; fleksibilne računalniške in igralne naprave, kot so miška, tipkovnica in kontrolna konzola, ki omehčajo plastične komponente ter jih s tem naredijo za uporabnika bolj prijazne; izdelki za učenje (igrače, glasbila in senzorji tlaka, kamor sodijo medicinski materiali občutljivi na tlak, športna oblačila in avtomobilski sedežni senzorji. Nekatere inteligentne proizvode,izdelane iz SOFTswitch materialov prikazuje slika 2 /12, 13/. Velik pomen lahko danes pripišemo tudi tekstilijam z elektromagnetno zaščito oz. zaščito pred elektros-mogom. Elektrosmog se lahko definira kot skupni pojem za vsa namerno povzročena električna in magnetna polja, ki nastopajo oz. izstopajo tam, kjer teče električni tok ali nastaja električna napetost in pogosto povzroča zdravstvene težave pri občutljivih ljudeh, starejših in bolnikih, npr: utrujenost, stres, depresija, glavobol, nespečnost, nervoza, vedenjske motnje pri otrocih, visok krvni tlak, motnje spanja itd. Nevarno elektromagnetno valovanje oddajajo številne električne in elektronske naprave, ki nas obdajajo na delovnem mestu, kot tudi v zasebnem življenju, npr. računalnik in druge računalniške ter pisarniške C) d) Slika 2: Mehko-stikalni izdelki SOFTswitch /13/ a) jakna z mehko tipkovnico, b) stikalo za luč, C) računalniška miška, d) klaviatura naprave, gospodinjski aparati, radijske in televizijske naprave, mobilni in brezžični telefoni, javna prevozna sredstva, radarji, medicinska in industrijska oprema, naprave za distribucijo in uporabo električne energije itd. Za zaščito pred električnim poljem se lahko uporabljajo elektro-prevodni materiali, kot so kovinska vlakna, pred magnetnim poljem pa t.i. feromagnetni materiali, kot so npr železovi in nikljevi delci oz. prah. Na trgu so že različni materiali, ki pa največkrat varujejo le pred nizkofrekvenčnim poljem, ne pa pred magnetnim /14/. Po nekajletnem raziskovanju je švicarski firmi Svv/ss Shield /16/ iz Fluma uspelo v sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij razviti tanko fino tekstilijo, ki prvič učinkovito varuje pred električnim in elektromagnetnim sevanjem. Deluje po principu Faradayeve kletke. Rešitev so našli v 0,02 mm tanki kovinski niti, ki je skupaj z vlakni oplaščena v nit. Kot las tanka bakrova nit je posrebrena in z bombažnimi ali PES vlakni oplaščena tako, da nastane oplaščena nit s prevodnim jedrom. Tkanina Swiss Shield® je tako stkana, da nastane zelo fina, za oko neopazna kovinska rešetka. Le-ta deluje kot ogledalo, ki odbija vpadne žarke več kot 99-odstotno. Tkanina je svetovno patentno-pravno zaščitena in optimalno varuje pred elektromagnetnim valovanjem (z 90 - 99-odstotnim učinkom zaščite) ter široko paleto uporabe. Je zelo tanka in prosojna, pralna pri 30 °C, prožna ter dosegljiva v različnih dizajnih (v različnih barvah in tisku) in se enostavno predeluje za različne namene uporabe, npr za zaščitna in delovna oblačila, zavese, baldahine in predelne stene, posteljno perilo, zaščitne sisteme za tla, stene in strop, zaščitne sisteme za industrijsko varnost itd. /15/. Poleg navedenih je potrebno omeniti tudi Tekstino, d.d., v Ajdovščini, ki je razvila novo blagovno znamko tkanin in prej bombažnega tipa, imenovano Tekstim, ki učinkovito ščitijo pred škodljivimi elektromagnetni sevanji (EMS). Tkanine in preje Tekstim bombažnega tipa imajo vgrajena nerjaveča kovinska vlakna, ki ščitijo pred škodljivim EMS tako, da odbijajo okrog 80 % vpadnega signala EMS v frekvenčnem območju 10 do 1000 MHz. Visokofrekvenčno območje od 10 do 1000 MHz je praktično območje vseh visokofrekvenčnih virov EMS, kamorspadajo radio, TV, vsi oddajniki, radiodifuzija, mobilni telefoni, bazne postaje, radarji, repetitorji in drugi oddajniški sistemi. Raziskave učinkovitosti slabljenja tovrstnih metaliziranih tkanin so potrdile uporabnost teh tudi za ljudi z vgrajenimi elektronskimi implantanti ali srčnimi spodbujevalniki /16/. Preje in tkanine Tekstim so namenjene izdelovanju lahkih zaščitnih oblačil, dnevnih oblek, spodnjega perila, dekorativnih tkanin in drugih zaščitnih izdelkov /16/. K inteligentnim tekstilijam prištevamo tudi optična vlakna, ki se v tekstilnih izdelkih uporabljajo v dva različna namena, in sicer za optične senzorje za merjenje temperature, tlaka in prisotnih plinov, ter kot vlakna, ki so sposobna prenašati svetlobni signal na velike razdalje. Na hong-konški Polytechnic University so razvili različna sredstva z uporabo optičnih vlaken, namenjena merjenju tlaka in temperature v kompozitnih materialih. Steklena optična vlakna v tekstilnih strukturah pa se uporabljajo tudi za izdelovanje gibkih prikazovalnikov. Ti prikazovalniki temeljijo na tkaninah, izdelanih iz optičnih vlaken in klasičnih prej. Video zasloni LCD ali CRT niso primerni za vgrajevanje v inteligentna oblačila zaradi svoje notranje togosti ter precej velike prostornine in svoje teže. Novi tekstilni gibki prikazovalniki olajšajo, poenostavijo in premostijo slabe strani teh težkih zaslonov. Razvoj fleksibilnih prikazovalnikov, ki temeljijo na optičnih vlaknih, odpira nova področja, kot so inteligentna in komunikacijska oblačila, avtomobilska in hišna oprema ter dekorativna oprema. Prototip optičnega prikazovalnika (OFFD, angl. optical fibre flexible display) je bil predstavljen naAvantexu 2002 /17/. 3.0 Razvoj inteligentnih oblačil Ljudje uporabljamo več in več elektronskih izdelkov; mobilne telefone, prenosne računalnike, dlančnike, osebne hi-fi naprave in še marsikaj drugega. Izredno hiter razvoj in prodor elektronskih naprav v različnih izvedbah in funkcijah je privedel do zamisli o vgrajevanju teh izdelkov tudi v oblačila. Tako zasledimo prve vgrajene mikroračunalnike v oblačila in s tem razvoj prvih t.i. inteligentnih oblačil že v poznih 70. letih prejšnjega stoletja. Tedaj je bil tudi prvič vpeljan pojem »nosljiv računalnik« (angl. wearable computer), in kasneje pojem »pametno« oblačilo (angl. smart clothing). Številni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tekstilnimi materiali in oblačili, pojmujejo leto 2000 kot obdobje prvega izrazitega pojava t.i. inteligentnih oblačil; to so oblačila, ki kažejo lastnost »inteligentnega«, odzivnega obnašanja. Številni raziskovalci, ki sodelujejo pri razvoju inteligentnih oblačil, štejejo Steva Manna za idejnega ustvarjalca tovrstnih oblačil, saj se je v poznih 70. oz. zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja začel zanimati za brezžične računalniške sisteme, ki bi se lahko nosili na telesu /18/. Prvi njegov prototip oz. izdelek »v oblačilo vgrajenega računalnika« je nastal v 80. letih prejšnjega stoletja. Nekoliko čuden prvi Steve Mann's "wearable computer'' and ''reality mediator" inventions of the 1970s have evolved into what looks like ordinary eyeglasses (a) 1980 (b) Mid 1980s (C) Early 1990s (d) Mid 1990s (e) Late 1990s Slika 3: Prototip „nosijivega računalnit