Ameriška 7%IVtE RIO/% NO. 158 AMCRiCAN IN SPIRIT F0R€I6N IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELiAND 3, 0.s TUESDAY MORNING, AUGUST 11, 1953 LETO Lm —VOL. t.ttt Amer. vojak je postavil na laž bajke o vojni z' Nttvi grobovi bacili, ko je pojedel "okuženega" hrošča Mary Mavko Mrs. Mary Mavko, Dock Rd., Madison, O., je bila rojena Poles v Skancina, Jugoslavija, 15. julija 1898. Prišla je v Amerkoi komunistični propagandisti so prepričevali ameriške ujet- • bi bil prenašalce smrtonosnih bacilov. |nll 0 prejc ^ v clevelandu _ posodo in pravijo: “Prinesli smo ^rs- Mavko je umrla včeraj zju-vam dokaz, da se boste na last-'^raj- Pripadala je Društvu sv. ne iOČi prepričali o resnici tega, j Ane št. 4 SDZ in fari Marije Brezmadeža spočete v Madiso-nu. Zapušča moža Jakoba, sinova Jakoba in Petra, hčeri H-bomba-orodje sovjet diplomacije (Specielno poročilo Greg Mac-Gregorja, poročevalca lista New Noric Times). INCHON, Koreja.—Nek mlad, kar smo vam pripovedovali.1 aineriški saržent jt povedal ka-k° so on in njegovi tovariši na-redili konec komunistični pro-lPagandi o bakteriološki vojni, ^ar se je zgdilo v nekem ujetni- sem taborišču ob reki Jalu pred V stekleni posodi je ždel nedolžno izgledajoč hrošč, o katerem so komunisti rekli, da bi povzročil smrt vsakogar ki bi se ga dotaknil. Ujetniki so hrošča radovedna ogledovali, saržent Hawlett pa je, ne bodi len, naglo odmašil posodo, segel po nesrečnega hrošča, ga vtaknil v us-sta in — pogoltnil! . . . Komunisti so bili zaprepašče-ni. Najprej so debelo gledali, nato nekaj šušljali, potem, pai med splošnim smehom Ameri-/kancev odšli iz sobe. letom dni. Saržent Edward Hewlett, star ‘N let, je bil ujet skoraj pred tre-leti. Lani je bil ujetnik v ta-erišču blizu Mandžurije, kjer a°_ si kitajski komunisti na vse. riplje prizadevali, prepričati a-^eriške ujetnike, da mečejio a-^eriški letalci na Severno Kore-1° bacile s kužnimi boleznimi. — Vll3jci so kazali ujetnikom “fo- Nekaj minut zatem je vstopi-t°grafske posnetke”, ki so prika- lo več kitajskih častnikov, ki so Zval!> kako prebivalstvo Sever- ukazali vsem ostalim ujetnikom l16 Koreje pobira s svojih polja odstopiti oči sarženta, ki je poje-11 nJiv hošče ter drug okužen del hrošča, češ, da bodo, v njeg.o-rrLr^es, ki so ga odvrgli na ko- vi bližini pomrli. Sarženta so re.iska polja ameriški letalci. vzeli v bolnišnico, češ da je nje- Nmeriški ujetniki so se tem govo; življenje v smrtni nevar-Pravljicam na glas smejali, kar nosi. Ko so videli, da je sar-K komuniste silno jezilo. Neke- žent kar naprej čil in zdrav in, dne pa pridejo komunisti v fant od fare, so ga odslovili iz ^borišče z zamašano stekleno bolnišnice. Jugoslovansko ljudstvo NiZGODA zahvaljuje amer. katoličanom * zagrebški katedrali In drugih cerkvah je bila izrečena med pridigo javna zah-vala ameriškim katoličanom. 'TRST. — Jugoslovansko Ijud-. v° je izreklo svojo hvaležnost ^ zahvalo ameriškim katoliča-^ ki so poslali v Jugoslavijoi ^ raVniško, misijo, da preišče in, sotovi zdravstveno stanje kar-laala Alojzija Stepinca. 2 asi si je komun, režim pri-Q eval, da bi ne prišla novica1 v Pohodu ameriških zdravnikov Ugoslavijo v javnost, se je aar ta novica kmalu razširi-iraJ:er Pitala predmet splošnih gi .h^av in pogovorov. V zagreb-gih ^a^e^raH kakor tudi v mno-pj.j ,?ru§lh cerkvah je bila med aro ‘l0 ^zrečena javna zahvala Ca^r^kim katoličanom in Nat‘l °be Welfare Conference, ki ^°S^aJa zdravniško misij o v J5°>'azum med Sovjetijo in Iranom Iran. Iransko zu-da sf Ministrstvo je naznanilo, Vaja a Sovjeti j a in Iran imeno-izk^bnpno komisijo, ki naj po-travnati diference med a državama. A iv?tres na Itaki Šli j, , . NE. — Ha grškem oto-p-.- h ki je bil domovina UH- AMERIŠKEGA LETALA Letalo je strmoglavilo v Sredozemsko morje na poletu iz Italije v Libijo. WIESBADEN, Nemčija. — Veliko ameriško letalo, tako i-menovani “leteči vagon”, s katerim je potovalo 24 Amerikan-cev preko Sredozemskega morja, je v nedeljo zgodaj zjutraj strmoglavilo na morje. Do večera so našli pet preživelih ljudi. Veliko letalo je bilo na potu iz Udine v Italiji v Libijo ter je strmoglavilo blizu obale Severne Afrike. i Italijanski vladni uradniki so; izjavili, da so bili vsi potniki na1 letalu člani nekega ameriškega vojaškega baseball teama in da so bili na potu k igram v Tripoli. WIESBADEN, Nemčija. (Poznejše poročilo). — Tukajšnji glavni stan amer. letalstva je naznanil, da je vseh 24 mož, ki so; bili v letalu, srečno s padali odskočilo na severnoafriško puščavo. je hp- nastal potres, v katerem i dve osebi ubiti, 20 ranje- hih • ' ^0 hiš porušenih. n Vremenski prerok pravi: in a teMperatura. ponoči jasno in Ta je populil mnogo zob SYDNEY, Avstralija. — Neki potujoči zobozdravnik je pravkar končal svoje 2,000 milj dolgo potovanje po avstralskih pustinjah, v katerem času je izpulil ljudem 1,607 zob, 233 pa jih je zqlil ali plombiral. Na potova-mju je bil 21 dni. Najdba trupla utopljenega dečka EUCLID. — Ob vznožj East-, brook Rd. blizu ustja Chagrin; reke, so našli naplavljeno truplo! dečka Wm. Vlacha, ki je utonil 2. avgusta. DIVJANJE RDEČIH FURIJ Komunistične vojne ujet nice v brutalnoti in surovosti daleko prekaša jo svoje rdeče tovariše. Poročali smo že o nesramnem in drznem lobnašanju komunističnih vojnih ujetnikov, ki trgajo s sebe obleko in preklinjajic! .zaveznike, iz katerih ujetništva, zdaj odhajajo. Toda če so že! komunistični moški vojni ujetniki taki, kaj naj rečemo šele o ženskah, ki so še mnogo hujše in pravcate furije, kar se je izkazalo v nedeljo. Poročila iz Panmunjoma naznanjajo, da je 473 severnokorejskih žensk, popolnoma prepojenih s komunistično propagando, razbijalo okna vlaka, ki jih je pripeljal in bolniških ambulanc; dalje so te furije pljuvale okoli sebe, trgale ,s sebe čevlje in obleko, porezale prevleklo sedežev na ambulancah, si delale ureze v prste ter s krvjo pisale svoja komunistična gesla. Za name-vich, v starosti 74 let, stanujoči ček so s svojim blatom ponesna-na 14719 Darwin Ave. Doma jel bil iz Nedjuriča, odkoder je prišel v Ameriko pred 25 leti. Soproga Hermina mu je umrla 4 leta nazaj. Tu zapušča tri sinove: John, Michael in Thomasi Turk, hčer JVLrs. Catherine Mc-Auliffe, in šest vnukov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:15 iz Margaret in Sally ter dva vnuka. Leži v Behm Funeral Home, Madison, O., Odprto od 7. do 10. v torek zv., od 2. do 4. v sredo 'popoldne in od 7. do 10. ure V sredo zvečer. Pogreb bo v četrtek ob 10. uri zjutraj iz cerkve Assumption Church, Geneva, O. Julius Blasutig V ponedeljek popoldne je nenadoma umrl Julius Blasutig, ki je prišel semkaj iz Nemčije kot begunec. Stanoval je na 1205 E. 176. St. Zapušča ženo Vero, očeta Louisa, sestro Marijo Maisner v Harrisburgu, Pa., in sestro Ethel Dessario v Toronto, Kanada. Zapušča tudi dva otroka, petletno Diano in 16 mesecev1 staro Ethel. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na 17010 Lakeshore Blvd. Julijuso-va mati Ethel je bila pokopana, pretekli petek, čas pogreba bo naznanjen pozneje. Louis Udragovich » V nedeljo zvečer je po dolgi bolezni preminul Louis Udrago- žile še tla vagonov in ambulanc. Nekatere so metale čevlje na osebje Zdr. narodov; nekega poročevalca švedskega časopisja je zadel čevelj v glavo. Babnice, ki so izjavile, da se, je z njimi slabo postopalo, so bile zdrave in lepo rejene ter so nadaljevale s svojimi surovost- Vzrokov za Malenkovo izjavo o hidrogenski bombi je mnogo, pa naj Sovjetija to bombo ima ali ne. -Glavno vlogo igra diplomacija. Sovjetska zveza, ki gospodari satelitskim državam, nima nikakih teritorialnih namenov na rstčun katere koli države, je rekel Malenkov. — Nepreklicno načelo sovjetske zunanje politike je, — spoštovanje narodne svobode in suverenosti vseh držav!. PREMIER MALENKOV je naznanil v soboto v'sovjetskem parlamentu, da je Sovjetska zveza razvila atomsko bombo. Ali odgovarja njegova izjava resnici ali ne, seveda ne moremo vedeti, vendar se te izjave ne smel malomarno potisniti na stran. Mnogo je vzrokov, da se je Malenkov poslužil vprav te prilike, namreč “zasedanja” parlamenta, za objavo te izjave. Malenkov, Stalinov naslednik, ki je središče “palačne revolucije”, katere žrtev je že postal njegov vrhovni policaj in birič Be-ria, upa, da je s to izjavo, vsekakor mnogo pridobil na ugledu v očeh sovjetskega ljudstva, ki naj smatra to bombo za pridobitev njegovega režima. Povodi izjave Nemiri in izgredi v satelitskih državah, zlasti v češkoslovaški in Nemčiji, se utegnejo tudi poleči, če se utrdi v teh ljudstvih vera, da imaj® Sovjeti prav taco silno in vseuničujočo bombo kakor Združene države. Ljudstva bi se nehala zanašati za svo- vsaj Mary A. Svetek pogrebnega za- mi, dokler jih niso ukrotili s voda na 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Paula na 40th St. ob 9. uri in potem pa v Calvary pokopališče. Dr. Matthews: Katoliški duhovniki niso komunisti Dejal je, da nima v svojih rekordih imena niti enega katoliškega duhovnika, ki bi podpiral komuniste. NEW YORK. — Dr. J. B. Mat-htews, član kongresnega preiskovalnega odbora, je izjavil, da ne ve o nobenem katoliškem du-lovniku v Ameriki, ki bi bil zapleten v komunistične aktivnosti. plinom, ki povzroča solze. International News Service poroča: “Vsi dosedanji dokazi fanatizma, množične histerije in. sovraštva, kar smo jih imeli priliko. videti pri moških komunističnih ujetnikih, niso nič v primeri s fanatizmom in sovraštvom teh komunističnih žensk.” osvoboditev na zapad, Sovjetija upa tako. Države, ki vodijo nevtralno politiko ter niha j® in kolebajo med zapadom in vzhodom, se u-tegnejo tudi dvakrat premisliti, preden se pridružijo zapadu, kar bi smatral Kremelj za sovražno gesto. Poleg tega upa Malenkov, da bo ta izjava izvajala zaželjeni, kakor male.” Tole izjavo je pa vendar malce pretežko pogoltniti in še manj prebaviti. Ob tej izjavi je obraz Malenkova moral izpreminjati' barve v očigled sovjetske kontrole satelitskih držav in njenih nenehanih prizadevanj, da dobi ped svojo kontrolo še nadalnje države, prvo med njimi Iran. . Takšna protislovja ustvarjajo zelo resne dvome o sovjetskih namenih, če jim je res znana tehnika izdelovanja hidrogen-skih bomb. Položaj vojaštva v jugoslov. armadi Kaj so povedali ubegli jugoslovanski letalski mehaniki poročevalcu “Slobode”. POROČEVALEC lista “Slobo-da” je imel razgovor s tremi jugoslovanskimi letalskimi mehaniki, ki se niso hoteli vrniti nazaj pod Titovo vlado, in sporoča! o tem razgovoru sledeče: Ali mi morete kaj povedati o! prebrani, obleki in obutvi vojakov v Jugoslaviji? Hrana je v armadi enostavna' in je ni mogoče primerjati s hrano ameriških vojakov. Prav tako je z obleko in obutvijo. Poprej je vojak imel samo’ po eno obleko. Sedaj dobi vsak vojak po eno staro in eno novo obleko, j Plača vojaka je 150 do 200 di-na mesec. To ni niti en Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Na obisku— Mrs. Mary Beskadi, hčerka Blaža in Mary Hace z 1153 Norwood Rd. je prišla z možem in družino iz Kalifornije na obisk v Cleveland. Na poti v domovino— Joseph Majcen, 1184 E. 167. St., je pretekli četrtek odpotoval v New York in dalje v Jugoslavijo. Vozi se z jugoslovansko' ladjo “Hrvatska.” Odšel je obiskat svojega brata in nečakinjo v Ljubljano. Danes sta odpotovala z avtom proti New Yorku Mrs. Ana Boldan, 14401 Thames Ave., in njen sin Jožef, odkoder; bosta v petek iodletela v Jugoslavijo obiskat svoje sorodnike. Vsi potujejo po posredovanju tvrdke Steve F. Pirnat Co. Srečno pot in zdrav povratek! vpliv na prihodnje zasecIaniei'narie Zdr. narodov, zlasti na odločitve''J <■ tem je Se k i„ na mrmvm konferenci, ki se i- štiri zavitke ci t w jih voja. ma vršiti po korejskem prermr-1. ■ Tu se nam nudi nadaljen do- ju. kaz, kakšen je sovražnik, s katerim imamo opravka. Fanatičen komunist izgubi ves smisel za dostojnost in presojo, kadar deluje po ukazih svojih stojnikov. pred- Bržavnl tajnik Dulles se je vrnil iz Koreje DENVER, Colo. — Semkaj je' • r u u i ... prispel ameriški državni tajnik' miS\daC° TV* vo o hidrogenski bombi doseči Ustrahovanje Zdr. narodov Nadaljnje upanje je morda v tem, da namerava Malenkov o-strašiti Združene države. Mnogo svetovnih voditeljev, med temi Winston Churchill, je v preteklosti izjavilo, da je edino a- ne dobivaj®'. Najhuje pa je to, da vojak ni svoboden človek, sploh ni človek. Kako to mislite, saj življenje vojakov ni nikjer tako svobodno kot civilnih državljanov? Vemo to. Videli sm», kako je1 pri naših prijateljih tu v Ameriki. Po vojaških vajah in de- Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. John Foster Dulles, ki se je te . , . i'- - lal, da je najvecja posamezna'i0 svoji misiji . korejskem! V tej točki so gotovi dokazi, skupina, ki podpira komunistič- predsedniku Rheeju. mi aparat v tej deželi, skupina protestantskih pastorjev, dasi , , v. je večina teh pastorjev lojalnih ; 0C^e’ ^ kov je namreč med drugim Amerikancev. meriška posest atomske bombe lu je amerigki vojak popolnoma rešila Evropo m svet pred nov® svoboden človek) gre lahko v vojno. oizno je, da Malenkov, mest0; pogosto celo s svojim avtomobilom. Kadar ni v službi, če želi, lahko obleče civilno obleko. V Jugoslaviji vsega tega ni. Po vojaških vežbah vojake do onemglosti mučijo s “prepri- Slovenska pisarna 8116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 KAPLAN KLEMEN. Danes zvečer ob 7:30 vaja za prvo sliko 3. dejanja. Na svidenje! — Režiser. FATHER Ambrožič se mudi te; dni v Clevelandu. Nameraval je; imeti sestanek Lige, pa je nenadoma bil klican v New York k seji NCWC zaradi begunskega zakona. Ta seja je v četrtek. Obljubil pa ja, da pride na ligi-no prireditev z igro Kaplan Klemen. Sovjeti odredili proces proti Seriji LONDON. — Sovjetski parlament je prikimal svoj® odobritev, da se postavi Lavrenti j a Be-rij®, do nedavna drugega najvišjega komunističnega oblastnika v deželi, pred sodišče kot navadnega zločinca. Iz naznanila moskovskega radia je razvidno, da je pozornica pripravljena in da se igra z Belijo lahko vsak trennutek začne. kjer Malenkov v svojem govoru Sevanjem” in “preučevanjem”. Dovoljenje za odhod iz vojašni- „ „ „ poziva na poravnavo sporov med , VU fsom šo bili v Koreji se Shodom in zapadom. Malep Časopisje je namreč poročalo, je glavni ameriški delegat pri kei tudi to: Zdr. narodih; Walter Robertson,! , . . .. . tudi rekorde o katoliških duhov-V Kore]1’‘‘JVzvezo in Združenimi državami, mikih, ki podpirajo komunizem. ;ni državni . , ’.J1 3m Pomoz‘ Interesi varnosti obeh držav ka-V svoji izjavil, ki jo je dal pre-j _ In tekli teden v New Yorku, je re- .^0 lSe Ie nje£ovo letal® usta-kel, da ni nikoli kaj podobnega v33° v Honolulu, je Dulles dejal, trdil. “V svojih zapiskih in re- da ie 0P0Z0H1 generala Taylorja, kordih nimam niti enega kato- PoveIjnika ameriške osme arma- ce je mogoče dobiti enkrat na1 teden za dve uri Vsled najmanjšega prestopka pa še to pravico-izgubiš. Pa tudi če greš ven, si-povoda za spopad med Sovjetska !ne moreš nič kupiti, ko nimaš denarja. Starši redno pošiljajo vojakom, pa tudi težko, ker je liškega duhovnika odnosno njegovega imena’” je rekel dr. Mat' thews. Aretacije v Kašmiru SRINGAR, Kašmir. — Tukaj, je policija zaprla bivšega premierja Mohameda Abdulaha in 30. drugih vladnih in političnih voditeljev. de v Koreji, naj pazi, da ne bodo komunisti zadržali v ujetništvu kaj ameriških vojnih ujetnikov. Riž za Korejo OAKLAND, Cal. — Tovorni parnik New Rochelle Victory je odplovil v Korejo z 8,000 tonami riža za korejsko ljudstvo. kor tudi mednarodne varnosti, interesi razvoja trgovine med j Sovjetsko zvezo- in Zdr. državami, se lahko ©čuvajo in zaščitijo z normalnimi odnošaji med obema državama.” Sovjetska zveza — snežnobela golobica “Sovjetska zveza”, je rekel dalje Malenkov, “nima nikakih teritorialnih zahtev na račun katerekoli države. Nepreklicno načelo naše zunanje politike je, —-spoštovanje narodne svobode in suverenosti vsake države, velike vse ljudstvo prišlo; na beraško palico, častniki so pa dobro plačani in dobro oblečeni. Njihove žene so prve dam-e v vsakem mestu. Konec stavke v Republic Co. jeklarni YOUNGSTOWN.' — V tukajšnji jeklarni Republic Steel korporacije se je končala kratka stavka. Zastavkalo je 4,000 jeklarjev, ker je družba odslovila 13 delovcev, unijskih članov. NAJNOVEJŠE VESTI PARIZ. — Po komunistih vodena unija francoskih železničarjev je dobila snoči ukaz, da nemudoma zastavka za višje plače in v protest proti vladnim ekonomskim odredbam. WASHINGTON. — Senator McCarthy je snoči izjavil, da so prišli na svetlo dokazi, da ima neki član komunistične partije dostop do tajnih beležk Komisije za atomsko e-nergijo ter do vojaške in centralne inteligenčne agencije. PANMUNJOM. — Komunisti so obljubili izročiti danes 400 vojnih ujetnikov, med njimi 100 Amerikancev, 25 Angležev, 25 Turkov in 250 Južnokorej-cev. WASHINGTON.—Urad za cenzus ali ljudstvo štetje je naznanil, da je včeraj prebivalstvo Združenih držav doseglo in preseglo 160 milijonov duš. LONDON. — Angleška vlada je sporočila ameriški vladi, da bo zahtevala pri Združenih narodih sedež za komunistično Kitajsko, če bo korejska mirovna konferenca uspešna. SEOUL, Koreja. — Predsednik Rhee je izjavil, da bo južno-korejska armada izkoristila premirje za “fizično in mentalno izvežbanje za ofenzivo, kadar koli bi bila slednja potrebna.” Ameriška Domovina —uu---—™——------ mn /»• VI * *rioI%1— tao IV» ■ S117 St. Clair Ave. HEndflrson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office -it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. «**§Ip^>83 No. 158 Tues., Aug. 11, 1953 Obiski zatre ljubezen do resnice, tudi do tistega malega koščka res-:šanje dvojezičnega šolstva v de-nice, ki so jo doživeli pri svojem obisku te države, ki ječi pod želi izredno važno vlogo pri obeh komunistično diktaturo. --t-j—u —i-"1- rTi-1.....’•"1' Edina sreča pri tem je, da so ti obiski sezonskega značaja. Ko minejo, bo minila tudi vaba tistih radijskih izjav in tiskovnih konferenc. Ostala pa bo le slaba vest obiskovalcev, kajti te se ti radovedneži ne bodo mogli znebiti, pa naj pozneje svoje izjave še tako popravljajo in komentirajo. ij BESEDA IZ NARODA I Slovenski novomainiki v tujini Cleveland, O. — Redkokdaj so peli zvonovi pozdravno pesem slovenskim novomašnikom na toliko in tako različnih krajih to in onstran morja, kot so jo peli letos. Komaj so jo odpeli 13. junija trem novomašnikom —• frančiškanom v Lemontu in enemu, ki je prvi slovenski član znane misijonske družbe Mary-knol v kapeli Maryknol Seminary, že so se na praznik sv. Petra in Pavla oglasili v Ljubljani šen-klavški zvonovi in pozdravili štiri nove člag£ Zveličarjeve častne legije. ‘f2. julija so pa pozdravili zvonovi starodavne stolnice sv. Ruperta v Salzburgu med drugimi tudi dva Slovenca, ki sta tam doživela neizrečno vesel in sreče poln dan mašniške-ga posvečenja. Eden od teh je dr. Ignacij Lavrenčič, ki je bil rojen 15. oktobra 1922 v Kozjem na Štajerskem kot drugi izmed šestih otrok sodnika dr. Matije Lavrenčiča, ki je bil radi svoje globoke vernosti znan širom Slovenije in odličen govornik na raznih katoliških prireditvah. Gimnazijo Ne mislimo pri tem na obiske, ki jih delajo v Jugoslaviji naši rojaki, ki so bili tam rojeni, ali ki so bili njihovi predniki doma v starem kraju. Ti obiskovalci stare domovine želijo navadno, da vidijo še enkrat kraje, ki jih nanje veže toliko spominov. So med njimi, ki so zaverovani v sedanji komunistični režim in ki pretiravajo, kar je tam dobrega, zato pa skušajo postaviti v brezpomembnost vse, kar je tam slabega. So pa drugi, ki gledajo z odprtimi očmi in hitro spoznajo, da je v mnogih pogledih tam še slabše, kot se piše po časopisih. Eni in drugi pripovedujejo svoje vtise na svoj način, komur mislijo, da lahko zaupajo. Le malo pa pišejo o svojih obiskih v javnosti, kar je nazadnje velika škoda, kajti ravno ti bi lahko povedali, kaj je resnica in kaj ni, ker so vse videli s svojimi očmi. Mislimo pri gornjem naslovu na druge obiskovalce. To so razni časnikarji, politiki, avanturisti, itd, ki se pečajo s komunizmom, ker je to po ruski zaslugi sedaj pač v modi. Ti ljudje navadno ne vtegnejo, da bi se z vprašanjem komunizma bavili temeljito, poleg tega pa presojajo vse, kar se piše o komunizmu, kot nekaj premalo nepristranskega: mislijo, da pretiravajo v svojih trditvah tako nasprotniki kot,-- simpatizerji komunizma. Čista in gola radovednost, kako je je študiral v Mariboru in v Ljub-življenje v komunističnih deželah, jih žene na vzhod. Na • Rusko in v satelitske dežele se pride zelo težko, dostop v Jugoslavijo pa je veliko lažji, ker so Titu nujno potrebni dohodki iz turizma. Zato vse te trume radovednežev drvijo v Jugoslavijo, začenši od predsedniških vdov, predsedniških kandidatov, predsednikov vlad pa doli do navadnih pusto lovcev, ki imajo kaj pod palcem. Vsi ti obiskovalci Jugoslavije trčijo na sledeče težave: Predvsem so le redki med njimi, ki bi deželo poznali že oc preje in bi tako lahko primerjali preteklost s sedanjostjo. Dalje so redki med njimi, ki znajo jezike, ki jih ljudje govorijo v Jugoslaviji. Navezani so na tolmače. Lahko nekaj samo vidijo z lastnimi očmi, ne morejo pa ničesar slišati z lastnimi ušesi, ker so gluhi za domačo govorico v Jugoslaviji. Končno nimajo prav nobene skušnje, kako znajo totalitarni režimi prirediti vsako stvar, da naredi na tujce dober vtis. Kakor rečeno, jih je le malo, ki bi mogli premagati te težave. Zato v najboljšem slučaju zvedo samo polovico resnice. Težko bi človek mogel pričakovati od takih obiskovalcev, da bodo podali res splošno in nepristransko sliko o sedanjem stanju v Jugoslaviji. Pa tudi, ako bi mogli to storiti, imajo morda dosti vzrokov, da tega ne narede. Eni se boji je, da ne bi s svojimi trditvami morda škodovali svojim informatorjem, ki morajo živeti pod jugoslovanskim komunističnim režimom. Drugi se zopet bojijo, da bi jim vsako nepristransko poročilo uničilo vsako upanje, da bi mogli zopet kdaj dobiti potno dovoljenje v Titovino. Tretji so bili zopet tako nerodni, da so se dali od vladajočega režima preveč častiti in gostiti, pa jim čut hvaležnosti nalaga, da vsako stvar v Jugoslaviji gledajo v rožnati luči. Ravno ti so pa najbolj nevarni za ustvarjanje javnega mnenja o Jugoslaviji. Ko pridejo v Jugoslavijo, postanejo hitro plen komunističnega informativnega sistema, ki ne štedi ne z gostijami, ne z izleti, ne z razgovori z jugoslovanskimi komunističnimi vrhovi, ne reklame, ne propagande, samo da bi jih pridobil zase. Te ljudi postavijo takoj pred radijski mikrofon, da morajo podati kratke izjave. Te izjave so seveda filokomunistične, zato pa gredo po svetovnem tisku. Imeti morajo obvezne tiskovne konference, kjer morajo zopet dajati take odgovore, ki so po volji titovcem. To gre zopet po vsem svetovnem časopisju. Vse skupaj pa naredi v javnosti vtis, da nazadnje v Jugoslaviji vendarle ni vse tako slabo, kakor kričijo Titovi nasprotniki. Takih izjav in tiskovnih konferenc v Jugoslaviji smo doživeli zadnje tedne kar precej. Ljudje, ki ne poznajo vseh zakulisnih nagibov, zakaj je prišlo do tega, pa postanejo zbegani. In to Je slabo. Dogodi se sicer, da ti “gostje” in objekti komuni-stične gostoljubnosti skušajo pozneje, ko so zopet doma, omihti svoje izjave in jim dati pravi pomen, pa to je navadno že prepozno. Ljudi take zapoznele izjave ne zanimajo. V resnici so pa ti obiski v Jugoslaviji lep primer za hinavščino, ki vlada sedaj po svetu v javnosti. Ti obiskovalci sedanje Jugoslavije vedo čisto dobro, da je pod komunizmom več stvari slabih kot dobrih, pa vendarle skušajo biti do komunistov kolikor mogoče obzirni; zato se omejujejo y najsjabšem slučaju samo na milo kritiko razmer v tej državi. Komunisti v Jugoslaviji se tega dobro zavedajo in zato napnejo vse sile, da bi to slabost obiskovalcev izkoristili za svojo propagando. Malo jih briga, da jih imajo obiskovalci za slabe ljudi, glavno jim je, da obiskovalci dajejo o sedanji Jugoslaviji lepe izjave. Obiskovalci sedanje Jugoslavije vedo dobro tudi to, pa vkljub temu ne krenejo s te poti ki io jim narekuje obzirnost do komunističnega gostoljublja. Vedo, da to gostoljubnost plačujejo ljudje v Jugoslaviji z znojem, stradanjem, trpljenjem in krvjo, pa je njihova pri- Ijani, nato pa modroslovje na univerzi v Ljubljani in pozneje v Gradcu, kjer je dosegel čast doktorja modroslovja. Toda svetna znanost in modrost ga ni zadovoljila, zato se je posvetil študiju naj lepše in naj višje vede svetega bogoslovja. Ko je dosegel najvišji cilj na zemlji in postal duhovnik, je: opravil 19. julija svojo prvo daritev v lepo okrašeni kapeli Marije Pomagaj v taborišču v Spittalu, kjer je nekaj let preje doživel in pretrpel dneve žalosti in bede begunskega življenja. Kdo ve, če ni ravno pred to> podobo Marije Pomagaj dozorel v njegovi duši sklep postati duhovnik Najvišjega? Daši je bil novomašnik begunec med begunci, vendar je bila slovesnost nove maše prav lepa. Pridigal mu je profesor in pisatelj Pavle Slapar. Istočasno z njim je dospel do svete gore Gospodove njegov prijatelj Ciril Turk. Temu je pa tekla zibelka, kot večini slovenskih duhovnikov, ppd skromno, a verno kmečko streho. Rojen je bil 23. maja 1927 v vasi Ratje, župnija Hinje na Dolenjskem, in sicer kot peti izmed osmih otrok. Po dovršeni ljudski šoli v Hinjah je študiral gimnazijo’ v Ljubljani in pozneje v taborišču v Spittalu. Za duhovnika se je pa pripravljal in izobraževal v semenišču in na bogoslovni fakulteti v Salzburgu. Novo mašo’ je pa pel 19. julija v Šmihelu na, Koroškem v župni cerkvi rojstne fare ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je ta dan po dolgih 36. letih zopet enkrat doživela slovesnost nove maše. Ko se je na predvečer pripeljal v Šmihel, se je k slovesnemu •sprejemu zbralo precej ljudi. Bilo je nekaj deklmacij in nagovor župnikov. S trga je bil nato: slovesen sprevod v izredno lepo okrašeno župno cerkev, kjer so bile pete litanije Matere božje ter novo mašniški blagoslov. Vkljub temu, da je drugi dan skoraj kar naprej deževalo, jei prišlo k novi maši zelo veliko-ljudi in pa 150 ministrantov iz vse Podjune, ki so porabili to priliko za svoj običajni letni, shod. Slavnostni govor je imel skim blagoslovom novomašniku in vsem navzočim. Nato je bila slovesna maša, pri kateri je bilo menjaje latinsko petje in ljudsko petje s spremljavo godbe. Duhovnikov je bilo navzočih nad 20. Po končani slovesnosti v cerkvi je bilo med kosilom v šoli, prav domače prijetno: govori so se vrstili, pevci so peli, igrala je godba, bile so deklamacije. Ne| samo za novomašnika tudi za verno ljudstvo je dan posvečenja in dan prve njegove daritve dan veselja. Kako ne, ko je^pa vsak mašnik, duhovnik iz ljudstva vzet in postavljen za ljudstvo, da je srednik med Bogom in ljudmi, in je vsa oblast, ki jo prejme po polaganju škofovih rok, oblast darovati in odpuščati in blagoslavljati, vernemu ljudstvu v blagor. Je pa to dan veselja in sreče tudi za starše novomašnika, ki so dolga leta nosili v svojih srcih tajno željo, da bi jim Bog dal sina duhovnika; ki so mu vse od zgodnje mladosti vcepljali veselje do duhovskega stanu, ga kar najskrbneje vzgajali v pobožnosti in z veseljem prenašali največje žrtve in zanj neutrudno molili. Brez dvoma je bila prav grenka kapljica v čaši sreče in veselja staršev in domačih obeh novomašnikov, ker radi žalostnih razmer v domovini niso mogli biti osebno navzoči pri prvi daritvi svojega sina in brata. Z novomašnikoma in njih starši se pa lahko veselijo tudi vsi številni dobrotniki širom Amerike, ki so jima s podporo in darovi velikodušno pripomogli, da sta srečno dosegla naj višji cilj na zemlji. Oba imenovana novomašnika sta bila namreč podpirana z darovi in prispevki, ki šobili nabrani za podpiranje slovenskih bogoslovcev v tujini. Naj bo na tem mestu vsem skupaj in vsakemu posebej izrečena prav prisrčna zahvala. Novomašnika se jih pa prav gotovo spominjata zdaj pri vsaki daritvi. Franc Koretič. vladnih strankah. Tako socialisti kakor Ljudska stranka so obljubljali, da bo ena prva njihovih skrbi po volitvah, da se bi-svteno spremeni zakon ©; dvojezičnem šolstvu iz 1. 1945. Seveda v škodo. Slovencev, ki jih je treba zlasti tudi po tej poti prej ko mogoče iztrebiti s sveta na Koroškem. Daši je AD že svoj čas poročala, bodi ponovno pcudar j eno, da je dež. glavar Wedenig tik pred volitvami na čisto protizakonit način na lastno pest izvedel — sicer res samo krajevno v Velikovcu, pa vendarle — bistveno spremembo veljavnega zakona o dvojezičnem šolstvu iz 1. 1945. Stvar, ki ne sme biti nikdar pozabljena! Dejstvo je, da K sodobnim svetovnim problemom j Na mejni črti med svobodnim demokr. svetom in Kremlju poslušnim področjem sta dve deželi, ki povzročata svobodnemu svetu hude skrbi. Predsednik Eisenhower je na zadnjem sestanku governerjev v Seattle pokazal na ti boleči točki: Indokina in Iran. Po predsednikovih besedah A-merika nikakor ne sme dovoliti, da bi prišla Indokina pod oblast Kremlja, ker bi bila s tem v nevarnosti vsa jugovzhodna Azija z Indijo in Indonezijo vred. — Amerika je dopustila, da je komunizem zavladal na Kitajskem — danes te napake ne more popraviti, čeprav vidi njene pogubne posledice — ne sme pa dopu g. dež. glavarja ni nihče prijel za i -to,: niti dež. vlada niti dež. zbor|stiti’ da bi se Polastil se Ind'clkl-niti zvezna vlada na Dunaju.'116’ si s tem 'c,dPrl vrata v Indl-Okoliščine dajo celo sklepati, da'D m .Indonezijo ter se močno so bili tisti v državi, ki bi ga bili! Pnbližal svojemu cilju - vladi nad vsem svetom. dolžni klicati na odgovornost, na tihem naravnost zadovoljni z njegovim protizakonitim ravnanjem. Prizadeti sloven, starši bi mogli odn. naravnost morali napraviti potrebne korake v zaščito svojih zakonitih pravic, pravic, ki jih imajo po. veljavnem šol. zakonu iz 1. 1945. in po ve- Amerika brani v Indokini in na Koreji sama sebe, predsednik, je dejal, da je to naj cenejša in najboljša obramba. * * Poleg Indokine povzroča Wash-ingtonu hude skrbi tudi Iran (Perzija). Dežela se vse bolj in Ijavni avstrij. ustavi, toda kdor bolj približuje razmeram, ki bo- Veselo svetovanje ¥ Chicagu Chicago, 111. — V cerkvi sv. Štefana sta se 1. avgusta poročila gdč. Julija Lagonder in Anton Guštin. Nevesta je doma s Crngroba na Gorenjskem, ženin pa iz Drašič pri Metliki v Beli krajini. Poročne obrede je opravil nevestin sorodnik č. g. Anton Gaber. Veselo svatovanje se je vršilo zvečer v Tomažincivi dvorani, kjer se je zbrala precejšnja družba in se ob zvokih domačega orkestra prijetno zabavala. Julki in Tonetu, ki je naročnik Ameriške Domovine, želimo! na skupni življenski poti obilo, sreče in božjega blagoslova. L. Jelenc. pozna bridek položaj sloven, narodne manjšine v Avstriji, ve, da je kaj takega nemogoče. Današnja načelna slovenska razcepljenost na Koroškem, ki jo imata v glavnem na vesti Ljubljana in Belgrad, je v veliki meri kriva tega stanja. Ko je bila po volitvah dne 17. marca prva seja novega dež. zbora, je ponovno izvoljeni dež. glavar Wedenig. v svojem program-nem govoru navedel kot eno glavnih nalog nove dež. vlade, izdelati nov zakon o ureditvi šol. vprašanja v deželi. Komaj nekaj tednov po tej izjavi je bil že izdelan predlog za nov zakon o dvojezičnem šolstvu. Napovedovali so, da bo deš-zbor o njem razpravljal še na spomladanskem zasedanju. 22. jul. t. 1. je bila zadnja seja dež. zbora v spomladanskem zasedanju. Tudi na tej seji še ni prišel na vrsta novi šolski zakon- tev. ski predlog, ki je tako šel skupaj z dež. poslanci na počitnice do jesenskega zasedanja. Kolikor smo poučeni, vemo, da o novem zakon, predlogu še vedno razpravljajo posamezna strankina vodstva za zaprtimi durmi. Ko ga bodo ta “sfiksala,” da rabimo nelepi izraz iz ameriškega sloven, besednjaka, pride na; mizo deželne vlade in šele od tam pred dež. zbor, ki bo pa opravil samo še stroj svojo dolžnost. do omogočile komunistom, da se polaste oblasti. Iranska komunistična partija je znana pod imenom “Tudeh” kar bi se reklo po naše “množice”. število njenih članov naglo1 raste. Kot smo že .zadnjič omenili, se je po komunistih organiziranih demonstracij in manifestacij v Teheranu pretekli mesec udeležilo blizu stotisoč ljudi, med tem ko nacionalistom ni uspelo zbrati niti polnih deset tisoč oseb. Tako stanje sil v prestolnici kaže, da biol moral sicer trmasti Mossadegh sprejeti sodelovnje s komunisti ali pa bo moral iti. Tudeh hoče uničiti zahodni vpliv v deželi in pretrgati vsako zvezo z nekomunističnim svetem. Načrtno uničuje šahov (kraljev) ugled, ki ga smatra kot predstavnika konservativnih sil, in zahteva njegovo- cdstrani-Komunisti se prizadevajo, da bi vrinili svoje ljudi v državno upravo, da bi dobili v .svoje roke čim več ključnih položajev v ministrstvih ter tako pripravili tla za miren prevzem oblasti v državi. Da bi sedanjo vlado čim Ijal tudi stol. kanonik dr. Blue-ml, ki je imel po slovesni procesiji v cerkev ob zvonjenju gos po-sveških zvonov litanije in blagoslov. Pri večerni romarski pokat glasoval. J bežnosti je imel govor župnik . - . t- . . . Čebulj, ki je romarje najprej le- v 11 vsem tem je najbolj tragi-,p0 pozdravil, nato pa jim v le-cno to da se šolsko vprašanje' ^ govoru razložil p0men Ma_ -rešuje brez sodelovanja Sloven- rijinega &eščenja za Slovence in cev, dasi so ti pri stvari v prvi še poS,ebej pomen Marijinega vrst. prizade«. Ko bi bili *v- svetišča pri Gospej Sveti za pra-stnjski socialisti količkaj demo-Mede koroških Slovencev. Izje-krat. stranka se, bi od njih priča- moma je bilo tokrat na razpc(]a. Slovenska Koroška šolsko vprašanje Dne 22. feb. letos so bile na Koroškem skupno z državnozborskimi volitvami tudi volitve1 v koroški dež. zbor. Na volitvah so zmagali socialisti z veliko večino. Po naročilu Ko-munistič. kovali, da bodo v zahvalo za sloven. glasove sloven, stran pritegnili k reševanju. Z dr. Ren go zadc,sitno število sloven, spovednikov, za kar so poskrbeli sloven, koroški duhovniki. °. J~ isioven. Korc nerjem pa je legel zadnji avstrij. y nedeljo so imeli romarji ob socialist demokrat v grob. Hva- 8. sv. mašo, z govorom g. Tomaža; la Bogu, da je korosk-o. sloven- Holmarja z Obirskega. Poudaril stvo v svojem jedru zdravo, za- je, da tako za posameznika ka-'o ne o nikoli priznalo nobene j^r za družino in narod brez; rešitve šolskega vprašanja, ki bi-.Boga ni življenja. Vera je ohra-011 a storjena brez Slovencev od-mjala naš narod vsa stoletja odnosno zoper njihove bitne kori-[tedaj, ko so mu jo najprej začeli oznanjati iz Gospe Svete. Pod varstvom svete Gospe se je naš sti. bolj oslabili, podpirajo uporniška gibanja med Azerbejdžani in Kurdi v severozahodnem Iranu. Komunistična ‘azerbejdžanska’ radio oddajna postaja iz Bakuja v Sovjetiji dan za dnem zmerja in napada Ameriko, šaha ter sedanjo teheransko vlado, povzdiguje pa v nebo uspehe Sovjetov. “Iran, naj pretrga vse zveze z zahodom in se zveže s Sovjeti”, je stalno geslo postaje “Svobodni Azer-bejžan’. Tudeh je uradno prepovedana in ne bis mela javno delovati, pa vse izgleda, da vlada te prepovedi ne jemlje preveč resno. Mossadeghov prihod na oblast je ustvaril komunistom izredno) priložnost. Njegovo napadanje Britancev in stalno udarjanje po “tujih izkoriščevalcih” iranskega ljudstva je bilo v polnem skladu s komunistično propagandno linijo. Tudeh je zato novega -oblastnika podpirala neoziraje se na to, da je bilo- to njemu prav ali ne. Le kadar je zgledalo, da bo Mossadegh postal popustljivejši, so komunisti udarili po njem in ga tako vodili bolj in bolj v skrajnost. Ministrski predsednik Mohamed Mossadegh, kot pravijo, komunistom osebno sicer ni naklonjen, ne stopa jim pa tudi ne na prste. Ko so imeli komunistični iranski “študentje” nedavno težave s potnimi listi za udeležbo na Mladinskem festivalu v Bukarešti na Romunskem, je Mossadegh sam posredoval in “študentje” so odpotovali. Mossadegh se je ponovno p°' služil komunistične pomoči, kadar je bil v stiski. Da so komunisti te razmere znali izrabiti in da jih izrabljajo danes, je lahko jasno vsakomur, kdor komu-munizem vsaj površno pozna. Tako ima menda komunistična iranska stranka danes nad 30,000 organiziranih članov in najmanj desetkrat toliko --simpatizerjev, ko jih pred dvemi leti ni imela niti polnih 5,000! Jedro članstva sestavljajo naj' več študentje, učitelji, pripadni' ki samostojnih poklicev, industrijski in transportni delavci državno uradništva. (Mar ni bilo tako tudi v Jugoslaviji?)-Vodstvo stranke je odlično iz' vežbano ter je šolano v Moskvi-odkoder dobiva partija tudi veliko denarno podporo-. Ni nobena tajnost več, da s° v skoro polovico ministrstev komunisti že znali vriniti svoje pri' staše. Mossadeghova moč vse bolj in bolj slabi in ne bo, nič čudnega, če bo lepega dne vsa oblast v deželi v rokah komunistov. Mossadegh, ki se sam smatra za nasprotnika komunistov, jim bo pa pripravil pot. * * * General Franko se je znova glasil z zahtevo, naj Angleži za' puste Gibraltar, češ da jim nič ne koristi. Da bi se ti n3 sama njegovo besedo umaknb1 iz tega oporišča na vhodu v Sfe' dozemsko morje, ni misliti. * * * V Nemčiji se pridno pripri Ijajo na državnozborske volitv6. Socialisti in krščanski demokr3 ti so si v laseh. Obe strani n3' penjata vse sile, da bi potegnil1 volilce za seboj. ‘ Kdo bo, ib16, kaj več uspeha, za enkrat še p razvidno. vrženost do običajnega zavijanja resnice tako močna, da I tajništva sv. Stolice z apostol _ 0------------ partije Jugoslavije v Blgdu mens. dr. Jože Jagodic. Uvodo-|Ljubljana tu ni imela kaj prida ma je prebral pozdravno pismo govoriti — so oddali za socialiste škofa Gregorija Rožmana, ki je vse navzoče zelo ganilo; ob pa brzojavko državnega !koncu svoje glasove tudi tisti koroški Slovenci, ki se zanašajo na Tita in njegovo oblast. V volilnem boju je igralo vpra- Tržaški romarji pri Gospe r/ a . Sv£$. jmarc-d razvijal in prestal vse do- . * * * „ Za Anino- nedeljo so Gospo sedanje viharje. Prenesel bo se-' “Eisenhowerjevi živilski P mto obiskali sloven, romarji iz'danjega, če be. z vsem srronriketi” 50 povzročili komunist^ •nared razvijal in prestal vse dosedanje ovcu uuisxau siuven. romarji iz,danjega, če be z vsem srcem !Keir’ 50 P°vzročili komurus^' Trsta. Nad 400 jih je bilo. V so-1sklenjen z božjimi resnicami in v Vzhodni Nemčiji precej teŽ3V ibnt.n nnnlrlno cn co neto-uu - ^ I ’ ........... Ti in njihovi mojstri Sovjeti ^ trudijo, da bi na nek način Škib -boto opoldne so se ustavili v Ce-|se bo držal bo.žjih načel v SVQ_ lovcu, kjer so imeli v Delavski,jem zasebnem in javnem življe- zbcrmci kosilo. Verjetno je ta .nju. S-v. mašo so romarji sprem-------- — -..............-v tohrat prvič shsala molitev, in to- ] j ali z liturgičnimi molitvami in|mnDŽic P° “niim pripadajoča se slovensko. LoSW .. .. /-vila” v Zahodni Berlin. Da ustavili pohod lačnih neins- Ži' je T v |našimi starimi Marijimi pesmi-lvlld v ^anoani Romarje so ze na meji spreje- mi. Večina romarjev je sprejela^0 težka naloga, si lahko P1 , ]i zaSl0Pnikl Koroške, ki so jihyv. zakramente. Po darovanju vsaikdo, kdor je gled v nato spremljali na vsej njihni okoli oltarja so si nakupili |Nemce v letih po vojni čakat1 poa. Tržaški avtobusi so se usta-minčk0V) pri tem Pa so pogreša-!dolSih vrstah prodaj3 * vib naprej na Otoku ob Vrb-ju zlasti takih s sloven besedi- mi tobaka ure in ure za pet P ® skem jezeru, kjer so obiskali ro-jk.m. Edina knjižica v sloven je- nivih ciŠaret ali P red mesar« marji obe cerkvi. Po ogledu Ce- ziku. ki jo je. bilo mo.či ^^1, je mi za pol funta slabega f lovca so se odpeljali h Gospej bila zgodovina gosposveške Cer- Tedai ie biln še treba plačah, bveh. Od Celovca jih je sprem- 'Daiie na 3. strani.) krat-pa je zastonj! v>and y-'/uMice... /liiiERi$Kyi Domovina /l-fl/ft< E RI eAdU—HOME AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING NCWSPAPGR škof dr. Gregorij Rožman: Pomen slovenske župnije v Torontu župnija je del božjega kralje-, izseljenci z mnogimi težkimi žr Za tabernakelj slovenske cerkve Toronto, Ont. — Za taberna- stva na zemlji. Pod vodstvom Svetega Duha, ki ga je Jezus poslal svoji ustanovi, se je Cerkev organizirala tako, da je vernike in kraje, v katerih prebivajo, Razdelila v okrožja (škofije) in te še v manjše okraje, (župnije) z lastnimi cerkvami in lastnimi dušnimi pastirji. Tako more Cerkev svoje zveličavno poslanstvo uspešneje in bolje vršiti: Vernike učiti božje resnice, jim deliti svete zakramente in jih varneje voditi k zveličanju. Vsak katoličan mora biti včlanjen v župnijo Vsak katoliški kristjan je red-no član kake župnije, ali s tem, da prebiva na njenem ozemlju, ali pa da je vpisan v seznam žup-tjanov v narodnosti župniji. Kot član župnije je tudi član škofije T vesoljne Kristusove Cerkve. Po svoji župniji je organiziran ud božjega kraljestva na zemlji. ^ župniji prejme sveti krst in se Prerodi za nebesa, v župniji spoznava prve in temeljne verske resnice, v župni cerkvi pre-iema redno svete zakramente, iz župne cerkve ga z molitvijo spremljajo k zadnjemu počitku V blagoslovljeni zemlji. Župnija je torej kraj, v kate-rem naj verniki rastejo za nebe-sa- župna cerkev je skupni duhovni dom, kjer je oltar priprav-■Ijen in angelska miza pokrita, tu s° vsi farani ena družina, ki ji Predseduje sam Gospod Jezus Kristus v presvetem Rešnjem telesu. To velja za vsako župnijo. Slovenska župnija ima odločilen pomen Slovenska župnija pa ima za slovenske vernike med ljudmi 'Kugega jezika, še mnogo večji, ^ gotovem smislu odločilen po-ftien. Zakaj so si naši pijonirji med tvami gradili svoje cerkve in jim jkelj slovenske cerkve v Torontu je cerkvena oblast dovolila orga- Kanadsko tihomorska trgovinsko brodovje je zadnja leta, kar nizirati lastne župnije? Zato>, da so bili v svojih verskih potrebah postreženi v svojem domačem jeziku v pridigi, pri spovedi, v cerkvenem petju, v bogoslužju, kakor so ga bili z mladega navajeni v domovini. Lastna župnija jih je bolj povezala med seboj in jim pomagala, da so si v tujem okolju ohranili vero, so doslej darovali: Neimenovana J je ^raja]a korejska vojna, zaslu-po, Rev. Antonu Merkunu $100; žilo veliko denarja, zadnji čas Mr. Matija Klobučar, Chicago, 111. $50; Marija Meznarich, Chicago, 111. $25; Mrs. Regina Beuk, Pickering, Ont. $20; Mr. Mihelič po Mr. Fr. Goršetu v Clevelandu $5. Skupaj $200. Vsem dosedanjim dobrotnikom se naj lep- še zahvaljujemo. Pripominja-da 'mo, da je naš Ust “Božja beseda” so'1 verske dolžnosti lažje in rajši'pomotoma objavil vsoto $230 na-spolnjevali, da so, imeli Ugod- mestu $200. Pomota je nastala ^in 500............za 1 dolar bankovci ^•n 480............za 1 dolar za vsote preko $200 hbn 465............za 1 dolar za male vsote Denar izročen v u dnevih PO POŠTI ALI BANKI JJJO Ibs. bele moke ....$11.45 *00 Ibs. koruzne moke ..$10.90 Zahtevajte cenike za ostalo blago. Potrdila veljajo za income tax. Karte : Iz ali v Jugoslavijo, z aDonom ali ladjo, preko Francije aU Italije. INFORMACIJE o možnosti emi-Sfacije po novi jugoslovanski ured-Prevodi, pasporti itd. Mi izdajamo listič o vseh zade-našega posla. Pošljemo ga a,P zastonj. TRANSMUNDIAL SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE PONOVA, Italija, Via Cairoli 44 R MtACAS, Venezuela, Pasaje Capitolio 16 ‘ORonto, 258 College St. u M! 4868 MONTREAL, 2098 St. Catharine __West. nejšo priložnost zakramente prejemati. Tako so v lastni župniji ostali v veri stanovitni in so se bolj gotovo zveličali. Zgodovina našega izseljenstva dokazuje, da so si naši izseljenci ohranili vero in v svojih potomcih ostali zvesti katoličani, ako so imeli lastno cerkev in župnijo. žrtve za ustanovitev in ohranitev župnije so bile stotero poplačane. Kjer pa niso mogli ali niso hoteli osnovati svoje župnije, so sčasoma le premnogi izgubili vero, se odvadili verskega življenja in tudi svojih otrok.ni-so vzgajali versko, da so mnogi danes pogani, brezverci. Nobena žrtev za cerkev ne bo zastonj Novi naseljenci so danes na istem. Lastna župnija bo njim in njihovim potomcem omogočila, da ostanejo kristjani, da bodo postajali vedno boljši in popolnejši člani božjega kraljestva. Nobena žrtev za cerkev ne bo zavržena, vsaka bo obrodila sad, ki bo dozorel za večnost. Prvi rod ima največ žrtev, da ostvari pogoje za vsestranski zdrav razvoj v bodočnosti. To velja na vseh področjih, na gospodarskem, kulturnem in verskem. Tisti, ki! temelje stavijo, imajo delo, ki pa je nujno, brez njega je graditev stavbe nemogoča. Tako imajo začetniki dela za lastno cerkev in župnijo največ truda in največ izdatkov, pa vendar jim je treba čestitati, ker si ne gradijo samo. spomenika na zemlji, ampak imajo večje za-služenje pri Bogu in bodo soudeleženi na vseh zveličavnih delih bodočih rodov, ki bodo v tej cer- na ta način, ker nismo imeli točnega poročila iz Clevelanda. Priporočamo se za nadaljne pa, kar so podpisali premirje v Koreji, se obrača zaslužek na slabše. Predvsem bodo trpele družbe, ki so prevažale na Japonsko in Korejo in Dalj. vzhod trgovsko blago s starimi ladjami, ki z modernimi in hitrejšimi ne morejo več tekmovati. * * * Kanadska armala je preosno-vala svojo kanadsko inteligenčno službo, ki ima, kakor poročajo, zdaj svoje središče v vojaškem taborišču Cam Borden. darove za tabernakelj. Doseda--rpam se urjj0 jn u£e kanadski vonji proračun zanj je bil $510 ozi- jaki) ki bodo v bodoče dodelje-roma $590, če bodo vrata taber-' • ■ naklja okrašena z raznobarvni- mi kamni. (Rev. dr. Jakob Kolarič C. M., 210 McCaul St., Toronto 2-B, Ontario, Canada.) Poroke v Kanadi Toronto, Ont. — Z župnijskega urada slovenske fare v Torontu dojemamo, da so se poročili zadnje tedne v Torontu med drugimi tudi tile srečni pari: Izidor Pleska z Dobrave pri Ljubljani in Cilka Platnar z Iga pri Ljubljani. Ivan Zakrajšek iz Trebnja na Dolenjskem in Angela Oražem iz Ribnice na Dolenjskem; Franc Kokelj iz Žiri in Ančka Zorc z Dobrove pri Ljubljani; Božidar Lovišček iz Kanala o-b Soči in Jožica Ster-menaszky z Viča pri Ljubljani; Friderik Zimmer iz Št. Jurija pod Kumom in Anica Lavriša iz Horljula; Fr. Osredkar iz Škofje Loke in Marica Tratnik iz Št. Petra pri Novem mestu; Šte-jfan Lebar iz Volarij in Ana Ma-naj težje rij a Paradiso iz Sežane; Lojze Jereb iz Polhovega Gradca in Marija Mrak iz Brezovice pri Ljubljani; Ludvik Lešnik »d Sv. Magdalene v Mariboru in Marie Helene Duguay iz St. Jerome Shippegan, N. B. — Čestitamo. ---------------------o----- Krsti v Kanadi Toronto, Ont. — Po nabožnem mesečniku “Božja beseda” (št. ni tem kanadskim Inteligence Corps. Znamenje tega rodu kanadske vojske so srebrna zvezda in puščica na zelenem polju. — Njih geslo pa se glasi: “Action from knowledge”. » # * V Toronto prihajajo prvi vozovi za torontsko podzemsko železnico. Vozijo jih iz Montreala na vlakih. Zaradi izredne dolžine teh vozov bodoče torontske podzemske železnice morajo u-porabljati dva železniška tovorna vagona za en tak voz. Zavoljo varnosti smejo vlaki, ki te vozove vozijo iz Montreala v Tow rcnto, uporabljati največ 25 milj brzine na uro. Voziti smejo samo podnevi. Prva skupina teh; podzemskih vozil, ki prihajajo zdaj v Toronto, šteje 104 voz. * * * Da Nemci niso kar tako, so pokazali cini dan s svojo moderno prevozno ladjo, ki se je konec kedna ustavila v hamiltonskem pristanišču. Motorna ladja Ci-andra iz Bremena, ki prevaža žito, aluminij, avtomobile in konzerve iz Severne v Južno Ameriko, se je sedaj prvič ustavila v Hamiltonu. Tisti, ki so si jo o-gledali, pravijo, da je ladja ena najmodernejših svoje vrste, kar so jih videli. Salon na ladji ima stene iz čistega nylona in namesto preprog po tleh leži mehka prevleka iz teletine. Ta preproga se da odstraniti v rekordno kratkem času in je opremljena s potrebnimi zadrgami. Če se torej poljubi članom posadke ali potnikom plesati, preprosto odstranijo usnjeno prevleko, pod katero) se blesti gladko, stekleno plesišče. * * * Kakor poroča NT z dne 23. jul., je predsednik Dwight Eisenhower imenoval za novega veleposlanika Združenih držav v Jugoslaviji dosedanjega vodja nemškega oddelka v ameriškem zunanjem ministrstvu James Riddelbergerja. ------o------ Sedem let skrivanja Hamilton, Ont. — Sredi preteklega tedna so v tukajšnji tovarni The International Harvester aretirali petdeset let starega Nemca Williama Kra-cha. Možu so dokazali, da se ne piše Krach, ampak Franz Jenisch in da je 1. 1946 pobegnil iz taborišča za vojne ujetnike v Cooksville, Ont. A-retiranec je vse priznal in dejal policistom, da se počuti o-lajšanega. Dejal je, da je tedaj pobegnil iz taborišča, ker se ni maral vračati v Nemčijo. Policiji je tudi povedal, da si gradi v Hamiltonu hišo in da upa, da se bo kmalu poročil. Pohvalno mnenje o Jenischu, ki so ga izrazili sodelavci in drugi v tovarni, koder je bil zaposlen, je nagnilo policijo, da ga je čez dva dni izpustila. Jenisch bo sedaj poslal prošnjo za stalno naselitev v Kanadi. Na splošno upajo, da mu bo vselitveno ministrstvo v Ottawi prošnjo uslišalo. Pisma uredništvu kvi zajemali iz studencev božje 9-10). ki izhaja tukaj, posnema-miloisti. mo> da se je rodilo v tem letu do- slej 31 otrok slovenskih staršev. To število, po vsem videzu obsega tiste otroke, ki so jih prinesli Zahvala Toronto Ont. - Ker se mi ^ mogoče zahvaliti vsem, ki so mi! stali ob strani ob smrti mojega ljubljenega midža, vsakemu posebej, se zahvaljujem tem potom. Iskrena hvala predvsem č. g. Vukšiniču, ki je pokojnega tolažil na bolniški postelji in mu stal ob strani v zadnji uri. Prisrčna hvala č. gg. župniku J. Kolariču in kaplanu Kopaču za asistenco pri pogrebu. Hvala vsem, ki so pokojnika pokropili, darovali za sv. maše, poklonili vence in izrazili sožalje, hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Jožica Mihelič. Najhitrejša in najvarnejša tvrdka! V cenah je '“aket št 1 _ ?15 75 10 lK'kaVe - C0ffee in J38' sladkorja-sugar ^ K. riža - rice lbs. špagetov - Sibv spaghetti uračunana voznina, carina in davek! PAKET ŠT. 4 — $15.00 (*AKET “A” 5 Ib s- niasti - lard laundry 5 Ibs. surove kave coffee 1 Ib.- čaja - tea 10 Ibs. sladkorja -sugar •10 Ibs. riža - rice 5 Ibs. masti - lard _ $38.00 100 ibs. bele moke 22 Ibs. sladkorja -sugar 22 Ibs. masti - lard 11 Ibs. špagetov -spaghetti 11 Ibs. riža - rice 4 ibs. kave - coffee 5 Ibs. pralnega mila 2 ibs. toalet, mila s-mila -soap KaNadska lepa bela moka, Koi>tt 100 lbs......................$12-50 3 lbs. SUROVE KAVE $7.50; 20 lbs. RIŽA $8.25; 50 lbs. SLADKORJA $14.00 Zahtevajte naš najnovejši cenik! — Pošiljamo razna zdravila, RADIO aparate in drugo EXPRESS TRADING C0RP. 40th Avenue — Telefon: ST 6-9083 — Long Island City 1, N. Y. zadnjih tednih so se narodili, kakor poroča ta mesečnik, naslednji otroci: Marko Ev. Anton Pa-dovanski Jamnik, sin Ludvika in Ježice, roj. Dolenc; Marjeta Ana Muhič, hčerka Janeza in Marije, roj. Vižintin; Helena Preželj, hčerka Ivana in Frančiške roj. Smrtnik; Marija Magdalena Bab, hčerka Stanislava in Majde, roj. Justin; Karen Marta Markes, hčerka Petra in Marije roj. Strle; Alojzij Venceslav Jevnikar, sin Alojzija in Frančiške roj. Maver; Ana Bajt hčerka Matije in Marijane, roj. |Buh; Ivana Marija Brkljačič, hčerka Jožefa in Marije roj. 'Stermenszky; Viljem Frank Sta-jan, sin Ludvika in Slavke, roj. Tratnik; Vida.Marija Bogataj, hčerka Jožeta in Vide, roj. Kavčič; Frank Kramar, sin Jerneja in Marije, roj. Erjavec. Staršem naše čestitke. Vzorna slika “Veš, dragi prijatelj, rad bi podaril svojo naj novejšo sliko kakemu zavodu. Kaj mi svetuješ?” — “Podari jo zavodu za slepce.” Slabe volje “Zakaj si zadnje čase vedno tako slabe volje, šimej?” — “Ah, za božič sem podaril svoji ženi bele zastore in zdaj ne smem kaditi.” Vlada namerava seliti Eskime “DESETEGA BRATA” B RADA Marija Gregorič, 171% Pine St. N. Timmins, Ont., bi rada dobila znani Jurčičev roman; “Deseti brat.” Kdor knjigo ima in jo je pripravljen prodati, naj sporoči to na gornji naslov. Ottawa. — Ministrstvo za zaklade naše vlade se opri-jemlje ideje, da bi preselilo kakih 600 Eskimov, ki žive v severnem Quebecu in na Baf-finovi zemlji. Te Eskime mislijo preseliti kakih osemsto milj proti severozahodu, na obale otokov Ellesmere in Cornwallis, koder je še mnogo divjačine. Teh 600 Eskimov mislijo založiti s potrebščinami in zalogami hrane in prepeljati na obale zaliva Craig in v Zaliv Odločitve (Resolute Bay) in pa na rt po imenu Herschel. če se bo ta preselitev obnesla in se bodo Eskimi v življenjsko boljših pogojih tamošnje severne divjine udomačili, bo vlada poizkušala preseliti tja gor še več sto Eskimov. Večina kanadskih Eskimov, ki jih je nekaj nad 8000 po številu, živi na južnejših otokih tako imenovanega “Kanadskega polarnega otočja”, na otokih, ki na njih ne rastejo nobena drevesa. Eskimi so nomadi, selijo se iz kraja v kraj. Bavijo se z lovom na tjulnje, mrože in severne medvede. Znano je, da so po nekaterih krajih te živali že precej nepogoste, kar bi utegnilo povzročiti med Eskimi lakoto. Priljubljen lov na bele kite (beluge; t.j. eno redkih ruskih imen, ki so ga sprejeli tudi v angleški slovar. Beseda je ostala domača na Alaski in drugod po ameriško-kanadskih o-balah na severu kot spomin na rusko posest Alaske, katero so proti koncu preteklega stoletja prodali Združenim državam, op. ur.) je tudi značilen za Eskime. Beluga je mlečno bel, posebne vrste kit, ki zraste do nad 4 metre v dolžino jih in postane lahko nad 4 tisoč funtov težak; Meso beluge je baje zelo okusno. Eskimi jo love s harpunami na kajakih. Poročilo ministrstva za zaklade omenja v tej zvezi, da so bili živeli pradedje današnjih Eskimov mnogo bolj proti severu, a da so poznejša po-kolenja prodirala proti 1’igu, odkoder se proti sevei-u niso več vračali. Enajst družin severnoquebe-ških Eskimov, ki štejejo okrog 50 članov vsaka, bodo menda v prav bližnji bodočnosti vkrcali na kanadski ledolomilec D’Iberville, ki jih bo prepeljal proti severu. Na vsaki treh točk, koder jih bodo izkrcali, bodo pustili z njimi po enega belega policista. — Otoki, kamor bodo Eskime prepeljali so mračni, vreme je izredno mrzlo in vetrovi neprestano pihajo. To je za Eskime vsakdanja stvar. Dragi rojak! Spet se vam oglašam. Preden vam pišem dalje, vas lepo. pozdravljam in vam želim sreče in zdravja, kar je na tem svetu največ vredno. Naznanjam vam', da sem se preselil. Poprej sem delal pri Jasper Park Lodge v Alberti, zdaj pa sem se odselil v Britsko Kolumbijo. Prilagam vam svoj novi naslov. Dalje vam sporočam, da mi vaš naslov zelo ugaja, še bolj pa mi ugaja vaš časopis. Vaš naslov mi ugaja zato, ker ste v A-meriki. Pri vas je za delo bolje. Tu pa se mora človek ubijati po velikih hostah in še nič ne zasluži. Nazivajo nas Boh on. Ne vem, kako se pravzaprav piše ta beseda, mislim da bohmen — (bushmen? op. ure.). Nekateri teh ljudi tukaj niso ljudje, ampak zverine. Pri nas (doma), so ljudje pošteni in zvesti tova-iriši. Tudi tukaj držimo prijatelji skupaj, včasih se malo stepemo. Meni ne smejo nič reči. Štajerci jim že damo svoje, da ne ,pozabijo zlahka. Tako se rado zgodi, če tem ljudem posodiš denar. Lahko se pokriješ s klobukom, a denarja ti ne vrnejo. To je slab narod, kakršnega še nisem videl, akoravno sem bil že v Ameriki in v Rusiji i v Nemčiji. Nemško znam dobro. Bil sem z nemško vojsko v Rusiji, smo se tepli, a to so bili pošteni ljudje, ne slabi. Saj mi boste oprostili, ker ne znam tako napisati, kakor bi bilo prav. Sem samo tri leta hodili v šolo in sem sel slabo učil. Oče me je vedno pretepal. Doma sem blizu Maribora, saj menda veste, kje je Gornja Radgona. Tam so naše meje, tam je naša kri. Tam sem jaz doma. Tam so doma veseli ljudje, ki so radi veseli in ki radi pojo lepe pesmi. Sem siromašnih staršev sin. Oče mi je umrl že leta 1933 in potem sem raste! pri drugih ljudeh in so me brcali in tepli in potem so prišli Nemci in sem moral na delo in v Nemčijo in potem so nas pobrali v vojsko in tako so nas porinili v Rusijo. Bil sem v borbah. Bil sem srečen in me ves čas ni zadela nobena krogla. Leta 1943 so nas dali v Italijo. Decembra meseca tistega leta sem prišel v Italijo, 12. januarja 1944 pa sem bil ujet od A-merikancev. Ujeti sem se dal sam, ker sem videl, da nas Nemci varajo! in slišal sem, da je v Ameriki dobro. Tako sem se dal ujeti pri prvem napadu in sem bil potem en mesec v ujetništvu, potem so nam pa rekli, da se bomo peljali v Ameriko. 6. februarja smo se peljali iz Na-polija stran proti Norfolku. Tam sem prišel prvokrat na ameri kansko zemljo, in od tam smo se peljali v Nebrasko. Tam smo bili nekaj časa v taborišču in potem smo šli na polje delat. Tako sem tam kakih šest mesecev pobiral koruzo. Potem smo šli v Illinois. Tam smo se spet nahajali v taborišču blizu Chicaga. Tam sem delal v tovarni. In potem smo prišli v Ohio, kjer videla kakih pet let. Tako dolgo nisem bil skupaj ne z njo ne: z mamo. Toda mama je bila v Avstriji. L. 1949 julija meseca sem jo mahnil proti Avstriji. 27. julija sem bil že v Avstriji. Tam sem prišel pred Angleže in sem bil še v ječi pet dni in so me ves čas zasliševali, čemu sem prišel V Avstrijo. Rekel sem, da mi v Jugoslaviji ne ugaja. Poklicali so me na zasliševanje trikrat, mislili so, da sem prišel vohunit. Iz ječe sem odšel k nekemu kmetu. Pri njem sem bil en mesec, potem pa sem šel k svoji mami; pri njej sem bil potem ves čas. L. 1950 novembra meseca so me klicali na IRO in so mi rekli, če čem v Kanado. Sem rekel, da grem. če sem bil tako daleč po svetu, bom pa še sedaj šel, sem si mislil, bom vsaj pomagal mami. In ženo imam v starem kraju in dve hčerkici, ena je Cvetka, druga pa Milica, stare so ena 7 ena pa 6 let. To imam veselje z njimi! A potem smo se sprli z njenimi starši in tako sem odšel, ker jaz imam rad mir. Saj sem vam menda pozabil napisati, da sem bil v jugoslovanski vojski, eno leto. Tako sem sit vse vojaščine. Naj jo vrag vzame! Vojaščine si ni izmislil pravi človek. Vojska ima slab namen, ljudje stradajo po svetu zavoljo Hitlerja in zavoljo Churchilla . . . Ljudje, ki druge porivajo v vojsko, so banditi in vrag naj ji vzame. Angleži so sedeli doma na denarju, a zdaj prejemajo svoje; včasi so bili lordi. Tako sem jaz sprevidel. Svet ni dosti prida. Ljudje se le ženejo za denar. Jaz ne rabim milijonov in ne druzega. V Kanadi svet ni dosti vreden. Človek je pri vsem, kar je doživel in skusil spet pri zadnji , spet si “bushman.” Vsaka mačka se okrog ust oblizuje, kadar je sita. Tako je, dragi rojaki. Po vsem tem, kar sem skusil, težko kaj verjamem. Jaz sem tudi delal v rudniku v Quebec dve leti. Tam sem izgubil prst in sem nekaj za to dobil, a potem so me vrgli iz rudnika. Zato pravim, da pravičnih ljudi ni več dosti na svetu, so pomrli. Zdaj pa zaključim to svojo slabo pisavo in sprejmite še lepe pozdrave od Vašega rojaka. Pošiljajte mi časopis na novi naslov. Ostanite z Bogom, dragi rojaki. Zdaj delam v kuhinji. Jože Kolarič B.C. Forest Service Project 4479 Hixon, B.C., Canada ------o------ Slovenska Korofta (Nadaljevanj« a J. atranl) kve, ki je bila natisnjena še 1. 1929. Romarji so pozneje obiskali še vojvodski prestol na Gosposvetskem polju. Vračajoč se domov so se romarji ustavili še na božjepotnih žihpoljah, kjer so imeli popoldansko cerkveno pobožnost in po sem celo govoril z neko Sloven- sta dva novo_ ko, a nisem sme! dosti govoriti, lmašnika svoj blagoslov. Pred ker je bil stražar zraven. Iz Ohio1 , j n - ,„+0 J ^ .slovesom od Roza pa so se usta- smo se odpeljali v Norh Carol.- viu še v Podgorjah, kjer jlm je >, od tamkaj v South Carc .no' izor Kunstelj razložll 2g0. m od tam smo sli v New York m , . .•w„ od tam pa v Francijo, v Le Hay-, Dan se žg ibal v re. To je pristanišče na morski obali. Tam sem bil mesec dni in potem smo se peljali v Nemčijo, iz Nemčije v Avstrijo in iz Avstrije v Jugoslavijo, na Jesenice, kjer sem bil en teden dni, od tamkaj v Ljubljano. In v Ljubljani smo bili spet en teden dni in iz Ljubljane sem šel v Maribor, na vojni okrug. Tam sem bil en dan, potem pa sem dobil odpustnico. Take. sem se peljal domov. — Doma nimam. Ali mislil sem, da bom našel doma mamo, a je nisem našel. Na postajo me je prišla čakat sestra, kateri sem pisal z Jesenic, da se bom vrnil. In me je res čakala, šaj me ni ko so tržaški rojaki zapuščali sloven, koroško zemljo; enim in drugim nam je bilo hudo pri srcu, solza se je obojim iskrila v očeh, podobna usoda nas še posebno veže zlasti v današnjih časih. Takšna medsebojna roma-jnja so nam v veliko uteho. Medved v hribih nad železno Kaplo V gozdovih okrog železne Kaple imajo spet medveda. Zadnjič so ga imeli 1. 1948, ko je pri šefinu in Cimpaserju raztrgal in požrl več ovac, potem pa jo odhlačal v Jugoslavijo. Sedaj pa je bil na obisku že v Kortah, v Št. Lenartu in Rijavici. Prepelica je ljubeznivo obljubljala “pet pedi” plenic, grlica in golob sta grulila in ponujala: “ku-kr, kruh, ku-kr-kruh, ku-kr-kruh,’” lastavica je gostolela, škrjanec je vriskal in celo vrabček je v zadregi poskakoval in se spraševal: “Živ, živ? S čim, s čim” bi mogel tudi on počastiti dražestno dete, ki tu v nebeški lepoti počiva na senu in slami v trdih jaslih. To milostno dete je Holoubku delalo največ skrbi. Njegove roke so se mu zdele preveč nerodne in neokretne, orodje preveč težko in duša (pregrešna, celo trdojleska pre-vsakdanja, da bi se smela spremeniti v Jezuščka, o kakršnem je sanjal v svoji duši. Kot se-meniščnik je videl v samostanu usmiljenih sester o božiču v jaslicah prelepega Jezuščka, ki se mu'j e vtisnil globoko v spomin. Po dolgem omahovanju je končno pisal v samostan in sestre so mu ljubeznivo ustregle. Ko je odprl zavojček, je od začudenja vzkliknil in sklenil roke. Iz zavojev svilenega papirja se mu je smehljalo ljubeznivo, snežno-belo detece, stegovalo proti njemu svoje roke in zaupno obračalo k njemu kot spominčice sinje oči. Holoubek je šele sedaj sprevidel, da je detece ulito iz naj čistejšega voska in da je prav v tem njegova prosojna, čarobna lepota. “Da, edino plemenita čebela in roke čistih devic v sveti samostanski tihoti so vredne, da oblikujejo podobo otroka Device Marije,” se je navdušeno razveselil v svojem duhovniškem srcu. Ves srečen je bil, da so jaslice končane in da je njihovo središče — v plenice povito sveto detece—zares njih krona. Božič se je vedno hitreje bližal in Holoubek se ga je veselil kot še nikoli. Slutil je, da ga bo v tem svetem času doletela neka posebna sreča, da bo doživel veselje, kot ga doslej še ni . . . Ves advent so otroci sicer prihajali v župnišče, toda jaslic niso več videli. Bile so zaklenjene v gostinski sobi na mizi in samo gospod župnik je vsak dan hodil k njim, meril, popravljal, prestavljal podobe in ovčke, prižigal lučke im svečke, opazoval svetlobo in sence. Otrokom pa je pridno delil velike papirnate pole s slikanimi podobami, kazal in razlagal, kako jih je treba izrezavati, podlepiti in jih v mahu na desko pritrditi. Po božiču mu mora vsak pokazati svoje jaslice in tisti, ki bo imel naj-lepše, bo dobil knjigo s slikami in legendami o Jezusu in svetem Petru, tisto, ki jo med vsemi šolskimi knjigami imajo najrajši . . . Dan pred božičem sta župnik in mežnar že od zgodnjega jutra delala v zaprti cerkvi. Pri stranskem oltarju je stal koš mahu, žametno zelenega, nekaj v mestu kupljenih smrčkov, papir za skale, barvana stekla, lučke in pa zaboj s podobami. Prvič v trešticki cerkvi je župnik stavil plastično, večno lepo idilo jaslic. Jina se je sukal, pomagal, svetoval, podajal kos za kosom, Holoubek pa je molče, resno in pobožno postavljal vsako stvar na svoje mesto, kakor je imel že davno določeno in izmerjeno. Zaspano zimsko sonce je medlo svetilo na mrzlo, očrnelo zemljo. Že je bilo gotovo, da bo letos božič blaten. Ako zapade ponoči kak pršič, ga podnevi sonce sne, kajti mraz doslej še ni pritisnil. Nad Treštice se je na sveti večer spustila gluha, nema in slepa noč. Črna tema je kakor težka mora tlačila k tlom vse, kar je živega. Niti zvezdic na nebu, niti kake druge luči na zemlji ni bilo videti, vse se je zgubilo v gosti megli. Bilo je, kakor da so ljudje izumrli. Psi so ležali zviti v svojih utah, drevesa po vrtovih in sadovnjakih so mrtvo molela svoje črne in mokre veje proti nebu, niti veter ni zavzdihnil v tej noči. Le siva, nepro-dirna megla je kakor grob, o-gromen mrtvaški prt pokrivala vso zemljo naokrog, požirala svetlobo in pramene zlatih zvezd in z drobnimi kapljicami — kakor z ledenim potom — kropila umirajočo pokrajino . . . Holoubek je spet stal pri o-knu v svoji sobi in se spominjal, kako je bilo lani osorej . . . Tedaj je ščipova mesečina srebrila gore in doline, nebo je trepetalo v sijaju zvezd in vsa zme-Ija je bila odeta kakor kraljica v bel snežni hermelin, ki je migljal v lesku neštevilnih biserov. Tedaj je dozorel v njem drzen in odločen sklep. Postaviti v cerkvi lepe jaslice, izrezane iz lesa. Leto utrudljivega, potrpežljivega dela, mnogih poskusov, študija in molitve ga je stalo, danes pa je končano, daroval jih je cerkvi, da bi tako ostal za njim trajen spomin. Še trenutek in jih bo odkril, blagoslovil in predal verni srenji. Kako jih bodo sprejeli? Ali jih bodo razumeli in cenili? Jih vzljubili in se navdušili za to, čemur je sam žrtvoval toliko ljubezni in navdušenja. Ti dvomi so mu parali dušo, napetost v njem je rasla in ni mogel dočakati, ko bo Jina razmajal “Petra” in zazvonil k polnočnici. “Menda je mežnar zaspal,’” je mislil in z lučko v rokah pazljivo lezel po stopnicah nizdol. “Kam pa že greš?” je pomolila Bariča glavo iz tople kuhinje, ko je slišala drsajoče bratove korake. ‘“Najbrž je mežnar zaspal, še ne zvoni, pa je že odbila enajst.” Zdajci je udarilo kovinsko srce stoletnega treštickega zvona, bronasti glas je pretrgal grobno tišino, za njim se je oglasil kakor krik drugi in tretji in srebrni glas se je očistil ter mirno in mogočno v pravilnem taktu donel iz stolpa kakor vriskajoče petje angela: ‘“Pastirčki vstanite, v Betlehem hitite . . Ta glas je slišal na polnočni strani v temnih gozdovih dremajoči veter in se zbudil. Zavzdihnil je in zletel preko mrtvih, spečih krajev. Iz globokega MALI OGLASI Hišno delo Dva odrasla dobita delo, 5 dni, domača kuha. Tudi stanovanje. Kličite FA 1-2497. (159) Iščejo stanovanje Veteran s ženo in 3 otroci se morajo seliti, iščejo 5 sob v St. Clairski okolici. Kličite EX-1-0983. (161) Fumez naprodaj Furnez na premog se proda, dobro ohranjen, za $50 hitremu kupcu. Vprašajte pri John Kramer, 5305 St. Clair Ave. — (159) Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy,.Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Na domu! HE 2-1982 sna so se najprej zbudila drevesa. Pokimala so z razredčenimi krošnjami in, ko so zaslišala skozi temno noč donečo pesem zvonov, so pobožno zašepetala: “Sveti večer!” Goste megle, ki so se plazile nad reko in zemljo kakor skrivjnostna bitja, so v svetem strahu zadrgetale: “Sveti večer!” so ponavljale osuplo in trgale svoje sive koprene. Ta glas je predrl do nebo prepreza-jočih temnih oblakov, ki so se nagrmadili na kupe in napeto kakor jadra pluli po nebesnem svodu tja proti vzhodu. Zdaj so si po nebesu razsejane zvezdice pomele oči in se zazrle na zemljo. Zagledale so duhovnika Holoubka, kako ob palici in z MALI OGLASI Soba se odda Odda se soba. Ima svoj uhod. Na 1046 E. 69 St. _______________________-(159) Naprodaj Preproga za stanovanjsko sobo in “davenport” na 1135 Addison Rd. HE 1-4094. (159) Hiša naprodaj Hiša z osmimi sobami, štiri spodaj, štiri zgoraj, 'prenovljena in na novo okrašena, je naprodaj na 7215 Myron Ave. -(162) lučko v roki počasi korak za ko- ' ja Jino, ki veselo pripoveduje rakom drsa proti cerkvi, opazile j župniku: “Gospod župnik, vreso staro in mlado, kako zapu-' me se bo naredilo, sever brije, ščajo hiše in bajte ter gredo v že v stolpu sem ga začutil, do temno noč, zaslišale so mežnar- jutra bo pritisnil mraz in srež - bo pobelil drevje!” Molk! dobijo delo TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN TOOL ROOM HARDENER MACHINE REBUILDERS Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovnin koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MF G. CO. 1115 E. 152 Street (161) FORD MOTOR COMPANY 17601 Brookpark Rd. potrebuje MACHINE OPERATORS in ASSMBLERS Visoka plača od ure.. Idealni delovni pogoji. Prosimo, prinesite ta oglas s seboj, ko se oglasite v našem employment uradu na Engle Rd., južno od Brookpark. (162) V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA. STAREGA OČETA IN BRATA Martin A. Zugel ki je zaspal v Gospodu dne 11. avgusta 1950 Živel boš večno v srcih naših ker spomini so zakladi, katerih nihče ne more odvzeti. Žalujoči ostali: SOPROGA, HČERE, VNUKI, BRAT in SESTRE Nenavadno dober kup E. 78 St., blizu Union Ave., blizu sv. Lovrenca fare, lepa hiša, 6 sob, za 1 družino, vse na enem nadstropju, polna klet, furnez, velik lot. Bo prazno okoli 1. sept. Okoli $2000 gotovine, ostalo kot najemnina. Cena samo $7900. Kličite MI 1-9494 J. F. Rogers Realty 6821 Fleet Ave. Vogal E. 69 St. (161) Ako si želite prihraniti čas in precej denarja Vam priporočam, da si izberete in naročite za bodočo zimo NAJNOVEJŠE MODE KOŽUH (Fur Coat) ali čisto VOLNENO STERLING SUKNJO ali pa SUIT štev. 8 do 18 ali 8V2 do 26y2 sedaj DIREKTNO IZ TOVARNE po nižjih cenah kakor na kateri razprodaji. Oglasite se ali me pokličite za čas da Vas peljem naravnost v TOVARNO. Se vam priporočam, BENN0 B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. EN 1-3426 Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland WEAN ima dela za Assemblers (Izkušeni na težkih strojih) Assembly Helpers (priložnost za one z omejenim mehaničnim, šolanjem) Horizontal Boring Mill Machinist Apprentices 1. in 2. šift 45 ur na teden; dobra plača od ure, brezplačna zavarovalnina in bolniški stroški. Druge koristi. WEAN EQUIPMENT CORP. 22800 Lakeland Bird. Cleveland Transit Bus No. 5 Employment urad odprt od pondeljka skozi soboto __________________________(162) Freight Handlers Skladarji v starosti do 45 let. 40 ur na teden. Dobra plača od ure pri New York Central Railroad, Orange Ave. Terminal. Oglasite se pri Mr. Sands, Timekeeper, Room 210 East 15th & Broadway ________________________(163) Čistilci oken Čistilci oken ali oni, ki bi se hoteli tega posla izučiti, dobe zaposlitev. Zavarovanje, bolniško zavarovanje, plačani prazniki in počitnice. Unijska plača in napredovanje! Ohio Window Cjleaning Co. 1785 E. 45 St. HE 2-0233 Oglasite se med 2. in 4. uro (160) Cleveland, O., 11. avg. 1953. V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE NEPOZABLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Strojin ki je* za vedno zatisnila svoje mile oči dne 11. avgusta 1949 Štiri leta so minila, ko Tebe več med nami ni, ali Tvoj spomin je še med nami, in bo ostal za večne dni. Toda v sredini mojega srca, Tvoj spomin živi ljubeč, draga moja, počivaj v miru, blaga duša Tvoja. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka, kjer ni noči, resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče Ti ne ugasne. In prosi Ti tam pri Bogu za nas, da se vid’mo skupaj združeni, nad zvezdami pri Bogu večnemu. MODERNI INDIJANČEK — Najnovejša moda je šla iskat vzorec k ameriškim Indijancem in Korejcem. Pas, ki si ga je zamislil Lois Lignell, je izdelan z trdega denima in se po barvi razlikuje od obleke. Mamica ima proste roke, medtem ko je otrok trdno za njenim pasom. Žalujoči ostali: JERRY STROJIN, soprog MARY KODRICH, hči JOHN KODRICH, zet JOHNNY KODRICH, vnuk Geneva, O., Ih avg. 1953. Smrt je kruta— brez srca, kar vzame— več nazaj ne da . . . Poslednji dnevi, ko se dragi preminul nahaja na mrtvaškem odru, ostanejo v trajnem spominu. Tiho dostojanstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda blagodejno vpliva na žalujoče. Naj bo po-g r e b poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša. MARY A. SVETEK Slovenski pogrebni zavod 478 E. 152 St. KE 1.3177 Cleveland, Ohio Ženske dobijo delo ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za 1 r vaše domove, avtomobile j in pohižtvo IVanboe 1-4221 | 18115 NEFF ROAD / - - - DEKLETA in ŽENSKE 16 let ali več stare za zavijat, sortirat in različna dela Vzamemo začetnice Stalno delo MENK BROS. LAUNDRY 643 East 103rd St. (161) Oglašajte v “Amer. Domovini” ■ — ——-— — * Kot znano, je poštna pristojbina na darilne pakete v evropske države znatno zvišana in čimer so sočutja vredni prejemniki kot pošiljatelji zelo prizadeti. Da se izognete nepotrebnim stroškom pri pošiljanju, Vas vabimo, da se za naročila živil zglasite v našem uradu, ki jih pošilja preko Trsta brez naknadnih stroškov. Naslovnik prejme pošiljko v teku 14 do 21 dni. POŠILJAMO TUDI DENAR PO ZELO UGODNEM MENJALNEM TEČAJU. VSAKA POŠILJATEV JE JAM-ČENA. Prodajamo parobrodne in avijonske karte. Ker sedaj ni velikega navala, Vam v kratkem času preskrbimo rezervacijo in potrebne dokumente za potovanje. Ako imate hamen potovati, se prijavite v našem uradu, da Vam vse potrebno uredimo za odhod. STEVE F. PIRNAT C0. 6516 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1-3500 CLEVELAND 3, OHIO IJTJTJTTLJTJTJTJXriJTJTJTJTJTJTJTriJlJTJ-IJTJTJTJTJTJT K. S. K. JEDN0TA POSOJUJE DENAR članom K. S. K. J. po 41/2% obresti nečlanom po 5VA° obresti na zemljišča in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS mrLrmjriruTrLJTJTJTjrirLJT^^ ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina Sl 17 St. Clair Avenue HEnderson 1-062*