90. številka
Trst. v petek 31. marca 1905.
Tečaj XXX.
>di
Izhaja vsaki dan. ~mm
ob ne«le. ah in praznikih ob 5. uri. oh ponedeljkih ob
S. uri zjutraj, ličae iteTiik«- ne pr<»da;aio po 3 novč <6 stot.nk) » mnorih tooakarnah v tr«tu in okolici. Ljubljani, Gorici, Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani, Nabrežini. Noveinmestu itd. >ria«e It aarnebe npreiema uprava lista „Edinost4*, aliea i'onri« »iaiatti «t. IS. — l radne are so od i. pop. do rre^er. — Cene oetJU-om 16 »t na vrsto petit: poslanih, innrtnire. javne zahvale in domači oclasi po poeodbi.
TELEFON Uev. 11*7.

Sdmost
Glasil« političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti je moč l
Naročnina znala
ca vse leto K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankorana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oelase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
OKEDNIsTVO: al. Giorfio Galatti 18. <Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik iconsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18.
Poštno-hranilnični račun št. 652.841.
V jna na skrajnem Vztoku.
'Brzojavne vesti). Parnik zaplenjen.
TOKIO 30. (Reuterjev biro) Parnik »Industiv«. ki je plui proti V adivoatoku, so •Japonci dne 28. t. m. zaplenili. Narodnost parnika ni znana.
Četrta ruska eakadra
PETROGKAD 30. Po zanesljivi infor-mac ;i lista »Ruskoje Slovo« odpluje v aprilu četrta eskadta, katero se sed>»; energično oborržuje in ki bo mnogo mcčneja, nego se je v početku namerov*Io.
Govorice o miru. FRANKOBROD ob MESU 30. »Frankfurt. Zeitung« porcča iz Par za : Po czira vredn h zjavah iz ruskih krogov, se zdi, da ima v kratkem, kakor pred 50 leti, ruska vojna svršiti s par žkim kongresom. Ob razpravah glede mirovnih pcgojev Japonske so izven Rusije ioteresovane še druge vlasti. Kdo je prvi sprož 1 to misei, se do sedaj ni ncoglo točno k on* ta to vati.
NF,\V-YORK 30. Zastopnik »Associated Press« v Petrogradu je brz^javil, da mu je možno poiooati, da je ie storjen prvi korak za sklepanje miru. Rus ja :e baje indirektno •Japonski priobčila nekatere neg&t vne pogoje, na tamelju katerih je možno skleniti mir, namreč t3, da Rusija ne odstopi nikakega ozemlja in da ne plača vojne tdškcdnine. Rusija je prepustila, da Japon ca odloči, se !■ zamorejo na tej podlag! pričet uiirovna p< gajanja. Japonska ni še odgovorila.
LONDON -'»0. »Reuterjev biro« poroča z Petrcgrada : Z ozirom na mirovna pogajanja, je položaj, kolikor je m žco razvideti, nastopen: V m nitt-r jalnih krogih so natančno pretresli pogoje, ki bi jih, kakor se zdi, Rusija veprejtla. Tudi temelji, ki bi jih Rusi,a dopustila, ako ee pričao mirovna po rajanja, so že v načrt h določeni. Razjrave b. as v prvih Btadijih rodile cd tretje °trank*i oziroma tretjih strank. Sodi se, da 1» -t p sredovali Francija in Severne zvezne držtve.
Dogodki v Rusiji.
EIRJUČ (sjubernija Voronei) 30. (Petr. brz. agent.) Tolpa kmetov je pričela uničevati posestvo knegine Jusupov. Okrožna oblastmja se je podala na lice mesta.
BAHMLT i^ubernija Jekaterinoslav.) 30. Med kmeti v Oasenu je opažati gibanje pr ti nemškim naseljeccem. Kmet e žugajo, da bodo vzeli Nemcem vse ozemlje, akj je i«: i dobrovoljco ne odstcpijo. V minoli noči e prišel v kraj oddeiek kozakov. Tudi oblaste ije so sa poiale t aka?.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 30. Poslanik Szogyeci-Marich je odpDtoval danes ob 5. uri popol. na Dunaj.
BUDIMPEŠTA 30. Cesir je danes pred-poludne ** posebni avdijenci vsprejel nadvojvodo Josipa Avgusta ter mu podelil vojaški zaslužni križec.
Ob rt. uri zvečer je bil pri cesarju dvorni obed, katerega se je vdeležilo mnogo oseb, med temi več poslancev. Poel. grof Albert AppoDyi, Štefan Rakovszkv in Lud vik Hentaller so se opravičili.
Brzojavne vesti.
Požar na Llojdorem parnik o.
BRINDISI 30. Požar na Lloydov«m parniku »Dalmatia« je trajal še danes rjutraj, ker so zamogle vodne cevi le tažko doseči v prostor napolnjen z blagom. Konečno je bil pežar omejen. Žrtev ni.
Vojni minister t Budimpešti. '
DUNAJ 30. Kakor poroča »Fremden-blatt«, se je državni vojni minister Pitreich na cesarjev poziv podal danes zjutraj v Budimpešto.
BUDIMPEŠTA 30. Državni vojn minister Pitreich je dospel danes popoludne semkaj. V njegovem spremstvu sta sekcijska načelnika GM. Krobatin, Klobučar in vojaški nadintendunt Dobruzki. Istodobno je dotpel semkaj tudi poveljnik mornarice grof Mon-tscuccoli.
BUDIMPEŠTA 30. Vojni minister Pit-re ch je bil danes popoludne vsprejet od cesarja v posebni avdijenci. Vojni minister se je na to podal k finančnemu ministru Lukacsu, kjer se je vršila konferenca, ki je trajala skoro dve ur . Konferenca so ss vde-ležili ministerski predsednis grof Tisza, poveljnik mornarice grof Montecuccoli, sekcijeki načelnik GM. Krobatin, vojaški nadintendant Dobruc.k', in trije dostojaostveaiai vojne mornarice.
Defrardant Bertoli.
LONDON 30. Policijsko sodišče v Bo\v Streetu je odredilo, da se izroči bančni blagajnik Benjamin Cjrner ali Karol Bertoli, ki je poneveril v Reki velike svote ter ubežal.
Ponesrečen parnik »Frieda«.
TANGER 30. Glasom dešlih poreč.1, je nade, da se reši avstrijski parnik »Frieda«, ki ponesrečil pri rtu Tenerifi.
Francozka zbornica.
PARIZ 30. Zbornica je nadaljevala debato o predlogi g.ede ločitve cerkve od države. Konservativni posl. Cochin je pobijal zakonski načrt ter se trudil pobijati tudi argumente poročevalca.
Nezgoda na železnici.
PARIZ 30. Na progi Sceaux je skočil b tira osebni vlak. Vozovi so pričeli goreti. Kakor se sliši, je bilo več oseb ubitih, mnogo pa ranjenih.
PARIZ 30. Vlak je skočil s tira pri Arcueilu na progi Pariz-Sceanx. Dva kurjača in en potnik so bili ubiti, 6 oseb pa poškodovanih. Med žrtvami ni nobenega ino-zemca.
češka žilavost.
(Dopis). IV.
Izlssti je bila dob* cesarc3 Marije Te režije m cesarja Jožefa II., ko je ve* državni aparat z vso silo delal na to, da k>i dežele, spadajoče pod dinastijo Habsburgov, vtaknil v jednotno nemško unifjrmo in dal vladanju strogo centralistično obliko. Napori v ta namen so se vi š ili po vsej državi in na vseh polji!i javne uprave, »zlasti pa v šolstvu in politični upravi. Kraljestvo Oeško naziv-Ijejo biser v kroni Habsburgov. S tem označe nje na se simbolizuje velik pomen dežel češke krone v sestavu države. Saj vidimo izlasti v novejih časih, kako politične razmere na Češkem določajo smer vsemu političnemu življenju države. Povsem naravno je torej, da je tudi doba cesarja Jožefa zastavljala s posebno intanzivnostjo se svojimi napori za icfiltracijo nemštva, računaj9 na gori povdarjeni veliki pomen dežel češke krone za državo. In ti računi so bili dobro utemeljeni : čim bi bila na Češkem vspela prizadevanja pc germanizaciji, zlomljen bi bil defiaitivno odpor vsega nenemškega ž vlja v državi. Po tem takem je žo za vlade cesarja Jožefd II. obstajalo dejstvo, ki je danes pri-poznano vseobča, dejstvo namreč: da so Cehi pijonirji vsega avstrijskega Slovanstva. In pokazali so se take pjonirje : napori germa n:zacije so sicer neusmiljeno orali, ali tako globoko vendar niso mogli zamiriti življenj ski keren naroda češkega. Kako globok, kako čvrst je ta koren, priča dejstvo, da je narod češki ravno v dobi najhuje germanizacije porodil sebi in vsem avstrijskim slovanskim plemenom velikih mož, katerih gigantski duh se je pokazal močnejega, nego dunajski vladni aparat. V dobi najsilneje nemške infiltracije, tako rekcč na robu groba, izkopanega za češki narod, so ti možje postavljali fundamente za bodoči razvoj in današnjo meč naroda.
Z ozirom na neugodnost tedanjih političnih razmer so ti možje zastavili s svojim delom na literarnem polju. Ža v drugi polovici 18. stoletja sta se pojavila zgodovinar Gelazij Dobner in veliki slavist Dibrovski, čegar dela so bila epohalna. V istem času
so pričeli prirejati gledalisčne predstave i n izdajati časopise na češkem jeziku. V letu 1818. pa so osnovali češki muzej, a leta 1830. >Matico češko«. V tem času je pa literatura kazala že tudi narodne tendence. Tu nam nastopajo v zgodovini naroda češkega velikani : Jungman, Šafarik, Palacky, Kolliir, Čelakovskv itd.
Napočila je pomlad narodov.
Prišlo je leto 1848., v katerem je zavela za avstrijske narode poirdadanja sapa, ki je donesla novega svežega življenja in novih nad. Narodi so se dvignili, da stro okove, v katere jih je tiščal sovražii jim germanizatorični zistem. In tudi v tej dobi impulzivnega stremljenja narodov po politični in duševni svobodi je zopet narod Češki nastopil kakor narod-prvak, a njemu na čelu se je pojavila gigantska prikazen — d r. F, K. R i e g e r. S svojo nenavadno zgovornostjo, svojim velikim duhom, poiitiško bistro-vidnostjo, svojim velikim češkim patrijotiz-mom, svojim idealnim navdušenjem za svobodo in jednakopravnost vseh narodov, se je tedaj še jako mladi Rieger takorekoč z jednim Bunkom potisnil v prvo vrsto tistih mož, ki so igrali vodilne uloge v viharnem in UBodnem letu 1848. Njegova beseda v teda-! njem avstrijskem ustanovnem državnem zboru , in pozneje v Kromerižu .je bila uvaževana v I parlamentu in je mogočno odmevala po vsem ' širnem svetu in izlaBti v srcu do tedaj tlačenih, usužnjenih, slovanskih plemen, okovanih v spone zistema, ki jim je železno roko dušil sleherni svobodni dih. In BlovanBki narodi so čuli blagovestje: pomlad je tu, doba oživijenja narodnih sil iz spanja in mrtvila, čas osvobojenja iz okov . . . tudi mi vstajamo!
P O I) L I S T E K.
Koncerta perstega zbora „Glasbene Matice"
dne 25. in 26. marca 1905.
(Nadaljevanje).
Izmej umetnih slovenskih skladb, ki so se izvajale na koncertih, so bile A. Foetsrer-jeva »L j u ti i c a«, A. Nedvt* lova »N a z a j v planinski raj« in A. Hajdrihova »Hercegovska« večjemu delu našega občinstva že znane i a emo posebno o prvih dvth, ki sta najlepša bisera naše dozdanje literature, že večkrat obš rneje govor li. Haj-dr.bovo krepko »Hercegovsko«, ki posebno iepo kaže na vrline tega prerano umrlega naštga najnadar enejsega glasbenika-domačina, je »Glasbena Matica« stavila na vspored svojega prvega koncerta s posebnim ozirom na dejstTo, da je Hajdrih živel in deloval ravno v Trstu, kjer mu premnogi posamezniki in društva še hranijo časten prijateljski sp^m n. Hvala milim gostom na tej pozor-coeti !
a
Najnovejšo slovensko glasbeno literaturo so zastopali našega mojstra prvaka A. Foer-
sterja moški zbor »Povejte, ve pla □ ine« dr. G. Krekovo »Vabilo« ter A. Lajovičeva »Bolest kovač« in »Napitnica«. Foersterjeva »Povejte, ve planine« je najlepši moški zbor iz zadnje dobe ter se odlikuje po izborni deklamaciji, izrazito vojenih glasovih in uzornem razvoju posameznih stavkov. Značilno je v začetku hrepenenje po junaku-odrešeniku, potem energično vprašanje po njem, ki se zopet ponavlja v tihem odmevu. Sjsebno ljubek je zibajoči srednji del, kateremu copet sledi mogočno vprašanje (»Ki dvigne nam zastavo«), pianisBimo prehod v h-dur (»Povejte, ve planine«) in dva krepka stavka >vivace« in »presto«, ki se razvijata v impozantni konec, izraeujoči upanje na boljšo bodečnost Slovanstva. Dr. G. Krekovo »Vabilo« je jako kratka, prikupljiva, vesela in, skoraj bi re« kel, razposajena pesmica za mešan zbor ; srednji odstavek je odličen po svoji nežni liriki. A. Lajovic je lep, nov talent na polju slovenske glasbene literature. Njegova mešana zbora »Bolest kovač« in »Napitnica« sta Bi cer jako težko izvedljivi skladbi, toda duhovita v koncepciji in znamenita po kontra-punktično samostojnem izvedenjo glasov ; v resnično dobrem izvajanju jima je najlepši
efekt vedno zagotovljen. V pesmi »Bolest kovač« sta bolest in trda usoda izvrstno izražena po trdih harmonijah in energičnih skokih, spominjajočih na glasne udarce kovaškega kladiva ob železno nakovalo. »Napitnica« pa je poredna in šaljiva pesmica brez velikih pretenzij, a polna izvirnosti.
S spremljevanjem orkestra so se na drugem koncertu izvajala tri dela, ki v svoji vrsti celo v bogatem zakladu češke glasbene literature zavzemajo najprednejša mesta, namreč Zd. Fibichova »Pomladna romanca«. V. Noviikova »Nesrečna vojna« in A. Dvohtkov sklepni zbor I. dela oratorija »Sv. Ljndmila«. Zd. Fibich in A. Dvorak sta dva člena tiste blesteče glasbene trojice Smetana-DvonCk-Fibich, kojih dela slavo češkega imena nosijo sirom sveta. Mladi Moravan V. Novrfk pa je poleg J. Suka jeden najpoklioanejših naslednikov teh slavnih prvakov, skladatelj, v čegar nadaljni razvoj češki narod opravičeno stavlja svoje najlepše nade.
Zd. Fibichova »Pomladna romanc a«, za eopran in ba9-solo, mešan »bor in orkester, je skladba polna poe*:je in glasbene lepote, njen utieek v celoti velikanski. Glavni motiv vsega dela je nasprotje mej zimo in pomladjo, vodilna misel, da
Rusko-japonska vojna.
Trst, 30. marca 1905.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa. >
Naše mnenje, izraženo včeraj in tudi po padu Port Arturja, da Roždestvenski ostane še dlje časa v vodovju ob vztočm obali Afrike in bo čakal bržkone na 4. eskadro, to naše mnenje se potrja danes po neki brzojavki :z Petrograda. List »Ruskoje Slovo« trdi namreč, da je doznal od avteriutivne strani, da 4. eskadra odp'uje že v aprilu in da bo veliko močneja, nego se je mislilo.
Mi smo povdarjali že včeraj, da mora za Roždestvenskega veljati princip, da likratu s kolikor le možno veliko pomorsko silo, z vsemi razpoloživimi močmi, poišče sovražnika in da z odločilnim vspehem pridobi Rusiji gospodstvo na morju. Zastavljanje Bil v posamičnih skupinah je proti principu
vsako novo življenje ustaja iz smrt:. V ledenem gradu pod zemljo prebiva star čarovnik, katerega nekoč na eokrat obide hrepenenje po zemlji tam zgoraj, kjer si vse predstavlja tako lepo, polno solnca, polno cvetov, ptičjega petja, krasnih rek in prelepili vil. Kratek sklep (»V roko je vzel svoj grumni kij«) in poln veselih nad se pada na pot. (Pripovedovanje v zboru, orkester opisuje). »A žalost! Kakšen izpremin !« (bas-solo) — mesto pričakovanih lepot -— »puščava svet in smrt povsod, a vile niti ene !« »In čarovnik razjoka se in sam si vzame glavo«. V orkeatru zaječi in zašumi ogorčeno zgražanje nad tem samomorom ; toda valovito razburjenje se polagoma poleže, »in čudo, Btarčku prieveto zvončki iz trupla beli« : prihaja pomlad, katero z omamno lepoto slikajo orkester ter krasna sola flaute io soprana b spremljevanjem harpe in orkestra, ženskega in pozneje celega zbora, in cela skladba se konča z vedno sijajnejšo veličanstveno himno pomladi (»Pozdravljen, majnik mili !«). »Pomladna romanca« se je v Trstu prvikrat izvajala pred tremi leti ob priliki Bartlove 25'letnice.
(Pride še).
modernega vojevanja, ker more sovražnik
pokončt-ti vsako skupino posebej. AH je še neki posebni vzrok, ki govori za to. da Roždertvenaki počaka na 4. eskadro. Poleg lega, da se s to eskadro pomnoži številno, obstoji še okolnost, da so to sam« nove ladije, katerih oboroženje bo odgovarjalo najmoder
nejim zahtevam vojevanja. So^bno pa I™Mvosilo niou ž.i„niškifc vlakov (leta na tehtnica dejstvo, d« je msd l.dijami 4. y isU>m čaaQ le 87.227) . V0Eil0 ss je 1,1
■ kadre »Slava«, ki je največa in komaj dogotovljena ruska vojna ladija in je reprezentanc razreda A, B, C, D ... Že radi te same ladije kaže Rozdestvenskemu, da čake.
Kakor znano visi izid bitke izlasti na morju na enem lasu.
Karakteristična za sedanj« vedenje Boi destvenskega je okolnost, da se nič prav ne ve. kje se nahaja v hipu. Tudi to ima svoje dobre razloge. S tem, da se ne ve, kje je brodovje, je doseženo, da je tudi sovražnik v nejasnem in je zb^g tega v vednem vznemirjenju t »r siljen v neprestano naporno
na nas utie, da se Japonci ne morejo odločiti : kako in kam ? !!
#
* *
Premet na sibirski železnici leta 1904.
List »Sibir. Žisn« piše, da je na sibirski železnici tekom prvih 10 mesecev minolega leta (od srede februari j a Jo srede novembra)
1903. 124 361
oseb (potnikov, vojakov in ujetnikov).
O položaj« v Avstriji.
Se je že začela igra, ki smo jo napovedovali včeraj : Vememci so že začeli vihteti bič, in ostale nemške stranke so se že sa» čele tresli pred Schonererjevo komando. SchonererjancI ž s izdajajo parolo, da o od-nehanju od nemške obstrukcije v deželnem zboru češkem ne more b ti govora, dokler ne dobijo Nemci obveznih zagotovil, da bo ustreženo vsem njihovim zahtevam. To je
cgledovalno službo in v vedno rekogniscira- I toroj tisto, na kar smo opozarjali včeraj :
nje. To je največ, kar more Roždestvenssi v sedanjem svojem položenju storiti škode sovražniku. In kolikor dlje časa bo trajala ta nejasnost glede broiovja Roždostvenskega, tem intenzivneje bi delovala ta okolnost na
Nemci naj dobe splob vse, kar zahtevajo že v plačilo sa to, da sploh stopijo v pogajanja ! Potem naj bi se še le pogajali edino glede tega, kar se ima milostno dovoliti Cehom. B tem je pojm pogajanja postavljen na glava.
sovražnika v ravnekar označsnem smisla, i To bi bilo nekako tako-le: jaz imam tebi
Dokler ostene torej baltiška flota v vodovju ob vzt j£si obali Afrike, je to edini način, po katerem more Roždest venski to dobo nedelavnosti koristno izrabiti.
Kar se doataja splošnega položaja na bojišču, se nahajajo Japonci sedaj v čudnem položaju. Ze radi njihovega gospodarskega položaja, ki j:m ne dovoljuje več mnogo časa, potem pa z ozirom na vedno množečega se sovražnika mora biti njim življenjski prin** p : naglo delovanje, da pridejo čim prej do odločilnih vapehov. Nu, če hočejo Rusijo definitivno potlačiti, treba, da se lotijo hkratu treh strategi5n h ciljev, ki bo : armada JLine-\':o, trdnjava Vladivo<tt?k in brodovje Rož-re^tvenskega. Ta poslednji cilj je pač n»j-
prepustiti svojo hišo. Ali ti mi moraš poprej izročiti določeno svoto in potem še le s9 bo videlo, ali ti hišo sploh prepustim !
S takimi insinuacijami morejo pač prihajati le ljudje, ki so p'jani, blazni v svoji objestnosti. I o tej paroli Schoaererjaneev so se že jele pokoriti nemške stranke s tem, da so začele tajiti, da bi se bile one sploh kaj pogajale s <'ehi. Prsžaa »Politik« pa vzdržuje v polnem obeegn svojo vest o pogajanjih med Čebi in Nemei tsr postreza s konkretnimi podatki iz teh pogajanj. lata da se vršila celih 14 dni in eo bila vele-važnaT če tudi res niso bila obvezna. Časa nam je torej pričakovati, če si nemške stranke iz golega strahu pred Sehdnererjacri ne upajo prrpc znati niti tega, da eo se ne-
važne i i. Da bi ae pa hkratu lotih **seh treh ,	. _ . __ . . .„ , .
...	.....	. 'obvezno pogajali?: Kako le pričakovati, da
ciljev, za to j m sedaj nedostaje potrebne .. .. .. .. _ ... , ~ .	. ...
/. . . .	.,	. . bi taki ljudje stopih v kake obveze in 11»
premoči. Ce hočejo p. pr. oblegovati in	'	«, .	-T
,, .	.	.	...	možko zastopali pre vso nemško javnostjo ?
bjokir.'ti Vladivostok, morajo porabiti v to
na "snje 100 000 mož na kopnem — in tona . .lj h čet — znaten del svojega brodovja, ki /.arate in torpedovske H;>tile. S samim biosirau e>n in obleganiem pa še ni nič doseženega. Trdnjavo je treba tudi vzeti T lilO'tfH) mr ž pa zadošča k večemu zorovan e take trdnjave. Vladivcstok ima posad& i kakih 40 000 mož in je gotovo glede otKiroženja in živeža bolje preskrbljena nego Port Artur — najmanje za eno leto. Tako d^lgo bo trajkl nje odpor. To bo pa p*»menjalo za L neviča profit najmanje za 60.000 mož (2 mesca za ruska dovažanja), nasproti armadi Ojama. Ce pa Japonci postavijo proti Vladivostjku 200.000 mož ali še več, potem pa bo to povečano število od-
Ločitev cerkve od države na F rancozkem -
Ni dvcmar da veČina sedanje iVaeeozke zbornice vsprejme saken^ki uačrt o Ločitvi zi nad- < ^rkve od države, ki ga jej je ministarstvo* Rouvier predložilo. Kako st poten* iraneozki katoliai urede svoje cerkvene razmere, to je vprašanje, ki ga še sami francoski škofje niso rešili; da>. ti poslednji so v tem pogiedu nej-različnejih nazorov.
V prvi vrsti prihaja v pošte v čisto na-terijeluc,. tinancijelno vprašanje. Začetkom francozke revolucije, pred dobrimi 1191 leti, je francoska država vzela eerkvi vse posestvo, ki so je tedaj cenrli na dve milijardi frankov ; tegoeno Ojami, kar bi na drugi strani po- danes bi bilo to koafiskovano premoženje menjalo temu primerno ojačenje sa Lineviča. vredno nad 4 milijarde frankov. Država je S tem bi postajala ofenzivna sila Ojame tedaj prevzela dolžnost, da bo skrbel* za vode o po3a»neja in bi morda končno popol- cerkvene suiabmke, a to je vršila na aelo norna obnemogla.	skop nsčin. Župniki *o namreč do Ki vali na
Iz vsega je razvidno torej, da Japoncem lete 1200, vikarji pa 7500 lirankov, premalo nedostsja za to veliko nalogo velevažaega ** iiveti preveč za umreti od glada. In faktorja — časa. Kajti sedanje sile japonske iantaliranib župnikov na IPraaooakem je le ne zadoščajo za vse tri objekte. Za sbiranje ■»**>» do6im J® večina vikarjev, ki eo nutu novih moči pa treba — ča<a! Tišina, ki je j amovibiles. Na podlagi novega zakonskega navttaln glede japonskih operanij, napravlja načrta se hoče država sedaj tudi tej dolžnosti
PODLISTEK.
in dovriil X. E. Tomlć.
Pre vel m. O—A.
i odtegniti z edino rftzliko, da ne oitegne na mah vseh davščin duhovnikom. Oni duhov-aiki, ki so stari nad 50 let, bodo dobivali v bodoče še 800 frankov, oni nad 40 let Še okolo 500, mlajši pa ničesar več; a že sedaj imajo prenehati vsi prispevki za duhovska semenišča. Že sedaj bodo torej vei ni ki morali prispevati za vzdrževanje svojih duhovnikov 20 do 25 milijonov frankov na leto, pozneje pa 40 do 50 milijonov. Še veče svote bi morali pa prispevati francoski katoliki, ako bi hotela duhovščina, po izjavi nekega škofa, odkloniti vsako penzijo od strani države ter bi se tudi branila, obdržavati službo bežjo v cerkvah, ki jih bo diživa proti najemnini dobrohotno prepuščala. Vprašanje j«, da-li pride do poslednjega; sami škofje bo glede bodočega razvoja stvari, kakor omenjeno, popolnoma nejedini ; jednotnega episkopata ni na Francozkem, kakor tudi ne organizacije duhovništva, oziroma organizacije katolikov. Od škofov samih ni ničesar pričakovati, ker je fraocozka cerkev bila preveč časa že odvisna od države. Škofje niso zmožni, da bi postali voditelji organizacije. Mnogi priČaku* jejo vse od papeža. A papež sam se mora ravnati po položaju v Franciji, po t;m kar utegnejo katoliki sami ukrenit1. Tu ni torej druge pomoči, nego da se francoski katoliki aami orgnnizujejo. In res je že, kakor se poroča, oddk> odposlanstvo francoskih katolikov v Nemčijo,, da prouči vzorne organizacije tamošnjih katolikov. L? organizacija zamore pomagati t»di v financijelnem smislu in za to je sedaj v prvi vrsti vprašanje glede ločitve cerkve o«i države za francoske katolike vpra šanje — finančno.
j junakov navadno miši plešejo kolo po tej T	--------.. . . -----------pusti dvorani.
__	_ _	Po dolgem mrtvilu je noooj oživela ta
somračna puščava, nekdaj torišče burnega £«odo»mSki roman Avgusta tanoe — Nadaljeval ▼•"lj«, gl«va zmaja na vratmi je iavalila,
j rekli bi, od semega začudenja svoje kamenite oči, videča pod sabo živo vrvenje go-' spodskih ljudij. V kraljevskih dvorih bivajo Večer je padal na svet. O J zapada eo vodje sveze, cdkar so s sabljo raztepli kase sipali solnčni žarki {.odabno zlati megli petana Lučenca: v tej dvorani *se posvetuje na visoka steklena ckna v palačo kraljevskega noooj zbor lige. Od vseh strani gredo v dvora. Deboli kockasti stebri, ovenčani cve- Zagreb nasprotniki Štšmana, ds se bodo poljem, so se vspenjali pod šiljaste boke, po- svetovali, kaj je storiti. A poleg njih se vleče krite z mrežo tank h rt ber. G »le sevajo zi- mnogo ljudi nestanovitne naravi, mlačne dine. V kotu je stal skoro trobnel svilen krvi. Tudi oni so si prisili danes rudeči prapor vojvodi vse S.avooije. Saj te dolgo križ, znak lige, tudi oni se hočejo pokloniti ni bdo vojvode. Tužno so mu drhteli zlati bratom Horvatom. Saj liga je danes močneja trakiči v mračni Bamoci, samo na steni se je Jutri, ej jutri, se najde zopet beli križ, Ma-leazeta v večera.h žarkih ščit z Mjani An rijin znak, ako bo liga potlačena. Plemstvo žuviacev, a nad vratmi polomljeni grbi treh se stiska v dvorano, išče mesta po priprostih kraljevin. Poz ačeno cvetje na vrhu stebrov lesenih klopeh, ki stoje ob obeh straneh, je pooledelo, široke plošče tlaka tu pa tam Nekateri stopajo plaho in molče pod temi razpokane. Da, kraljevski dvor je t?, ki ne mračnimi objki ; menda razmišljajo, kaj bo. šteje n ti sto let, a se pjvsjdi mrvi. Vidi se, Drugi klepečejo živo, ugibaje, kako vest je vid se, da kralji le redko zahajajo v ta kraj. do nesel škof iz Neapelja. Kajti za to vedo Dolga jim pot. Vidi se, da mesto zornih i le glave lige.
Domače vesti.
Pran Osirllek je Že v naši sredi. Prispel je z italijanskim vlakom včeraj zjutraj iz Milana. Na kolodvoru so ga pričakovali gg. dr. Gr«gorka, kapelnik Teply in Josip Mand <5. Nastanii se je v hotelu »Balkan«. Ne vemo kakih m:ati je bil cb prihodu slavni umetnik in njegov sprem'jevalec, umetnik na glasovirja, Fainera. Eno zamoremo zatrditi, da je bil toliko ) >rvi kolikor drugi ob pogledu na ponosni mš »Itfarodni dom« ugodno izne-nadjen. Vss zgrada je napravila na oba najbolji utis. Kaj t acega nista v Trstu pričako> vala. — Ko je pri&el govor na eobotni koneert, izrazil se je mojster o programu povoljno ter ga .nazval najinteresant nejim od v.se-h njegrovih koneert o v. V obči 3 scao v Ondričku opazili izredno dobro razj oloženje : čutstvo, daje med svojimi, da se bo v naši sredi mudil nekoliko dni, priobči svojim bratom ono veliko, skrivne Btoo umetnost, katero je svet natval: božanstveno.
Svečani banket aa čast Frana On-Arftčka. Danes ob 8: in pol uri zvečer bo v prostorih »Slavjanske Čitalnice« svečani banket na čast Franu O u d r i Č k u» Opozarjajo se oni gospodje, ki so se odzvali pozivu, da prične banket točno ob 8. in pol uri zvečer in da je priti v črni obleki s črno kravato.
C. kr. stražar. Mi ni os	me-
sta. Pišejo nam : Ko so prošlo soboto dospeli bratje Ljubljančani v Trst, se je nabrala pred izhodom kolodvora južne železnice velika množica tržaških Slovanov. Mfed stražarji, poslanimi tjakaj, je bil tudi oni s številko (ča se ne motimo) 325^ Da-si je moral čuti — ako ni gluh — da vsa zbrana množica
Prvi je to veliki zbor plemstva, odkar so se desale vzdignile z mečem proti ženski vladi. Tu stoji četa plemičev izza gore; med njimi maha z rokami človek v obrabljeni surki pod kalpakom brez vlake. Šiljaste brke mu igrajo, oči se obračajo. Častnik lige je, imenuje se Nikola Gregorovič. Pripoveduje o naskoku na Medvedgrad in laže tudi vmes. V oni kot so se stisnili ljudje od hrvatskega morja ; medi njimi stoji Stjepko, knez krški, skoro obrite glave, ali dolgih, črnih brk. Z ramena mu v:si dolga lolama (srbska noša) doli do tal. Ns prsih mu sevajo gosta zlata nakitja. Uprl je roki, posluša žuborenjs svoje primorske družbe, poki-muje s glavo, nasmehuje se. Pri zidu sedel vodje dalmatinskih ček, ljudje kakor gore, črni kakor krokarji, nemi kakor kameiK Gledajo pred-se, tu pa tam šepnejo kako besfdo icpod brk. Samo, ko se jim bliža Berislav, vedn se jim lica, oči jim sevajo., nasmihajo, ae, ker ljubijo od srca mladega junaka..
(Pride še.)
govori s'ovenski, je začel razganjati isto, po-služevaje se — laškega jezika! Ker se ljudje niso takoj umaknili, je pa ta redar menil : »Mislim, da govorim z ljudmi!« Ko je pa nekdo rekel, da ne umeje in da bi se spodobilo, da bi redar se Slovani slovaneki go voril, je menil redar: »Pazita! Jaz sem v službi!« Kakor o prihodu, tako je isti redar postopal tudi ob odhodu ljubljanskih gostov — govoril je le laški, da-si je dobro vedel, da ima posla izključno le s Slovenci !
Tako postopanje treba grajati tsm bolj, ker mož (kakor se nam zagotovlja) pozna naš jszik. Mi protestujemo proti takemu postopanju redarjev iz posebnega še zelo tehtnega razloga. Mogle bi na vstati zelo neprijetne posledice, sicer ne za redarja, ampak za katerega naših ljudij. Mnogo naših je zelo občutljivih vspričo takega — kako bi rekli hitro ? — netaktnega postopanja javnih funkcionarjev. V občutljivih ljudeh, ki so sicer najbolje duše-, se rada razgreje kri. Pesti more .... nerodna beseda in posledice kazenskega zakona so že tu. Prosimo torej slavno policijsko ravnateljstvo, da bi ne le eb takih izrednih povodih, ampak v obSe, kjer je posla v našimi ljudmi, pošiljalo na dotična mest?. U take organe, ki imajo potrebna svojteva za — primerno nastopanje.
Odpošiljate]j' aavftkov s povzetjen za SviCO- more od sedaj naprej, kakor v tozem-skem prometu in v prometu z Ogrsko in zasedenim ozemljem, označiti naslovnikom povzetne poštne nakaznice mesto samega-sebe,, c. kr. peštno hranilnico na Dunaju, ali kak drugi javni kreditni zavod', ki ima sedež v Avstriji.
Na odresku nakaznice je dovoljeno napisati opazko, ki se nanaša na pripisanje zneska n. pr. »Naj se pripiše na konto-št. ... « i si.
Kongre» slovanskih novtaarjev. Reški »Novi List« piše, da prireja občina Voloako-Opatija velike priprave za kongres slovanskih novinarjev. PriSakovati je, da tudi uprava zdravilišča pripomore, da bo bivanje gostov čim prijetneje.
Razpis službe v finančni stroki. C. kr. primorsko finančno ravnateljstvo razpisuje eno mesto davkarijskega adjunkta v XI. plačilnem razredu. Prošnje je predle žiti predsedstvu finančnega ravnateljstva v štirih tednih, računano oi 20. marca dalje.
Odbor »Društva slovenskih književni kov in Časnikarjev« seje konstituiral sledeče : Dr. Fran Zbašnik, predsednik ; Miroslav Malovrh, podpredsednik ;.Fran Govčiar, blagajnik : Kasto Pustoslemšek, tajnik ; Ante Beg, Maks > Cotič, pre t'. Anton Kuctek, Cvetko Golar in Etbin Kristan, odborniki. — Ta odbor je samo zEČasen in ima nalogo prvotna po češkem uzorcu si stavljena pravila prenarediti primerno našim razmeram. Čim sa to zgodi, se skliče nov občni zbor, ki bo eventuvelno VolH tudi nov odbor. Prijave za vstop v društvo sprejema blagajnik Fran G o v č-k a r v Eijiabljani.
Velik slavnostni Izlet v Divačo priredi tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva« povodom prevzetja krasne »Cesarjevič Rudolf j ve jame« drugo n e-d e I-j o meseca maja. Jama, v kateri b">de vsa dela v kratkem dovršena, bo na dan 14. maja nad vse čarobno razsvetljena in se priredi v ta namen iz Trsta poseben vlak.
Na ta slavnostni izlet vabljena dodo vsa slovenska društva Trsta, okolice, Iđtre, Go-riaks itd. Tudi iz Ljubljane se priredi poseben vlak za tamošnja društva in izletnike.
Z obiskom jame adružena bo tudi velika ljudska slavnost na planem. Toliko na znanje našim biatskim društvom, ako bi slučajno nameravala prirediti doe 14. maja kako veselico.
»Tesna« na Dana j u priredi dne 1. aprila ob 8. uri zvečer v restavraciji Riehter (£11. Rennweg 3.) svoj II. občni zbor petega tečaja s sledečim vspr>redom :
1. Čitanje eapienika zidnjega obč. zbora. 21. Odborovo poročno. 3. »Hrvatska umetnost v Belemgradu«, predava tov. Ante Gaber.
Slučajnosti. —- Slovenski gostja- dobro došli!
Sesti shod. »tavanskih novinarjev se
bo vršil v Voloskem-Opatiji dne 14. 15. in 16. maja t. 1..
Njegov program bo obsezal izlasti strokovno stanovsko organizacijo. Krajevni odbor v Voloakam pripravlja shod ; v njem so gg. dr. J. PoŠčič; odvetnik v Voloskem, Viktor Car £min, pisatelj v Opatiji in. Julij Miran, učitelj in posestnik v Opatiji. Pristopnica k t ho d u naj se pošiljajo tajniku »Osrednje
zveze slovanskih časnikarjev«, g. Fr. H c-v o r k a v Pragi (Žitna al. 21.) najpozneje do 15. aprila t. 1. — Pristopnina v znesku 15 krcn pa naj se pošlje blagajniku g. Jop. Kntfnerju, uredniku »Narodnih Listov« v Pragi. O proglasih odločuje in razpošilja legitimacije odbor »Osrednje zveze«. Le onim udeUžnikom, ki se izkažejo z legitimacijo, bo odbor v Voloskem preskrbel stanovanje in izročil listine.
Za koneert »Kola« se predajajo lože, sedeži in vstopnice, vsaki dan o i 9. ure sjutraj dopoludne in od 3. pop. do 6. ure zvečer pri vratarju »Narodnega doma«. On<, ki žele ieb rati lože in sedeže, naj se pcžurijo.
koncert Ondriček. Sodeč po oddajanju sedežev za sobotni koncert tekom včerajšnjega dne, bo ša danes vsa dvorana razpro-lana. Sedaj je ca oddati samo še 50 eedežev v pritličju in * sedežev na galer ji. Menimo, da same številke kažejo vsakemu, da je danes zadnji čas, kdor si ho5e dobiti sedež.
Tržaški »Sokol«. Danes ob 8. uri zvečer je telovadbi za ženski oddelek. Upi-sujejo se tudi co?e članice.
Na redco pit boo vajo, ki se bo vršila jutri, dce 1. aprila ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih v »Narodnem domu« bodo vaje tndi v novih modem h plesih.
Koneert pevskesra društva »Kolo«. Po neljubi pomoti se je vrinila v vspored neljuba pomota. Kakor druga točka mora stzti : N. Siavjanskv: »Bolgarskija pjesni«, mešan zbor, a kakor 4. točka: Ig. Hladnik: »Hrepenenje po pomladi«, ženski dvospev itd. — kar naj se vzame blagohotno na znanje.
Vspored: 1. Parma: »Skot vas«, :z op. »Legijonarji«, koračnica, godba. 2. N. Slavjanskv : »Bolgarskija pjesni«, mešan eoor. 3. Herold : Overtura k operi »Zampa«, godba. 4. Ig. Hladnik: »Hrepenje po pomlad «, žensk) dvospev s spremljevanjem orkestrt 5. Smetana : Fantaz ja iz opere »Prodana neveste«, godba. ti. P. Križkovsky : »Vtopljenka«, moški zbor. 7. Raba: »Kitica slovansk h napevov«, godba. 8. Josip Pavčič: »Njega ni«, mešan zbor. 9. B zet: Fantazija ic opere »Carmen«, g >dba. 10. Ant. Foer-ster: Venec iz opere »Gorenjski slavčes«, velik mešan zbor z orkestrom. 11. Tučik : »Vhod Giadijatorjev«, koračnica, godb*.
Petje bo vodil društveni pevovodja g. Aat. Gerbtc. Na koncertu bo sviral c. in kr. orkester pešpolka šr. 97.
L 7.3 po 8 kron ena (brez vstopnine).
Sedeži v pr t ičju z vstopnino vred od I. do III. vrsta K 3.— ; od IV. do VIII. vrste K 2 20; od IX. do XV. vrste K 1.80. — Sed«ž na galeriji z vstop-d do K 1.60; stojišča v pritličju K 1.— ; za vojake do narednika K —.60. 8tojišča na galeriji K —.60.
Blagajna se odpre ob 6. in pol uri. Začetek ob 7. in pol uri zvečer.
Pohvaliti meramo »Kolo«, da je tudi sedaj pokazalo svoj} enereijo in podjetnost s tem, da «e ni ustrašilo nastopa neposredno po »<'*a*beni Matic «. Tako — krivičnega človeka ga menda ni med nami, da bi zahteval cd »Kola«, naj se povspne na višino zt>ora našega prvega glasbenega zavoda. Vendar pa je neka druga okolnost, radi ka Tere nas more koncert »Kola« zanimati v veliki meri : občinstvu bo ravno v nedeljo '.ana prilika, da bo moglo — uvaževaje rarmere in meči — e sni ti resno stremljenje tega društva po istih idejalih ki j h goji »Glasbena Matica«. In mi se nadejamo trdno da »Kolo« pekaže to resno stremljenje, radi čerar no u želimo obilega obiska !
IzroditeT defravdanta Bartolijm. Z
Reke p jročajo, da ni Ae gotovo, izroči - li Angiežka d«t'ravdanta Birtolija, katerega so aretovali v Giasgcvvu, a se sedaj nahaja v L >ndonu. Pojavile so se vsled izročitve nove težave. Izročitev bi stala reško trgovsko banko nad 40.000 kron.
Zabranjen samomor. 24-letna Hema < act iru .ti, stanujoča v Kolonji je hotela sinoči umret ter se je pripravljala, da v to svrho zpije steklenič.cD karbolne kisline. A v istam hipu, ko je nesla steklemčico k ustom in jo ii >tela nagniti, je vstopil v sobo n;eo zaročenec ter — razume v ši, kaj ona nameruje — J" vdarl po roki tako, da jej je izbil stekle-n.č co. Ali vsled vdarca se je razjtdajoča tekoč na razlila mladenki po obrazu, po vratu n po levi roki ter jo hudo opekla. Zaročenec jo je — to videvši — spremil na ziravniško postajo.
-Porotno sodišče.
Včeraj se je vršila kazenska razprava proti 21 letnemu Joaipu Bedinello, doma is Conegliano v Italiji, in sioer radi zločina tatvine, izvršenega na večer die 28. oktobra m. 1. na škodo lastnega strica Hugona Bedi nello. Predsedoval je razpravi predsednik deželnega sodišča vit. Urbanoich ; votanta sta bila sodni svet. Crnsis in sodni tajnik Psrisini. Državno pravdništvo je zastopal namestnik Clarici, a branil je toŽ9nca dr. Robba.
Dae 28. oktobra m. 1. zvečer je Josip Bedinello preplezal sid dvorca Caccia, v ulici del Farneto, v katerem stanuje njegov stric Hugon. Šel je v hišo in tam prosil so barico Bettv Fircher, naj ga naznani pri stricu. Stric je pa imel več povabljencev na večerji in mu je torej sporočil, da ga ne more vsprejet*. Na to je Bedinello dejal, da počaka. No, okolu 9. ure zvečer ga je sobarici zgreš la in ga ni več videla. Pora-bivši hip, ko ga ni videl nihče, je bil šel Bedinello v gornje nadstropje v stricovo spalnico in tam našel na pisalni mizi listn:co, katero je vtaknil v žep Za tem je šel v spalnico tete Auguste, sestre Hugona, in tam iz neke skatlje vzel pes: bankovcev, a po em odšel iz hiše in z vrta preplezavši zopet zid.
Naslednji dan sta stric in teta prišla na sled tatvini. Stricu je manjkalo 1300 italijanskih lir, a teti kakih 1000 kron. Jofci,) Bedi nello je bil odšel iz Trsta ter šil v Benetke, Padovo, Fioranoj, Rim, Milan in slednjič v Pariz. Živel je dobro, dokler je imel kaj denarja, a ko mu je tega zmanjkalo, se je povrnil — bilo je dne 5. decembra m. 1. — v Trst. Na večer istega dne, ko se je vrnil v Trst, je zopet preplezal zid dvcrca Caccia, a na vrtu sta ga zasačila vratar dvorca in stricov kečijaž ter ga izroč.la redarjem, ki so, pozvani, prišli kmalu za tem.
Na včerajšnji raspravi je toženec priznal, da je res on ukradel stricu oni denar. Dejal je, da ni b i del v dvorec s namenom, da bi kaj ukral: hotel je le prositi Btrica, da bi mu podpisal neko jamstvo, katero je potreboval za vstop v neko trgovino. Šel je v dvorec Čez zid, ker je vedel, da bi ga vratar ne pustil v vrt Bkozi vrata. Ko je tam čakal strica, je šel — naveličavši se čakati — v gorenje nadstropje z nado, da moida slučajno sreča strica. Prišel je v stricovo Bpalnico in tam našel listnico. Videč, da je v njej denar, je vtaknil listnico v žep, ne da bi niti pomislil, da s tem zakrivi zločin. Istotako v tetini sobi.
B li so zaslišani kakor priče Albert Lorenzini, vratar dvorca Caccia, Angelj De-siderato, kečijaž gospoda Hugona Bedinello, in sobarica Bett-v Fircher. Iz cele razprave je izhajalo jasno, da toženec ni pri čisti pa meti. In to so tudi porotniki vzeli v pošte v. Sodišče jim je namreč stavilo eno glavno vpr* sanje glede tatvine, a potem pa eno dopolnilno vprašanje, da li je namreč toženec izvršil zločin v hipu ko ee ni nahajal pri Čisti pameti. Porotniki so eoglasno pritrdili glavnemu vprašanju, a pritrdili so z 9 proti 3 glasom dopolnilnemu vprašanju, priznavši s tem, da je toženec pač izvršil tatvino, ampak da v onem hipu ni bil pri čisti pameti. Na podlagi tega pravoreka je sodišče Josipa Bedinello oprostilo obtožbe, a sklenilo jc ob enem, da se ga izroči italijanskej oblasti, ki ga zapre v kriminalno norišnico.
Književnost in umetnost.
Veliki koneert Ondfiček.
.lutri. dne 1. aprila 1905.»
(Z vršet *k.)
Komorni virtuoz Ondr.ček je igral koncert za gosli od Dvoraka povodom razstave v Pragi. Po svršetku je prišel skladatelj dr. Dve rak s solzami v ooeb k Ondričku rekoč : Bog Vam plati! — V resnici je pa tudi Fran Ondriček predrstinirani tolmač lega koncerta, ki zahteva velikanski umetniški dub, dovršeno tehniko in koloaalno vztrajnost. Povsem priprosto, kakor je bil Dvorak v vsem svojem bitstvu, pričenja tudi svoj koncertna gosli z energičnimi ritm v A moli ; kmalo na to upadejo solo-gosli s kadenco, kar se ponavlja na IV. siopinji. Temu sledi med igra orkestra, dokler se solo-gosli s prvim ritmom v glavnem glasu povzdignejo in prevzamejo takorekoč vodstvo. Da ne primaojkuje na eni st-an. tudi na sladkih, sanjarskih melodijah, in kontrapuaktičnega delovanja na drugi etrani, je pri mojstru Antonu samo ob sebi umevne, toda od B^ga ob iarjenega umetnika se ep:zaa ša le v Adagio ma noa troppo, ki
sledi a t t a c a subito (namreč drugi tempo sledi neposredno za prvim), ki je resnične Beethovnove lepote. Ginljivo priprosto pričenjajo sole-gosli spev na IV. struni, ki jo spremljajo fagotti, viole in celli, polagoma ee pridružijo še ostali intrnmenti; zopet sledi kratka medigra orkestra, nakar solo-gosli s polnim ritmom prekinjajo dosedanji idilični mir: malo po malo se poležejo razburjeni ritmi in razširjati se prične krasna melodija, ki jo podpirajo raznovrstni glasovi orkestra. Proti zv/setka tega odstavka prevzame par rogov prvo melo d jo, k Čemer solo* gosli izvedejo primerno figuracijo v najviših legah. Finale kaža slovanski element, kar te pozna po nepravi.ni ritmi (dva proti trem), to je češka plesna oblika »Furiant«.
Solo gjsli menjajo v ritmih in melodi* jeznih delih, spremljanje izmenjujejo godala ali pa pihala z rogovi ; slede tudi male med-igre, dokler je ta oblika prekinjena s */« taktom, i* istesso tempo; solo gosli pričenjajo s tužnim motivom 4 taktov, ki varira raznovrstno, in se potem zopet vrne v prvi tempo (Furiant). To isto ee petem še enkrat ponovi in s široko glaeečimi se A-dur akordi vsega orkestra zaključi se krasno delo.
Zadnje brzojavne vesti.
Cesar Viljem na potovanju.
LIZBONA 30. Cesar Viljem je odplul danes na parniku »Hamburg«. Cesarja so spremljali na ladijo kralj, prestolonaslednik, vojvoda Oportski in vsi ministri. Tukaj sta Be cesar in kralj prisrčno poslovila. Ob 11. nri je parnik »Hamburg« z drugimi spremljevalnimi ladijami vred odplul.
Proračunski odsek.
DUNAJ 30. Proračunski odsek js vspre-jel proračun najvišega računskega dvora ter je pričel posvetovanje o carinah.
Francozko in angležko brodovje.
PARIZ 30, »Petit Journal« piše: Francoska in angiežka vlada sta pretresovali načrt o drugem sestanku obeh flot. Oba sestanka bi se izvedla na nastopen način : Obe angl. eskadri v kanalu bi prišle meseca julija v Cherbourg, da se udeležiti revije brodovja in pomorskih svečanosti, kakor B) se vršile na čast ruskemu brodovju v Toulonu leta 1903. Nekoliko tednov potem bi franeozka eakadra Severnega morja obiskala kako angležko pristanišče, kjer bi Be vršile zopet svečanosti. To misel je sprožila Angležks. D jsedaj ša ni ustanovljen program glede medsebojnega obiska eskader, vendar se sodi, ds pride tekom BveSaaosti en člen angležke kraljeve hiše in en angležki admiral v Pariz obiskat predsednika Loubita.
PARIZ 30 V potrdilo londonskega po ročila hoče »Temps« vedet', da si sedaj pretresava načrt, da bi se sestali angiežka fljta kanala La Manche in francoska eskadra Severnega morja. Franeozka eskadra naj bi obiskala eno angležko luko.
včeraj	dane*
100.76	100 75
100.75	10 '.75
119 95	119.95
100.50	10i)r0
93.25	93.35
118 70	11S 70
98.25	98 20
o9 85	89.90
1648 —	16-4 7. —
678.- -	678.50
239."7l/,	239.9.**
117.15	117.5
23.46	23.46
10.lt)	19.0*
95 35	95.40
1128	11-3 J
Dunajska borza ob 2. uri pop.
Državni dolg v papirju „ r, srebru Avstrijska renta v zlatu
n kronah 4% Avst- investicijska renta 3'/,°« Ogrska renta v zlatu 4 ®,0 „ „ „ kronah 4"* ,» » ^ l/» Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10() i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Franeozka renta 99.4J. italijanska renta 105 —, Španski exterieur 92 07, akcije otomanske banke 601'—. Menjice na London 251.75.
Pariz. (SIHep.) Avstrijske drža o* 4e**n , 715— Lombardi — unificirana turfik» rent Si b avstrijska zlata ran 103 30, ogrska 4°/, zlata rent»> 100.90 Lftnderba* 520— turške srečka 134.75 paržkf banka 13 06, italijanske meridi-jonalne akcije 743.—, akcije K <• Tint) 16.35. Vzdržana
L o d d o u. (Sklepi Konsolidiram ju- 9ll/i« Lombardi 3®/4 srebro 261 ls Španska renta 913,, in lijanska renta 104—, tri-, diskont, 2'/« meajice a Dunaj d 21.22 dohodki banko — . — izplačila ban«-—.— Stalna.
Tržna poročila 30. marca.
Bndimpe&ta Plenica ca april K 18 61 dc
K 18.66; rž za april K 14.64 do K 14.66 ; oves « -pri! od K 13.86 do 13 88; koruza za maj K 14.92 do K 14 91
PSenica : ponudbe dobre povpra$evan e *rednje, trdno. Prodaja 12.0J0 met. stot, za 15 atot, sviSa-nja Koiuza Irdneje. Druga žita vzdržano. — Vreme: lepo.
H a v r e. (Sklep J Kava Santos gooa race za tek. dnes^c po 50 kg 44 l/* frk, za inaj 44»/,.
New-York. (Otv>r .> Kava Rio »e o e dobave, vzdržano, nespremenjeno, 5 stot zvijanja.
il am b u r g. »sjfcio . >up./ K.«vi» Sau & average za marec .16 —, k<\ naj 3>*/4 za aep:. 36 za decembei 371/4 Mir io. — Kav* Rio n; vsd loco 37.-33. navadna reelna 39 -40 navadna do , 41—42.
H a m t* n * 15. (Sklep ) Sladkor za marec 29. — za april 29 05. t maj 29.30, za juni *9.3.\ za julij 29 35,11 avgust29.55 Mirno. Vreme: dež.
Sladkor tuzemaki. Centrifuga!plu, promptno
K 66.50 do 68.00, za sept^jnoer K---u» —
marec-avg. 66.50 do 68.—. Concasać ia Meliap if promptno K 68.30 do 69.30. a sept. K — <v —, marec-avg. 68.30 do 6: 30.
London. Sladkor iz repe surov 14'/« ^. Java 15.4 V,- Stalno.
Pariz. Zapi to.
Letovišče.
V lepem in zdravem kraju blizo železnice se dajo sobe V najem s popolno oskrbo in po zmernih cenah. Ponudbe naj se blagovole nasloviti na Grad Lesno Brdo(Holzenegg)p. Vrhnika.
Sprejemajo se vsakovrstna dela posebnih načrtih.
In po
mm- JMrom cenii brezplačno in franfco.
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstav«*
pohištva in tapetarij
===== TRST ===== ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
<t
"2 9 n
i
•S S
M
0
4
1 9 m
\
Borna poročila dne 30. marca Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06— 19.08 -, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termi- K 239 85—240.45 Francija K 95.25 -95 50, Italija K 95 20—95.45 italiianaki bankovci K —. — —.— Nemćiji i
117.15—117.40, nemSki bankovci K--•--
avatrijaka ednofcna rent« K 100 20 100.50, ografc« kronska renta K 98.10 98 40, italijanska rem-> - -_	kreditne akcije K 678 50 — 180 59
državne Železnice K 664.— — 666— Lombar .
90— 92.—, Llojdove akcij* 665.--675 -
Srečke: Ttaa K 34350 -347 50 Kredit K 483 — do 493 -, Bodsnkredit 1880 K 307.— 317.— B--denkredit 1889 K 3.5 — 3 H —. Turfke K 141 50 , do 143 50 Srbske —tic —,
Tovara* pohldtva
Aleksander Levi Minzi
=z= ulica Tesa št. 52 A =
(v laatnl hl3U
ZALOGA:
Piazza Rtsarl« (šolska poslopje).
Cone, da io nf bati nikake kaasin::«
Sprejemajo se vsakovrstna delu .ual po posebnih načrtih.
IlastroTU oailk bresplaAao tm fr.MV -
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
i i
Provsroča voljo do Jedi, utrjuje želodeo In ojačpje organizem.
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh
slučajih, kadar |e treba se po bolezni ojačiti.
Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
-trst.-
Nove nemške knjige ^ 'i
prodajo p<> nenavadno nizki »»eni. j»ove >E<l:n«»st«.
— Naslov
Mladenič, prost vojaščine *,;!
dovršenimi mi gimnazijskimi ra>.re<li — govori in pise slovensko, uem>k.» in italijansko, dobro izurjen v knjigovodstvu išče primerne službe. Naslov pove uprava lista „Edinost".
Nl7floniom VH?m "nini vinogradnikom, II <XL I Idi IJ Cl III kateri rabijo trto, da imam
še ve«" tisoč na zeleno ali na suho cepljenih trt: HN» komadov po K 17'— Cenik na za-hi v<> zastonj. <)gla-iti seje hitro pri Josipu Cotič, trtnaiju v Vrhpolju ]>osta Vipava.
MlaHanip ve5fi knjigovodstva, slovenske, ivllduciliu italijanske, hrvatske in deloma nemške kori*)>odence z večletno prakso, išče v jutranjih urah *—12. zaslužka. Ponudbe j»..d »Postranski zaslužek* na upravo »Edin.«.
C. io kr. vojaški stavhinsti oMelel 3. voja
v GRADCU.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULiCA CASSA Dl RISPARMIC 5
MEBL07 AN JE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Jfarcilm kolek js vdobiti pri upravi
M. SALARIN1
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
Vogal ul. Torrente.)
Pomlad!	Poletje!
Zaloga oblek in površnikov
__________ za gospode, dečke in otroke, velik izbor platnene
-—	____obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in
----£1 aov dohod blaga za obleke po men. koje s<* izvrše
točno in liitrn no y*>ln nivL-JK .•.moti
Edinost'1
m rs <8 Tr.
i
i
i
€ i'S
C? ®
Tržaška posojilnica in hranilnica -
-I^zzi registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. 2, J. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. BF Vhod po grlavnih stopnicah. =Wm
Hranilne uloge sprejema od vsakega, te tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja »amo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5na menjice po 6°0, na
zastave po 5Vt°/0-Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima naj mode rneje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
•_ - - Poitno hranilnic ni račun 816.004.	— -
i S)
m
m
m
točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA:
„ALLA CITTA Dl LONDRA"
nI, Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca'
Razglas.

Ka li <><ldaje v najem vojaškega kopa-1 v Trstu za doln> o«l 1. januvaija 1905. do :il. decembra 1h se l>o vrnila pismena dražba dne 10. aj>rila 1 i M »~> ob 10. uri pred-poludn - v pisarni «• in kr. voj. stavi »inskega • idelka D. voja v < i radeu, Klisabetstrasse 18.
Vsi oni, ko]i žele se udeležiti te dražbe, naj blagovolijo j oslati svoje pismene ponudbe.
Družbeni jH>goji i*a<li oddaje /gornjega kopalis' a kakor tudi uzorci za sestaviti nudbo se zamorejo vdobiti od 31. marca do s aprila t. 1. vsak dan mej navadnimi urad nimi uraini pri c. in kr. vojaškemu stavbin--kt-inu nadzorništvu (Militar Bauaufsieht) v veliki vojarni v Trstu.
Vadij. ki se ima položiti znaša K .'-IH>0.
liKADKC, dne L'*. mar.-a 11H#5.
Od preskrbovalne komisije c kr. vojaško stavb, oddelka 3 voja v Gradcu
Trgovci!
Dopisujte v svojih trgovskih poslih vedno v slovenskem jeziku in zahtevajte vselej slovenske račune!
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril	^
v nI. Scalinata št. 4 (vogal ul. 6iuseppe Caprin ex črta) i
PRODAJALNO z mrtvaškimi prelmeti, vencev, cvetlic iti f
v velikej izberi	ANGELJ BUSETTL <
Podpisani si dovoljuje naziia- jati cenjenemu občinstvu, da je otvoril
prodajalnico manifakturnega biaga na
trg-u sir. Ivana št. 1.
V zalogi bo držal tudi veliko izbero perila, platenine. krp, pregrinjal in preprog kakor tudi bo^at izbor drobnarij.
S,k,štovanjem	Uiktor B^rtoli.
Karlo Marcuzzi
v ulici Vineenzo Bellini štv. /?.
DELAVNICA kirurgičnih priprav.
Ortopedični aparati. Predmeti za bolnike.
Zaloga
pristnih dalmatinskih vin
lastnega pridelka kakor tudi
IV oljkinega olja.
Prodaja na debelo in drobno.
Franko na doni olje od "> litrov in vino v sodčeklh.
Peter G. Bervaldi
.. ulica Gelsl štv. 1 ■■	TRST
Ivan Gustinčič
ul. Sette Fontane št. 4O <?02dl i!. VittOrillO dl FfiltTE).
Trpviaa s špecerijskim in kolonij, blagom
zalora m»»kr. otrobov, kakor I udi najliiiejših = test«* u in doaareei it I ujeta izdelka. =
Ivan Koscbel
prodajalnica jedilnega blaga
TRST. — Trg Barriera vecchia 8 — TRST.
Prodaia na debelo in drobno. Moka pr?ih mlinov < >.rrske in l^vanla. Otrobi. O.es Testenine tu in inozemske itd itd.
krompirja in zelja
== ul. drirOlmo št. 4 =
priporoča:
-t-iiu-nski krompir rožnik in amerikanski kakor tinti krompir /a kuhati. Cene zmerne
Usaka dama
prihrani mnogo denarja, ako se služi pri kupovanju manifak. biaga pri tvrdki
FERDO TONSERN, nI. poste 1 - Trst
iDragotin Dapisin
TRST — ulica Bonomo štev. 1 — TRST.
Zaloga ovsa, otrobov, žita, kakor tudi moke ogerskih paromlinov. Prodaja samo na debelo.
Otvoritev bo 1. aprila t. 1.	Izvadeli cenika:
Liwn Tenis llaneia, meter po . 12 nvf. j voile de Laine meter po ... 30 nve. perk'd, dober, meter po . . . ir» . svila nionseliue v najnovejših risa-I. vr.ste cm širok pristne barve 2-i I njili. meter po......:»K
— glago od volne za ženske obleke v največji Izberi. —
Tapeti iz S mirne, metre dolgi in 2 -iroki gl. H/.»0 Prefiroge orijentalake in šeipk najnovejše dela meter od JO novčicev više. — Garniture /a posteljo in mizo od gold. ."» više.
< 1enjene dame se naprošajo, da si hlanovole ogledati l»lag;o.
FERDO TONSERN iz Ljubljane.
fin\on Gerdovič,
trnove«-.
Nad 40-leten vspeh.
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska pro^a.) - Frarelli COSULICH.
Nova redna, hitra in direktna slnžba za blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elesrantni novi brzopanbrod
GERTT
bOCO ton odpluje dne /5- aprila v Novi York.
Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—.
Potreiba in brana (vaak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. 1'arniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Pomiki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Pekarnain sladčičarnazlastnotovarno biškotov
Josip jVSreule
TRST - ulica Molin Grande št. ~ T RUT :J krat na dan svež kruh. raznovrstne moke |»rvili ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčiee i t «1 _ Sprejema naroebe za sladčiee.
Semenski oves in fižol
za seme in ko n zinil :
bokini, koks
in mandal 011
je dobiti v poljubni množini pri podpisani tvrdki V Ljubljani, Dunajska cesta štv.
Lavrenčič & Domiceli.
— „SANU8"
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirarti parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 2S
Na .irt ':š;i ni<'dieinalna -pefijaliteta naše ju »Krajine.
P A STIGLI E PEENDINI "
od ogolunjeuf sladke -korjei
I/.naj<lit« lj in izdajatelj i'. PRENDINI v TRSTU.
Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mej narodnih razstavah.
Počaščene s^ zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domaće zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti. upadanji glasu, kataru.
Zam<»r< jo jili vživati tudi otroci, Tiadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadol>£ eiKt in svež glas.
NB. Pazite na nejn»stene poaarejanja ter zahtevajte vedn>> ..Pastiglie Prendini".
V škatli<*ah : v lekarni „Prendini v Trstu " ter v \>«*h l»oljših lekarnah tukaj in v Evropi.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
/tilarutHj e. kr. redarstven** straže, c. kr. g-lavnecra carin-skera urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož. c. kr. flnaaene straže v Trstu. Kopru in Pnlju.
RP-
' K' ". .
v t*
TRST. - Ulica Rosario
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
štv.
- TRST
Prodaja najboljše voščilo (hiks)
^ fredin
Cene nizke. Postrežba točna
i^T Restavracija
,RIIaCit!a di Francoforte'
ulica Molin Piccolo s t. /7
vogal ulice Saverio Mercadanie štev. 4 iei Piazzi della Zouta toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakor tudi dobra in pristna vina. Kuhinja vedno z dobrimi jedili — preskrbljena.	—
Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo priporoča
Rudolf Szoboszlay
gostilničar.
,ŠLAVL)A" >pr«-jenia zavarovanja človeškega življenj«. }K> muraznovrstnei-ih koojKtnacrah p<»i tako upniniuii pogoji, ko nobena »iruga zavaronInicm. Zlanti je ugodno zavarovanj«* na »ioživetje in f*Hirt z rnjan j^ujm imi ^ vplačili.
Vsak član ima pravic*« i
po preteku j>etih lt*t do •livid^n-le.
„Slavij a"
TzajeDiua zayaroyaina tanka ? Prajj. — Rezervni fond 29.217.694*46 K. izplačane odškodnine: 78:324 623 17 K.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše dr lave z vseskozi slovansko-narodno upravo.
▼sa pojasnila daje :
Generalni zastop v Ljubljani, tVgar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjnje takoj iu najakutneje. Uživa najboljši sloves, ko<ler posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občook pristne namene.