DELAMARIS
IZOLA
INTERNA IZDAJA
»Naš glas« izdaja kolektiv kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Odgovorna urednica Albina Škapin. Tiska Železniška tiskarna Ljubljana, 1974, v nakladi 1300 izvodov.
List dobijo člani kolektiva brezplačno.
LETO XVI
IZOLA, JULIJ 1974
ŠT. 6
Občinski praznik v Izoli
Občinski praznik v Izoli, ki se je začel s prireditvami že 3. 7. in se je končal v soboto 13. 7. ima en sam velik pomen. Obuditi in dokazati ljudem, da je v nas vseh še vedno živ spomin na dogodke pred 30 leti.
Tudi danes imamo v Izoli ljudi, ki so pripravljeni marsikaj žrtvovati za našo socialistično u-reditev in njene pridobitve, na drugi strani pa ljudi, ki se trudijo vse te pridobitve uničiti.
Kdaj se je začela buditi zavest izolskih delavcev.
Že leta 1888 so ustanovili O-krajno blagajno za pomoč bola-nim delavcem, leta 1895 pa so odprli svoj prvi Bralni krožek. Tukaj si je izolski delavec nabiral znanje s tem pa se vedno bolj obvobojal od zastarele miselnosti. Prišel je čas, ko je bilo organizirano prvo zborovanje v okviru socialistične stranke. Pokazala se je povezanost z ostalimi delavci, predvsem z delavci v Trstu in Miljah, kjer jih je združevalo tudi morje.
Naleteli so na odpor. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Preganjali so jih liberalci, klerikalci in domača duhovščina. Vendar niso dosegli svojega namena, zakaj leta 1906 je bil odprt prvi Ljudski dom v Izoli. Tu se je odslej zbiralo napredno ljudstvo, dokler ni bil požgan. Tudi požig tega doma ni prinesel posebnih sprememb, saj je bil ponovno sezidan. Volja je bila večja od vsakega preganjanja.
Spet so se vrstila zborovanja, na katerih je odmevala parola »Živela internacionala«, v srcih pa je bilo zapisano sovraštvo i-
4. julij-dan borca
Dan 4. julij je praznik vseh jugoslovanskih narodov, posebno borcev NOB. Spominja nas na začetek vstaje jugoslovanskih narodov proti okupatorju in domačim izdajalcem. Vsi se tega zavedamo, predvsem pa starejši, kakšna težavna pot je bila, da smo si priborili svobodo in enakopravnost vseh narodov v naši priljubljeni in prelepi domovini.
Prav je, da enkrat na leto obudimo te spomine na preteklost in se spomnimo naših predragih, ki so dali svoja življenja za tako dragoceno svobodo.
Borci kombinata Delamaris Izola smo se letos srečali in na na še srečanje povabili predstavnike družbeno-političnih organizacij v kombinatu, člana CK ZKJ Livija Jakomina, predsednika skupšči ne Jožeta Bolje in predstavnika Občinsek organizacije Zveze borcev.
V imenu borcev in drugih se zahvaljujem glavni upravi za raz umevanje ln čestitam vsem, posebno borcem za njihov praznik.
Predsednik odbora aktiva ZB — Franc Lukežlč
zolskih delavcev do svojih preganjalcev.
Leta 1914 je bil dom, ki je bil požgan ponovno sezidan na Kristanovem trgu. Teror fašističnih tolp pa je bil vedno večji posebno po letu 1922. Zavedni istrski ljudje so morali v pregnanstvo. Tako sta odšla tudi Salvatore Meniš in Emilio Drioli, ki sta pozneje postala španska prvoborca. Svoja mlada življenja sta darovala za svobodo španskega naroda, za pravice delavskega razreda. Tako je prišla druga svetovna vojna. Komunisti v Izoli so začeli ponovno buditi zavest izolskega delavstva. Začeli so se povezovati s tovariši iz Dvorov nad Izolo in podpirati borce NOV z denarejm zbranim po tovarnah preko »Rdeče pomoči«.
Tako se je začelo gibanje za osvoboditev. Tudi delavci v obratu Iris (prejšnja Ampelet) so pomagali v tem boju. Organizrali so protestno politično stavko.
14. 9. 1943 je v Izolo prišla skupina 150 partizanov II. Istrske brigade. Kakšno je bilo tedaj veselje med ljudstvom. V partizane je vstopilo 50 prostovoljcev, povečini so bili to izolčani italijanske narodnosti.
11.	julja 1944 so množično odhajali v partizane fantje in možje iz izolske občine. Odhajali so s pesmijo. Marsikdo se ni nikoli več vrnil. Pesem je zamrla na ustnicah mladih fantov in mož. Za njimi so ostali spomeniki z njihovimi imeni, datumi rojstva datumi njihove smrti. Bili so povečini mladi fantje.
Danes po 30 letih se spet spominjamo teh dogodkov. Mladinska brigada, katero sestavljajo mladi iz obale bo odšla na pohod in s svojim obiskom in položti-vioj vencev, prispevala svoj delež k slavnostnem vzdušju.
Albina Skopuh
Ob 22. juliju
čestitamo in želimo uspehov
članom	k
GLAVNI DIREKTOR IN
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
▼
♦
i
Akcijski program
Zaradi negativnega finančnega rezultata v prvem tromesečju letošnjega leta in v letu 1973 so nastopile določene finančne težave. Zato mora podjetje sestaviti program, v katerem je potrebno prikazati vzroke za slabe rezultate in si zastaviti cilje za uspešnejše delovanje v bodoče.
Izvršilni odbor Kreditne banke Koper je obravnaval stanje v našem podjetju. Ker so ugotovili, da imamo nizko akumulativnost in prekomerno angažiranje zalog so sprejeli sklep o prenehanju zvišanja kratkoročnih naložb v podjetje. Sklep bo veljal, dokler se ne bodo prikazali vidni rezultati. poslovanja.
Tako ismo v podjetju izdelali program v katerem naj bi ugotovili vzroke in določili perspek-
DOMACI TRG
tivo bodočega poslovanja. Sestavljen je akcijski program, ki nakazuje problematiko sedanjega stanja v podjetju. To naj bi bila smernica za sestavitev konkretnega programa za ureditev poslovanja v podjetju.
Zdaj pa nekoliko podatkov iz sestavljenega akcijskega programa:
1. Problematika rentabilnosti in prognoza poslovanja do konca leta 1974.
2. Problematika obratnih sredstev, potrebnih za redno poslovanje in trajnih virov za pokrivanje poprečnih zalog.
3. Problematika nadaljnjih investicij v OZD »Delamaris«.
Rentabilnost poslovanja, ki se pričakuje v letu 1974 je naslednja (v 000):
Proizvodi Iris 30.949	18	46.200	27	18.045
Trg. blago Iris		7.478	10	748
Proizvodi Argo 53.697	13	71.800	15,3	17.836
Trg. blago Argo		2.875	6	172
Sveža riba, Riba 20.985	20	32.897	22	11.434
Pločevinka 16.388	17,2	22.943	18	6.948
SKUPAJ DT 121.019	16	184.193	19,4	55.184
IZVOZ				
Kovert. pod. IRIS 50.065	8,4	33.625	25	12.612
Kovert. pod. trg. blago		5.123	15	768
Klirin. pod. v IRIS		13.549	27	3.658
Klirin. pod. trg blago		6.800	13	884
SKUPAJ IZVOZ 50.065	8,4	59.097	23,2	17.922
VSE SKUPAJ 171.084	13,7	243.290	20,3	73.106
			Nadaljevanje na 2. strani	
Akcijski
Finančni rezultat ob koncu leta 1974:
skupna masa kritja	73.106
skupni fiksni stroški 67.200 DOBIČEK	5.906
Fiksni stroški so prikazani v znesku, kot so predvideni v letnem planu. V fiksnih stroških je, upoštevana amortizacija po letnem planu 12.000 tisoč din, oziroma 7.500 din nad predpisano stopnjo. Po tem izračunu bi ime-
program
Oba problema nastajata zaradi tega, ker se v poslovanju našega podjetja pojavlja neusklajenost v reprodukciji, pri nabavi surovin — proizvodnji — prodaji, prekomerne zaloge in primanjkljaj virov. Rentabilnost pa ne prenese večje anagažiranosti tujih virov.
Osnovna rešitev sedanjega e-konomskega stanja našega podjetja je zvišanje produkcije za najmanj 50°/o, t.j. proizvodnje in
Delo pri montaži ribje moke, ki bi morala biti končana že 1. junija.
li na koncu leta 13.406 din akumulacije.
V	izračunu ni upoštevano vsklajevanje osebnih dohodkov in odpisi, ki bodo nastali ob koncu leta.
Za te izdatke bi bilo potrebno doseči večjo realizacijo kot je predvidena, da bomo ikrili razliko, v nasprotnem primeru bo predvideni finančni rezultat manjši.
Problematika obratnih sredstev ise pojavlja v dveh oblikah, in sicer:
—• kot primanjkljaj likvidnih sredstev za redno operativo po slovanja in
—	kot primanjkljaj trajnih virov.
prodaje. S tem bi se lažje rešila tudi finančno materialna razmerja, zaloge, terjatve itd.
Za izvedbo tega programa mora podjetje zagotoviti najmanj 5.000.000 lastnih sredstev iz a-mortizacije, ostalo pa zagotoviti pni banki. Podjetje mora zagotoviti primanjkljaj trajnih virov za obratna sredstva v znesku 2.500, do konca leta pa še znesek v enaki višini. Brez tega ne moremo izvajati investicije.
Ta program je 29. 6. 1974 obravnavala skupina vodilnih in vodstvenih ljudi iz naše organi-nizacije. Prisotni so bili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij in organov upravljanja iz podjetja in iz občine Izola.
Akcijski program predvideva izvedbo naslednjih investicij v letošnjem letu:
v din
— končanje investicij za mešane
ribje konzerve v Irisu	1.255.000
— dokončati investicijo za ribjo
moko v Irisu	1.287.000
— nabva in montaža dodatnega
kotla v Irisu	1.200.000
— nabava strojev za TOZD	Argo	1.116.000
— nabava strojev za lupljenje
skuše	985.000
— nabava gumirke TOZD Pločevinka	100.000
— nabava 6 motorjev TOZD	Riba	2.520.000
— nabava treh dostavnih kamionov	630.000
— nabava 10 dostavnih kamio-onov za ambulantno prodajo
ribe TOZD Riba	800.000
— ureditev zgradbe za proizvodnjo konzerv v TOZD Argo	2.750.000
VSE SKUPAJ
Na sestanku je bilo sklenjeno, da se mora akcijski program v čimkrajšem času dopolniti in konkretizirati. Potrebno bo določiti nosilce za izdelavo dodatnega dela tega programa in za njegovo izvedbo. Postaviti bo potrebno roke za odpravo posameznih problemov, oziroma postaviti roke za izvedbo perspektivnih nalog Tako naj se čimprej odpravi slab ekonomski položaj v podjetju.
Kreditna banka je tudi dala podobne pripombe s tem da naj i-
12.643.000
ma program sanacijski karakter ter jasno in trdno perspektivo.
Program mora biti sestavljen takoj, ker v taki situaciji nimamo več kaj čakati. Brez jasnega in pravilno zastavljenega programa nam banka -ne bo pomagala s finančnimi sredstvi.
Kdo bo sodeloval pri sestavi tega programa bo določil glavni direktor. Informacija je podana v skrajšani obliki, upam pa da bomo lahko v širši obliki in o delu kmalu poročali.
Tone Jelič
Predlog plana občine sprejel
Skupščina je na svoji 2. redni seji obravnavla predlog plana občine Izola za leto 1974. Predlog so predhodno obravnavale vse delegacije iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Na skupščini iso delegati postavljali vprašanja, zakaj se plan za leto 1974, šele sedaj sprejema, kje so sredstva za graditev otroških igrišč in parkirišč za osebne avtomobile, zakaj ni prikazan tudi fizični obseg proizvodnje, kako je bil izvršen plan za leto
1973	po posameznih dejavnostih, kdaj bo voda v naseljih Jagdje in Dobrova in kdaj bo usposobljeno električno omrežje.
Na zastavljena vprašanja je odgovarjal predsednik izvršnega sveta Izola.
1. Plan se sprejema pozno, zaradi sklepa prejšnje skupščine, naj novo izvoljena skupščina sprejma plan in sledi njenemu izvrševanju.
2. Sredstva za otroška igrišča in parkirišča so že predvidena pri gradnji novih stanovanjskih objektov.
3. Na ravni občine se ne more upoštevati, ker je proizvodnja zelo raznolika — po posameznih področjih bi bilo nemogoče u-gotoviti kvantitativen obseg proizvodnje.
4. O tem je pisano v predlogu plana. Problematiko je obravnaval tudi svet za gospodarstvo SO Izola.
5. Primerno vodovodne omrežje Valeta — Izola bo predvido-
ma zgrajeno v letu 1974, če bodo zagotovljena -sredstva v letu 1974 in predvidena sredstva za dodatno usposobitev električnega omrežja.
To so bila v glavnem vprašanja delegacij in posameznih članov skupščine. Predlog je bil dan v javno razpravo. Mi pa vam dajemo povzetek predloga plana, da se z njim seznanijo tudi drugi člani naše organizacije združenega dela.
KRATKA OCENA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V L. 1973
V letu 1973 je gospodarstvo na območju občine Izola doseglo znatno slabše rezultate poslovanja kot v preteklem letu, kar je posledica tega, da so bila gospodarska gibanja pod vplivom podedovanih protislovij in težav iz prejšnjega obdobja.
Razvojne možnosti v letu 1973 so deloma opredeljevale tudi gibanja v svetovnem gospodarstvu neugodna monetarna gibanja, vse izrazitejše trende inflacije itd.
Zato formiranje in delitev dohodka ni potekalo po predvidenem planu. Tako so pogodbene in zakonske obveznosti porasle znatno nad doseženim dohodkom, zaradi česar je ostanek dohodka za sklade manjši za skoraj polovico, v glavnem na področju industrijske dejavnosti.
V letu 1974 predvidevamo, da bo dosežen poslovni uspeh v primer-
Nadaljevanje na 3. strani
Nadaljevanje z 2. strani javi s preteklim letom znatno boljši, ker se nekoliko spremeni struktura proizvodnje (preselitev podjetja »2. oktober«), novega tehnološkega načina proizvodnje, opeke po suhem stiskanem postopku v Rudi Izola in glede na boljša pričakovanja podjetij v Izoli predvsem Delamarisa, Me-hanotehnike in Polimerja. Družbeni proizvod se bo povečal za
32,2	°/o, celotni dohodek za 17,5 °/o tako, da bodo predvidena porabljena sredstva znatno počasneje naraščala kot celotni dohodek. Prav tako bodo predvidoma počasneje naraščale po-
ljudi zaposluje področje industrije in sicer 68 °/o.
V	letu 1974 pa bo predvidoma število zaposlenih večje za 8,2 % in bo znašalo 5.139 oseb ali 47,4 "/o vseh prebivalcev območja Izole.
Vse gospodarske organizacije predvidevajo povečano število zaposlenih, predvsem pa se bo povečalo zaradi preselitve podjetja« 2. oktober« v Izolo. Pripominjamo, da je kvalifikacijska struktura zaposlenih znatno izpod republiške ravni, saj zavzemajo zaposleni z višjo in visoko izobrazbo le 4,8% nekvalificirani in polkvalificirani pa 51,4%.
je v glavnem na konvertabilno področje 86%, katerega so realizirala pretežno industrijska podjetja (96,4%).
V	letu 1974 bo predvidoma znašal izvoz 13.106.500 ali 17,8 več kov v preteklem letu, prav tako v pretežni meri na konvertibilna področja. Število nočitev gostov se je povečalo v primerjavi z letom 1972 za 6,8% ob nespremenjenih gostinskih kapacitetah in znaša 240.921 nočitev. Povečale so se nočitve tujih gostov za 22,3 % dočim so domače nočitve manjše za 11.9%. V letu 1974 predvidevamo, da se bo število nočitev povečalo za cca 3 % prav taiko ob nespremenjenih kapacitetah ležišč. Celotne investicjske naložbe so v letu 1973 znašale na območju Izole v gospodarstvu družbenega sektorja 51.814.000 din. Pretežni del je vloženih v področje industrije (94%) ostala področja dejavnosti pa 6%.
Viri vloženih sredstev pa so: bančna sredstva 47,4 %, lastna sredstva 35,2%, sredstva drugih organizacij 11,6% ostala sredstva 5,8%. Največ sredstev je vloženih (22 mil. ali 43 %>) za preselitev podjetja »2. oktober« iz Portoroža v Izolo.
V letu 1974 pa bodo znašale celotne investicijske naložbe
29.823.000 din ali 43% manj kot v preteklem obdobju. S tem da so naložbe »2. oktober« v celoti končane. Prav tako bodo končane naložbe v podjetje Ruda za prehod na novo tehnologijo proizvodnje opeke po novem stiskanem postopku.
Negospodarska dejavnost
V negospodarsko dejavnost je bilo v letu 1973 vloženih skupaj
54.339.000 din, v letu 1974 pa predvidoma 65.839.000 ali 91,4% več kot v letu 1973. Vložena sredstva bodo v naslednje dejavnosti:
(v 000 din)
Skupaj
stanovanjska
komunala
zdravstveno socialna dejavnost kulturno prosvetna dejavnost ostala dejavnost
1972	1973	1974
42.413	34.700	65.838
29.286	34.700	65.838
6.908	9.535	23.997
5.044	3.429	6.318
1.175	1.332	673
—	28	350
Število zgrajenih stanovanj znaša v letu 1973 67 enot, kar je izpod polletnega poprečja, dočim predvidevamo v letu 1974 izgradnjo 12 stanovanjskih enot od katerih 86 blokovne gradnje, 36 pa v zasebni individualni gradnji.
Kmetijstvo
Kmetijska dejavnost kot edina oblika dela je že redkost. Po-. * j-k. < ' »'»V*. ■'&
. -ki
večuje pa se število ljudi, ki obdelujejo zemljo kot dopolnilno delo. Vendar v kmetijski proizvodnji zaradi večje mehanizacije (trasktor, kosilnice), ni opaziti večjega upada.
Eden problemov je pomanjkanje delovne sile. Vasi ostajajo povečini naseljene z ljudmi z neugodno starostno strukturo.
"—-----------------——
Franc Mislej, viličarist, ki se je udeležil tekmovanja viličaristov. Žal sta že v predtekmovanju izpadla. Na tekmovanju je bil tudi viličarist Mikulin
samezne postavke iz delitve dohodka, zaradi tega bo ostanek dohodka za sklade v primerjavi s preteklim letom večji za 127% in bo znašal 31.579,000.
Upoštevajoč dosežen narodni dohodek na območju občine Izola in število prebivalcev (letno poprečje v letu 1972 10.434 prebivalcev, v letu 1973 10.652 prebivalcev) se je narodni dohdek na občana povečal od 19.498 din na 21.652 din to je 114%. V letu
1974	pa bo znašal 27.595 din ali 259 % več kot v letu 1973.
Poprečno število zaposlenih se je tna območju občine Izola povečalo za 4,8% in znaša v letu 1973 4,749 oseb, kar predstavlja 45% zaposlenega prebivalstva. Največ
Tudi poprečni neto mesečni OD na zaposlenega je znatno izpod republiškega poprečja (zaradi nizke kvalifikacijske strukture) in znaša v letu 1973 1.989 din ali 14% več kot v preteklem letu, v letu 1974 pa bo predvidoma dosežen v višini 2.327 din ali 17% več.
Upoštevajoč povečanje življenj-sikh stroškov (za 20%) je realni OD na zaposlenega v primerjavi z letom 1972 manjši za 4,4%, v letu 1973/74 pa bo predvidoma večji za 1,9%.
Izvoz se je v primerjavi z letom 1972 povečal za 34,4% in znaša 11.130.00 dol., kar predstavlja skoraj četrtino od celotne vrednosti proizvodnje in prodaje na območju občine. Realizirana
12.	10. in 14. 6. 1974 so bili zbori delovnih ljudi po vseh TOZD. Na teh zborih so ljudje izvolili sindikalne odbore TOZD in tako ustanovili svojo samostojno sindikalno organizacijo.
V vsak odbor je bilo izvoljenih 9 članov, poleg odbora so izvolili tudi v vsaki TOZD 5-člansko delegacijo v sindikalno konferenco organizacije združenega dela Delamaris.
Sindikalna konferenca se je sestala 2. 7. 1974. Na tem sestanku se je konferenca konstituirala in za predsednika izvolila ing. Jožeta Rojca za podpredsed. pa Marc Višnjo, tajnika Stres Andrej blagajnik Sila Branko.
Izvoljeno je bilo 7-člansko predsedstvo, ki vodi zasedanje konference.
Sestavljajo jo: ing. Jože Rojc, Višnja Marc, Andrej Stres, Danica Slavič, Franc Lipej, Božidarja Makuc, Franc Pangeršič.
Konferenca je izvolila še:
Tomaža Pavletiča v gospodarsko komisijo obalno-kraškega sveta in Janeza Molka v kulturno komisijo pri obalno kraškem svetu.
V komisije pri občinskem sindikalnem svetu je bil izvoljen:
Anton Baloh v kadrovsko komisijo in
Kaligarič Silvano v komisijo za socialna vprašanja.
Novoizvoljeni odbori po TOZD naj čimprej začnejo s samostojnim delom.
Člani sindikalne konference »»SKUPNE SLUŽBE«
1. Ličen Vladimir
2. Budal Marjan
3. Stres Andrej
4. Gregorič Vinko
5. Kenda Marija
Člani TOZD »»IRIS«
1. Slavič Danica
2. Strasner Ana
3. Repič ing. Jože
4. Krstič Ljubo
5. Volk Franc
Člani TOZD »PLOČEVINKA«
1. Rojc ing. Jože
2. Bassaneže Slavka
3. Korenika Rina
4. Pangeršič Franc 5 Klepač Drago
Člani TOZD »ARGO«
1. Ziherl Milan
2. Makuc Božidarja
3. Marc Višnja
4. Tavčar Karlo
5. Furlanič Mirela
Člani TOZD »RIBA«
1. Lipej Franc
2. Juriševič Albert
3. Bilas Radovan
4. Hrvatič Ivan
5. Baloh Anton
Člani sindikal. odborov v TOZD Sindikalni odbor TOZD »IRIS«
1. Molk Janez — predsednik
2. Božič Renato
3. Fantinič Elvira
4. Slavič Danica
Nadaljevanje na 4. strani
PRODUKTIVNOST je tako kot rentabilnost in ekonomičnost e den od pokazateljev dobrega ali slabega poslovanja podjetja. Merimo jo lahko s časom ali proizvodi:
Skupina izletnikov
produktivnost bo večja, čimveč proizvodov bomo proizvedli v eni uri, dnevu, mesecu
ali obratno, čimmanj časa bomo porabili za proizvodnjo enega proizvoda.
ANUITETA je enkraten obrok
—	odplačilo kredita, ki je sestavljen iz dela kredita in obresti, ki
Nadaljevanje s 3. strani
5. Jankovič Milan
6. Alessio Renato
7. Sokolič Liljana
8. Strasner Ana
9. Loganes Steljo
Sindikalni odbor TOZD »PLOČEVINKA«
1. Marc Ivan — predsednik
2. Kneževič Blaž
3. Žnidaršič Darinka
4. Pucer Zdenko
5. Vatovec Mira
6. Bassaneže Slaivka
7. Frančeškin Olga
8. Zdolšek Marta
9. Rožanc Albina
Sindikalni odbor TOZD »ARGO«
1. Radovanovič ing. Peter — predsednik
2. Ziherl Milan
3. Raspolič Marija
4. Bošnjakovič Miroslav
5. Makuc Božidarja
6. Oblak Juljan
7. Šturm Iva
jih plačuje podjetje za najeti kredit.
Tukaj bi naš mini slovarček zaključili, saj bo drugače marsikdo rekel, da je to pravzaprav že maksi (no, zopet ena tujka,
vendar pa o takih in podobnih kdaj drugič).
Vabimo naše bralce, da nam pošljejo seznam tujk, ki jih večkrat slišimo na sestankih delavskih svetih, pa tudi drugje. Mi pa vam bomo skušali v jasnih in kratkih besedah razložili njihov pomen.	Razlago	podala
Jožica Radujko, dipl. ek.
8. Frančeškin Drago
9. Junc Marija
Sindikalni odbor TOZD »RIBA«
1. Stiipančič Ivan — predsednik
2. Božič Anton
3. Juriševič Albert
4. Lipej Franc
5. Beštjak Elevtrij
6. Glavič Loredano
7. Baloh Anton
8. Milotič Renato
9. Baruca Nerino
Sindikalni odbor »SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI SKUPNE SLUŽBE«
1. Hojnik Milan — predsednik
2. Plesničar ing. Matjaž
3. Zajc Norman
4. Žnidaršič Drago
5. Mavrič Roman
6. Ličen Vladimir
7.	Jerman Boris
8. Morato Jože
9. Budal Marjan
10. Pečan Breda
11. Lutman Uroš
VADNJAL ALOJZ
SLOVENSKA VAS PRI POSTOJNI TOVARNA KONZERV — DELAMARIS IZOLA
Od 29. novembra do 3. decembra 1973 smo bili v 304 m globoki Kačni jami pri Divači. Ob spustu v navpično, nad 200 m globoko brezno je po nesreči ušel nahrbtnik z najrazličnejšimi jugoslovanskimi konzervami v brezno in se na dnu popolnoma razbil. Nobena konzerva (niti Gavrilovičeve paštete in fižolove konzerve) niso vzdržale padca In so se popolnoma razbile. Vaše ribje konzerve pa so edine ostale cele. V paketu vam kot dokaz solidne izdelave pošiljam 2 konzervi (bilo jih je 8), ki sta padli v brezno.
Pozdravlja vas
Tukaj pa res ni kaj pripomniti.
O tujkah
Pogosto lahko slišimo na televiziji in radiu ali prečitamo v časopisu besede, ki so za tistega, ki jih uporablja nekaj vsakdanjega. To pa ne pomeni, da so razumljive vsakomur.
Zaradi tega smo se odločili, da vam v čimbolj enostavni obliki in besedah pojasnimo nekatere izmed tujk, ki se danes uporabljajo Hkrati pa vam bo ta »mini« slovarček v pomoč za lažje razumevanje povzetka letnega plana občine, ki ga med drugim objavljamo v tej številki.
KAJ JE
CELOTNI DOHODEK — vrednost prodanega blaga na domačem in tujem trgu ter vrednost izvršenih storitev. To je torej naša prodaja — ali tudi realizacija.
AMORTIZACIJA — strošek za podjetje, ki nastane zaradi obrabe strojev, zgradb, in drugih naprav. Vsi vemo, da naprave niso večne, saj se izrabljajo ali zasta-
Razlika, ki nam ostane je torej dohodek podjetja, šele sedaj lahko poravnamo tudi osebne dohodke delavcev.
ZAKONSKE IN POGODBENE OBVEZNOSTI ne smemo pozabi-biti, saj je podjetje dolžno plačevati razne prispevke občini, republiki in zvezi, pa prometni davek in davek na dohodek. Vse to so zakonske obveznosti.
Pogodbene obveznosti pa so: obresti za kredite, ki jih je najelo podjetje, zavarovanje ipd.
DRUŽBENI PROIZVOD. Sedaj, ko poznamo že nekaj besed nam bo lažje, ko bomo govorili o o-stalih tujkah. Družbeni proizvod podjetja je vsota njegovega dohodka in zneska amortizacije.
EKONOMIČNOST POSLOVANJA — Podjetje bo najbolj ekonomično poslovalo takrat, ko bo njegov celotni dohodek največji, njegova porabljena sredstva pa čimmanjša.
Na izletu
rijo. Poskrbeti moramo, da bomo po nekaj letih, ko bodo le, še odpadlo železo, imeli prihranjen denar za nakup novih.
DOHODEK dobimo, ko s celotnim dohodkom (točka 1) pokrijemo vrednost porabljenih sredstev (surovin in materiala, električne energije vode, kurjave) in tudi amortizacijo.
RENTABILNOST POSLOVANJA dobimo, če primerjamo družbeni proizvod podjetja in vsa vložena sredstva, ki jih je moralo podjetje vložiti v proizvodnjo, da je dobilo tak dnižbe-ni proizvod (DP). Podjetje bo bolj rentabilno, če bo ustvarilo člmvečji družbeni proizvod in zanj porabilo čimmanj sredstev.
Najlepša med ribarnicami
Kontrola doz Iris
govoril, da je najlepša ribarnica v Tolminu. Ker pa smo ženske take, da ne verjamemo na besedo, sem si to naj lepšo ribarnico ogledala in si nekaj tudi zabeležila.
Prvi vtis, rože na polici. Takoj veš, da je tukaj prodajalka žen ska. Nisem se motila. Tov. Marija Brelih mi je med prihajanjem in odhajanjem strank povedala: »4. aprila je minilo eno leto, odkar sem zaposlena v Ribarnici. 12 let sem delala v Av-
Prodate ribo tudi v hotele?
Ja, ribe damo tudi v restavracijo, vendar se je največ proda
v ribarnici.
Kaj pa stranke iz okoliških vasi?
Teh pa je tudi kar precej, ker okoli Tolmina ne prodajamo s kombijem po terenu.
Vsak si želi izboljšanja na svojem delovnem mestu. Ste tudi
vi med njimi?
lepimi
Seveda. Želim si, da bi se mi povečal osebni dohodek. Delo prodajalke je »mrzlo«, ker imam roke vedno v ledu. Ribarnica je velika, precej je strank, tudi čiščenje prostorov je moje delo.
Ker prodajalka ni utegnila več klepetati z menoj sem odšla od prodajnega pulta in prisluhnila strankam.
»Je kaj frišnega,« je vprašala starejša nakupovalka.
»Vse je frišno, samo je v spremenjenem stanju« ji je objasnil poslovodja in že je imela v nakupovalni torbi dva sveže zmrznjena osliča, čeprav je najprej želela enega.
Da smo ženske zmagale v enakopravnosti je dokazal mož, ki je prišel v ribarnico ter vprašal po zmrznjenih osličih. Poslovodja Laščak, ki je moža dobro poznal kot stalno stranko je rekel prodajalki, naj mu postreže s štirimi osliči. Vendar se mož ni strinjal, povečala se je družina, sedaj mora več kupiti. Tako je odšel ven s šestimi kosi osličev, pa še zadovoljen je bil, ker ribe so najcenejše meso. Tako je, če se družina poveča, še pri ribah so stroški večji.
Medtem, ko sem opazovala poslovodjo pri delu, čistil je hladilnik, kjer je zmrznjena riba,
sem poslušala stranke. Vsem je bilo težko ugoditi. Vsak bi rad dobil lepe, dobre in poceni ribe. Vse pa res ne more biti. Tako so prihajali in odhajali. Mladi, stari, moški in ženske. Nekateri zadovoljni, drugi manj zadovoljni, vsi pa z ribami v torbi in manj denarja v denarnici.
Med zadnjimi je prišla stara ženica in okoliške vasi. Da je iz okolice sem zvedela v razgovoru z njo.
»Veste, iz naše vasi gremo le malo v mesto in ko pridemo moramo prinesti stvari za celo vas.« Res je bila stara ženica otovorjena s torbami. Najprej je vzela malo ribe, ko pa je videla, da je to le malo denarja, je vzela še nekaj koščkov.
Prodajalka ji je uslužno dala ribo v torbo.
Druge stranke, ki so prihajale so res zahtevale največ filetov paniranih. Ta riba je hitro pripravljena, pa tudi cena ni previsoka. Tako so govorile stranke. Tako misli tudi prodajalka in poslovodja.
Delovni dan, ki se prične ob sedmih, ki je poln prihajanja in odhajanja strank, dotikom z ledom, to je delovni dan prodajalke v ribarnici.
Delovni dan, ki se prične zgodaj zjutraj, stotine prevoženih kilometrov, stranke, ki prihajajo po ribe v vaseh, obračuni na koncu meseca, to je delovni dan poslovodje.
Končno dejanje
Priprave za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet so prišle zdaj tako daleč, da je že izdelan predlog samoupravnega sporazuma za ustanovitev te skupnosti. V široko zastavljeni javni razpravi o osnutku sporazuma so organizacije združenega dela, 'krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije dale vrsto pripomb, ki jih je iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti temeljito proučil in upošteval pri sestavi predloga sporazuma.
Medtem ko je še tekla javna razprava, je republiška skupščina sprejela 25. aprila zakon o samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet. S tem zakonom je dala svoj prispevek k uresničevanju ustavnih določil glede samoupravnega razreševanja skupnih interesov na področju železniškega in luškega prometa. Pri tem je upoštevala voljo delavcev železniškega in luškega prometa, ki so jo izrazili že lani. Železničarji so dali pobudo za u-stanovitev te skupnosti že med razpravo o uresničevanju ustavnih dopolnil, ko so se odločali za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Kmalu zatem so se jim pridružili tudi delavci Luke Koper.
Republiški zakon določa obvezno članstvo v skupnosti. V njej nastopajo na eni strani železniški in luški delavci, na drugi strani pa uporabniki železniških in luških storitev. Obvezno morajo postati člani >skupnosti vse tiste organizacije združenega dela, ki morajo že po sedanjih republiških zaikonih združevati sredstva
za razvoj železniške infrastrukture. Prav talko morajo biti v skupnosti zastopani občani prek krajevnih skupnosti. Vsi drugi interesenti se lahko včlanijo v skupnost prostovoljno.
Predlog sporazuma je rezultat temeljitih razprav in priprav. Organizacije združenega dela bodo o njem seveda še temeljito razpravljale. Javna razprava o predlogu je trajala do 15. junija. V tem času so organizacije združenega dela sprejele in izvolile tudi svoje delegate za ustanovno skupščino samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet. Iniciativni odbor predvideva, da bo lahko sklical ustanovno skupščino konec junija-	(Iz	»Nove proge)«
Problem št. 1
V	Delamarisu imamo veliko dobrih šahistov.
V	Delamarisu imamo še več dobrih delavcev.
Prvi so sposobni rešiti mnoge šahovske probleme, kar, menimo, je umetnost.
Reševati in rešiti probleme naše proizvodnje pa bi bila genialnost. žal takih ljudi še nimamo, saj smo že toliko in toliko ur držali v proizvodnji roke križem, ker ni bilo drugega dela.
K problemom: Predlagam, da razpišemo delovno mesto za genialnega človeka, ker poprečni ljudje niso kos poprečnim problemom. V razpisu posebej poudarimo, da vsi drugi pogoji niso bistveni.
(Iz »Gostola«)
Precej časa je moralo miniti, da so ljudje spoznali prehrambeno vrednost ribe. Naša tovarna je začela odpirati ribarnice, kjer so ljudje lahko kupovali svežo in tudi zmrznjeno ribo. V začetku je bilo manj ribarnic, danes pa lahko govorimo o 13 ribarnicah, ki so dobro ali manj dobro založene s svežo in zamrznjeno ribo, ter ribjimi konzervami.
V	lanskem letu je bila odprta ribarnica v Tolminu, ki oskrbuje mesto Tolmin in okolico z ribami. Poslovodja v ribarnici je tov. Marjan Laščak, ki mi je vedno
toelektro in žal mi je da sem zapustila to tovarno«.
Kako je s strankami. Vidim, da jih je kar precej. Katero ribo največ prodate?
Stranke skoraj vse poznam saj so večinoma domačinke. Največ pa prodamo filete panirane, ko je sveža riba pa prodamo svežo. Samo sedaj je ni.
Vaš delovni čas?
Od 7—12 in 14.—16. Ljudje pa največ kupujejo dopoldne in seveda ob petkih.
SPREMEMBE - DOPOLNITVE
V	pravilniku o delovnih razmerjih Kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola iz decembra 1966 se drugi in tretji odstavek 78. člena spremenita s tem, da se dosedanja določila »enajst mesecev« in »11« črtata ter zamenjata z določili »šest mesecev« in »6«.
81.	člen se spremeni in se glasi:
81.	člen
Dolžina letnega dopusta za posameznega delavca se določi po naslednjih konkretnih osnovah in merilih:
I. Delovna doba
Na podlagi skupne delovne dobe, ki se šteje v pokojninsko dobo, pripada delavcem dopust po naslednjih merilih:
1. do 5 let
delovne dobe 18 delovnih dni
2. nad 5 let do 15 let
delavne dobe 20 delovnih dni
3. nad 15 let do 25 let delovne dobe 26 delovnih dni
4. nad 25 let
delovne dobe 30 delovnih dni
II. Delovni pogoji
1. Odgovornost in strokovnost
— delavci na vodilnih delovnih mestih — 5 delovnih dni;
— delavci na vodstvenih delovnih mestih, za katera se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba in delavci na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba — 3 delovne dneve.
— delavci na vodstvenih delovnih mestih, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba ali kvalifikacija (če niso zajeti pod
2.	točko) in delavci na delovnih mestih, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba — 2 delovna dneva.
— delavci na delovnih mestih za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba ali kvalifikacija (če niso zajeti pod 2. točko)
— 1 delovni dan.
2. Težji delovni pogoji
TOZD Argo
— izdelovalec jušnih koncentratov, pripravljalec dišav, steri-lizer, kurjač in priučeni kurjač
— 2 delovna dneva;
—	pražar, sušilec, ekstraher, mlinar praženih kav, opravljač polnilnih in zapiralnih strojev, transportni delavec, pomočnik o-pravljača strojnih naprav, zapi-ralec pločevink in čistilec prostorov — 1 delovni dan.
Delo pri strojih v odd. proizvodnje jušnih koncentratov (o-prav.ljač strojev), naj se uvrsti med delovna mesta za katera je predviden 1 delovni dan dopusta, kolikor bo to delo sistemizirano oziroma predlagano v novi organizaciji TOZD ARGO.
TOZD IRIS
— sterilizer, kuhar rib, čistilec transportne embalaže in čistilec kanalizacije — 3 delovne dneve;
— opravljač naprave in pomožni delavec pri izdelavi ribje moke, pripravljalec rib, manipulant z oljem, opravljač pralnega stroja, delavec v skladišču zelenjave, delavec pri blanširanju zelenjave in izdelave mešanic, delavec v skladišču soljenih rib, varilec, e-lektričar (kolikor bo delo in delovno mesto sistemizirano za o-pravljanje dela samo v proizvodnih odelkih TOZD IRIS), urejevalec strojev in čistilec sanitarij
—	2 delavna dneva;
—• pripravljalec omak, opravljač kuhalnika (fižol), delavec pri strojnem rezanju in lupljenju zelenjave, zapiralec pločevink, predelovalec rib, predelovalec zelenjave in čistilec prostorov — 1 delovni dan.
TOZD PLOČEVINKA
— delavec pri izdelavi zlitine, razrezovalec pločevine, opravljač linije za izdelavo pločevink in u-rejevalec strojev v odelku litografije — 2 delovna dneva;
— vsa delovna mesta v oddelku litografije in oddelku izdelave pločevinaste embalže — 1 delovni dan.
TOZD RIBA
— delavec v hladilnici — 3 delovne dneve;
— strojnik hladilnih naprav, čistilec transportne embalaže, varilec, ladijski mehanik in osvetljevalec na ribiških čolnih — 2 delovna dneva;
SAMOUPRAVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE
— čistilec prostorov — 1 delovni dan.
VZDRŽEVANJE
— varilec, mizar — ladjedelni-čar, zidar, priučeni zidar in električar za vzdrževanje ribiških ladij — 2 delovna dneva;
TRANSPORT
— voznik tovornega vozila (razen voznikov tovornih vozil, ki vozijo na območju občin Koper, Izola, Piran in voznikov v prodajnem sektorju ter TOZD RIBA) — 2 delovna dneva.
III.	Posebna merila
1. Invalid — delovni in vojaški
— invalid II. kategorije — 3 delovne dneve
— invalid III. kategorije — 2 delovna dneva.
2. Delavci, ki jim je zaradi sodelovanja v NOB priznana posebna doba:
— od	leta	1941	6	delovnih	dni
— od	leta	1942	5	delovnih	dni
— od	leta	1943	4	delovnih	dni
3. Matere, ki imajo dva otroka mlajša od 7 let — 3 delovne dneve.
4. Matere samohranilke, ki i-majo otroke mlajše od 3 let — 2 delovna dneva.
82.	člen se Sipremeni in glasi:
82.	člen
Ne glede na osnove in merila ne more znašati letni dopust delavca manj kot 18 delovnih dni in dalj kot 30 delovnih dni.
92.	člen se spremeni in se glasi:
Fluktuacija v juniju 74
V mesecu juniju je bilo sprejetih na delo 11 delavcev, od tega 3 žene, in sicer:
1. Madar Ivan, 19 let — TOZD IRIS, KV
2. Prutki Siniša, 19 let — TOZD IRIS, KV
3. Caharija Anton, 43 let — samouprav, skupnost »SKUPNIH SLU2B«, Splošni sektor, SIS
4. Sinkovič Marino, 22 let — TOZD RIBA, m/l »Vojko«, NK
5. Sukalo Bosiljka, 20 let — TOZD IRIS, NK
6. šalkovič Stjepan, 22 let, TOZD ARGO, NK
7. Selič Pavel, 34 let — TOZD IRIS, KV
8. Stanojkovska Persa, 28 let — TOZD IRIS, NK
9. Rupnik Julij, 55 let, samoupravna skupnost »SKUPNIH SLUŽB«, Počit, dom Lepena, VK
10. Trop Leopoldina, 66 let — samoupravna skupnost »SKUPNIH SLUŽB«, Počit. dom Lepena, KV
11. Kvasič Luciano, 21 let — TOZD RIBA, KV
V mescu juniju je odšlo iz podjetja 16 delavcev, od tega 7 žena, in sicer:
J. Babič Zorka, 26 let — TOZD IRIS, NK, samovoljno
Prostor med TOZD Ribo in Argom, kateri TOZD bo skrbel za red na dvorišču, ker do sedaj ni nihče
92. člen
Vsak delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas koriščenja letnega dopusta v poprečju njegovega zaslužka za tisto leto, v katerem je koristil letni dopust.
Če to ni mogoče ugotoviti ali določiti v času koriščenja dopusta se ta obračun vrši v januarju.
V	takem primeru se delavcu do obračuna nadomestila, obračuna akontacijo, ki ne sme biti manjša od njegove osnove.
93. člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas, ko je delavec na letnem dopustu se določi s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
Te spremembe in dopolnitve pričnejo veljati 8 dni po objavi, ko jih sprejme Centralni delavski svet, uporabljajo pa se od 1. januarja 1974 dalje.
Centralni delavski svet je na svoji 5. red. seji sprejel naslednji
SKLEP
Sprejme se sprememba in dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih, ki določajo pogoje za koriščenje rednega letnega dopusta.
Spremembe in dopolnitve veljajo do 31. 12. 1974.
Do tedaj pa naj kompetentna strokovna komisija imenovana znotraj podjetja ali iz zunanjih strokovnih sodelavcev pripravi ustrezne kriterije glede delovnih pogojev na podlagi sistemizacije delovnih mest in analitične ocene delovnih mest.
Ustrezna strokovna služba pa naj določi delovna mesta s težjimi delovnimi pogoji, ki bi se upoštevala pri odmeri letnega dopusta.
zaposlenih
2. Grbac Anton, 58 let — TOZD RIBA, KV, upokojen
3. Zadel Leopolda, 46 let — TOZD IRIS, NK, sporazumno
4. Franca Alojzija, 41 let — TOZD IRIS, NK, upokojena
5. Bratina Zdenka, 19 let — TOZD PLOČEVINKA, NK, sporazumno
6. Jurinčič Ivan, 40 let, TOZD IRIS, NK sporazumno
7. Strelec Miran, 17 let — TOZD ARGO, NK, sporazumno
8. šalkovič Ivan, 21 let — TOZD ARGO, NK, sporazumno
9. Liovič Stipan, 21 let — TOZD RIBA, KV, v JLA
10. Lenček Drago, 49 let, — samouprav, skupnost »SKUPNIH SLU2B«, komercialni sektor, VSI sporazumno
11. Pehal Ivan, 60 let — samoupravna skupnost »SKUPNIH SLU2B«, komercialni sektor, potek sporazuma
12. Bobič Bruno, 60 let — TOZD RIBA, KV, upokojen
13. Skrt Anton, 41 let — TOZD RIBA, NK sporazumno
14. Bregovič Antonija, 33 let — TOZD PLOČEVINKA, NK, potek sporazuma
15. Chelleri Vasilija, 53 let — TOZD PLOČEVINKA, PK, upokojena
16. Markežič Marija, 30 let — TOZD IRIS, NK, sporazumno.
Dne 30. 6. 1974 je bilo v podjetju zaposlenih skupaj 1337 delavcev, od tega 667 žena.
SKLEPI
Oddelek Juhe — polnjenje kozarčkov začinke
OB PRIJAVI ČASOPISA
Kombinat konzervne industrije »DELAMARIS« IZOLA
Izola, 'dne 13. 6. 1974
ODBOR ZA PRAVICE IZ DELA
Odbor za pravice iz dela Kombinata »Delamaris« Izola je na svoji 9. redni seji dne 12. 6. 1974 sprejel naslednji
SKLEP
Na osnovi 42. člena Zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 7/73) ter na osnovi Statuta se sklene naslednje:
1.
Delovni ljudje in občani, družbenopolitične skupnosti in nijhovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter društva, lahko zahtevajo, da se v Našem glasu objavijo njihova sporočila, če so pomembna za javnost.
2.
Delovni ljudje in občani ter osta-
li,	navedeni pod 1., pošljejo svojo zahtevo za njihova sporočila v pismeni obliki na glavnega in odgovornega urednika — (Uredniški odbor), ki tako zahtevo obravnava in odloči o zahtevi. Pri presoji zahtevka je treba upoštevati zlasti:
— kdo zahteva javno sporočilo,
— vsebino javnega sporočila,
— ali je res smatrati za nujno, da je javnost zainteresirana za tako sporočilo,
— ali se tako sporočilo nanaša na dejavnost izdajatelja časopisa,
— ali je zahteva po sporočilu v skladu z družbenimi interesi,
— ali je javno sporočilo tisto, ki obravnava širšo družbeno problematiko, ali zgolj osebno prizadetost.
3.
Javno sporočilo je treba objaviti v prvi naslednji številki po prejemu zahtevka. Kdor je vložil zahtevek za objavo sporočila, mora biti o sklepu obveščen in sicer:
— če se zahtevek sprejme, se sporočilo objavi z dokaznim izvodom,
— če se zahtevek zavrne, pa pismeno in sicer najpozneje v roku 30 dni po prejemu zahtevka.
Zavrnitev zahtevka mora organ, ki o tem odloča, utemeljiti.
4.
Zoper zavrnitev zahtevka iz tč.
3.	je dopustna pritožba v roku 15 dni na Odbor za pravice iz dela, ki mora o pritožbi odločiti v roku 30 dni po prejemu pritožbe.
Rešitev Odbora za pravice iz dela se lahko objavi v glasniku če Odbor za pravice iz dela tako sklene.
5.
Delovni ljudje in občani, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, samoupravne skupnosti, družbenopolitične organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, društva in civilno pravne osebe imajo pravico zahtevati od odgovornega urednika, da objavi njihov popravek sporočila, če je s poročilom, ki je bilo objavljeno v obzorniku prizadeta njihova čast, dobro ime, pravica ali korist.
Postopek glede objave ali ne-objave popravkov ureja Zakon o javnem obveščanju (člen 44. do 61. Uradni list SRS, št. 7/73).
Predsednik Odbora za pravice iz dela — Milan NARDIN
Kombinat konzervne industrije »Delamaris« Izola
Izola, 13. 6. 1974
ODBOR ZA PRAVICE IZ DELA
Odbor za pravice iz dela Kom-biata »Delamaris« Izola je na svoji 9. redni seji dne 12. 6. 1974 sprejel naslednji
SKLEP
Na osnovi 23. člena 3. odstavek Zakona o javnem obveščanju (U-radni list SRS, št. 7/73) in v smislu Statuta »Delamaris« Izola se sprejme naslednji sklep o izdajanju mesečnega informativnega glasila »Naš glas«.
1.
Delamaris Izola izdaja mesečni informativni časopis »Naš glas« (v naslednjem besedilu glasnik).
2.
Vsebinska zasnova glasnika je določena v 62. členu Statuta Kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola, ki je:
— obvešča delavce o delu organov upravljanja in drugih samoupravnih organov,
— o doseženih uspehih podjetja,
— o posebnih uspehih posameznih delovnih enot in posameznih članov delovne skupnosti.
— podatke o delu družbeno-po-litčnih organizacij podjetja,
— o delu občinske skupščine in njenih organov,
— o drugih vprašanjih, ki so neposredno ali posredno povezana s poslovanjem podjetja.
3.
Glasnik ureja Uredniški odbor, ki ga sestavljajo predstavniki iz posameznih TOZD in Samoupravnih skupnosti, imenuje pa ga Odbor za pravice iz dela. Delo uredniškega odbora vodi predsednik, katerega izvolijo člani u-redniškega odbora za dobo dveh let.
4.
Uredniški odbor pri glasniku:
— sklepa o temeljnih vprašanjih izvajanja zasnove časopisa,
— odobrava druga vprašanja, ki so temeljnega pomena za izdajanje in urejevanje časopisa, in daje o teh vprašanjih mnenja in predloge izdajatelju časopisa,
— skrbi za neposredno povezovanje časopisa z delovnimi ljudmi in občani, da se zagotovi njihov vpliv na delo in razvoj časopisa,
— daje soglasje k splošnem aktu, s katerim se določijo pogoji, pod katerimi se objavi javni odgovor,
— daje smernice za delo glavnemu in odgovornemu uredniku,
— skrbi za redno izhajanje glasnika.
5.
Finančna sredstva za izdajanje glasnika zagotovi z letnim planom »Delamaris« Izola.
6.
Družbeni organ pri »Delamarisu« Izola je Odbor za informiranje, katerega sestavlja 8 članov, ki so jih delegirale družbeno-po-litčne organizacije.
7.
Glavnega in odgovornega urednika imenuje Odbor za pravice iz dela »Delamaris« Izola. Za odgovornega urednika je lahko postavljen kdor je jugoslovanski državljan in je opravilno sposoben ter ni bil kaznovan za naklepno kaznivo dejanje. (39. člen Zakona). Dolžnosti in pravice glavnega in odgovornega urednika so urejene z Zakonom. Odgovorni urednik je ob pogojih, ki jih določi Zakon odgovoren za vse informacije, ki so objavljene v glasniku.
8.
Teksti v glasniku se tiskajo praviloma v slovenskem jeziku, lahko pa tudi v jezikih drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. Glasnik se tiska v »Železniški tiskarni« v Ljubljani, M. Pijade 39 in izhaja enkrat na mesec. Za vsa druga vprašanja, ki jih ta sklep ne rešuje, se uporabljajo določila zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 7/73).
Predsednik Odbora za pravice iz dela — Milan NARDIN
Kombinat konzervne industrije »Delamaris« Izola
Izola, dne 12. 6. 1974
ODBOR ZA PRAVICE IZ DELA Odbor za pravice iz dela »Kombinata »Delamaris« Izola je na
svoji 9. redni seji dne 12. 6. 1974 sprejel naslednij sklep
SKLEP
V	skladu z 29. členom Zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 7/73) se imenuje odbor za informiranje, ki šteje 8 članov, katere so delegirale družbe-no-politične organizacije v DELAMARISU in Občinske konference SZDL, ZMS in Obalnega sindikata v Kopru.
Predsednik Odbora za pravice iz dela — Milan NARDIN
Kombinat konzervne industrije »Delamaris« Izola
Izola, dne 13. 6. 1974
ODBOR ZA PRAVICE IZ DELA
Odbor za pravice iz dela Kombinata »Delamaris« Izola je na svoji 9. redni seji dne 12. 6. 1974 sprejel naslednji
SKLEP
V	skladu z 29. členom Zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 7/73) se imenuje uredniški odbor »Našega glasa«, ki ga sestavljajo:
1. Dežjot Zorko
2. Darja Korče
3. Tomaž Pavletič
4. Carli Vidojka
5. Požar Sonja
Uredniški odbor se mora konstituirati najkasneje v enem mesecu po tem sklepu.
Predsednika uredniškega odbora izvolijo člani na prvi seji.
Uredniški odbor se je konstituiral in za predsednika izvolil Zobka Dežjota.
Predsednik Odbora za pravice iz dela — Milan NARDIN
Kombinat konzervne industrije »Delamaris« Izola
Izola, dne 13. 6. 1974
ODBOR ZA PRAVICE IZ DELA Odbor za pravice iz dela Kombinata »Delamaris« Izola je na svoji 9. redni seji dne 12. 6. 1974 sprejel naslednji
SKLEP
V	skladu z 38. členom Zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 7/73) se imenuje za glavnega in odgovornega urednika glasila »Naš glas« ŠKAPIN ALBINO.
Janez MOLK
0 KULTURI
KIPARSKI TABOR »OD GUPCA DO LACKA«
(Nadaljevanje)
Žal mi je, da kakšnih večjih Skulptur doma ne morem ustvarjati, ker nimam dovolj velikega delovnega prostora in ker je težko priti do večjih kosov lesa.
Za to se mi pravzaprav na tem kiparskem taiboru nudi edinstvena prilika, da se lahko skušam z večjimi kosi lesa. Tako sem leta
skupno stvaritev kiparskega tabora t.j. v »Puntarsko javko«. Prav itako, kot so obstojale ku-rirsike javke med narodnoosvobodilno vojno, so obstojale puntarske javke za časa kmečkih uporov.
Idejo za to skupno kompozicijo je dal Milan Kristan, kipar iz Ljubljane, ki je prav tako stalen
»Mi kujemo svoje srce«
član kiparskega tabora in že od vsega začetka sodeluje z Ivanom Kreftom pri sami organizaciji tabora.
Putarsko javko naj bi predstavljala okrogla lopa premera 8 do 10 metrov, pokrita s slamnato streho stožčaste oblike. Ta streha bi naj bila podprta s šestimi obdelanimi stebri višine
2.2	metra. V ozadju javke pa bi se razprostiral v loku velik relief vzidan v škarpo, ki ga izdeluje M. Kristan.
Pred pričetkom obdelave nosilnih stebrov smo se domenili,
Novi skladiščni prostori v Argu. Blago je naloženo na paletah
1972 upodobil za roke obešenega in majčkenega puntarja v 1,5 m visoko orehovo korenino.
Naslednje leto sem se lotil 2,4 m visokega in 70 cm debelega hrastovega debla. Iz tega debla sem izdelal talca, kot spomin na žrtve nacističnega nasilja nad videmskimi domačini.
Letošnji kiparski tabor pa se je od prejšnjih dveh nekoliko razlikoval. Prejšnje stvaritve so bile čisto individualne in neodvisne druga od druge, dočim smo letos ustvarjali skulpture, ki se bodo naslednje leto vključile v
Mati Slovenija
da bi po dva stebra predstavljala določeno temo in sicer: dva stebra borbo, dva domovino Slovenijo in dva delo.
Moj prijatelj Vekoslav Batista in jaz sva si izbrala »delo«.
Ko sva premišljevala, katero deio naj upodobiva, sva prišla do zaključka, da morava upodobiti delo, ki so ga tisočletja o-pravljale človeške roke, ki pa ga sedaj izpodrivajo moderni stroji. Za to sva si v čast in spomin rokam, ki so osnova vsega, kar
je človek ustvaril na Zemlji izbrala sledeče: Batista je upodobil kmeta in kmetico, ki z motikama kopljeta zemljo, jaz pa sem si izbral kovaško delo.
Pri tem sem uporabil geslo: »Mi kujemo svoje srce«, ki sem ga tudi vrezal pod nakovalo. Tako sem upodobil dva kovača, od katerih drži eden s kleščami na nakovalo srce, drugi pa ima v rokah dvignjeno kladivo.
(se nadaljuje)