22. številka. Ljubljana, v soboto 26. januvarja 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan ivetcr, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerBke dežele za vse leto 1"» gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 g\d., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt lota 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z,i tnje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po t> kr., če se oznan<lo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in p . 4 kr , če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frar.kirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu upravniStvo je na Kongresnim trgu St. 12, U p r a v n i ft t v u naj se blagovolijo poSiljsti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Šolska debata v kranjskem deželnem zboru.
Včeraj razpredla se je pri normalno-šolskega zaklada   proračunu v deželnem  zboru kranjskem skoro pet ur trajajoča, jako zanimiva debata. Človek bi mislil, da glede narodnega šolstva Slovenci vsaj na Kranjskem, kjer smo skoro izključno prebivalstvo, ne bodemo imeli pritožeb.   Da temu ni tako, dokazala je včerajšnja debata, pri kateri so vsi govorniki z narodne strani  navajali  tehtne pritožbe. In proti komu  so bile obrnjene vse te pritožbe? Izvzemši jedno, vse proti vladi in njenim organom. Saj je pa vlada sama poskrbela za to, da je prav brez potrebe  zanesla se nekoliko razburjenosti v zbornico. Mislili bi, da se bode deželni predsednik baron Hein strogo ravnal  po načelo,   katero je o nastopu   svojem   proglasila  koalicijska   vlada: da imajo namreč mirovati politična vprašanja v parlamentih.   Njegovo postopanje  pri predmetu včerajšnje Specijalne (debate dokazalo  nam je, da se on tega načela ne drži.    Vprašanje nastaje sedaj, ali ravna tu po lastnem nagibu, ali po sporazum-Ijenji z osrednjo vlado.   Menda se ne motimo, ako si mislimo poslednje. Potem nam bode pa tudi takoj jasno — kar  nam je sicer že davno   znano — da gorenje načelo velja le takrat, kadar  bi   iz obravnavanja kacega  političnega vprašanja  utegnila izvirati korist za Slovane — Poljake seveda izvzem-Ijemo.
Toda vrnimo se k debati sami. Prvi govornik
— poslanec Hribar — tožil je po vsej pravici o samovolji okr. glavarjev, kateri so izpostavljeni učitelji. Ta pritožba ni nova; pojavljala seje v dež. zboru žh večkrat in zlasti tudi še za dobe barona Wink-lerja. Stvar je tudi tako splošno znana, da ga ne more I iti deželnega poslanca, kateri bi na lastna ušesa iz učiteljskih krogov no bil slišal jednacih pritožeb. In to samovoljo imajo občutiti mnogokrat ravno najsposobnejši in najbolje kvalifikovani učitelji, ako niso po licu okrajnemu glavarju. Da so včasih jako občutno zadeti, umevno bode, ako se pomisli, da okrajni glavar iz same osobne nenaklonjenosti do učitelja ne predloži po  več mesecev
— da! celo leto dnij — n. pr. njegove prošnje za priznanje petletnice,  do katere ima učitelj po za-
Gospod urednik!
Dva Franceljna se mi ponujata v sobotnega feljtona honorirano premišljevanje. Prvi je novi predsednik francoske republike. Morebiti je, predno še to natisnete, zopet demisijoniral. V tem slučaji pa popravite vse v pretekli čas. Prancelj Srečko Faure je star 54 let, dvakrat, cepljen in jedenkrat oženjen. Drugače je pa jako simpatičen človek. Ko sta ga pozdravili soproga in hčerka prvič kot predsednika, jokali sta samega veselja. Ako bi bil Faure moj stric, zajokal bi bil jaz pri pozdravu še vse drugače in ga „ustrelil" — kakor že pravimo — bliskovito za nekaterega franka okroglost. Strojarstva »n tapetarstva se je učil Faure za mladih let. Pozneje se je pokazal tudi spretnega poveljnika ognje-gascev. Zato lahko veselo upamo, da bo gotovim ljudem butic prenapetost po hladnem ,tušuw lege artis pogladil, poravnal, prestrojil in Francijo toliko prebelil, prelikal, pretapeciral, da bodo morda celo najbolj pruski ošabneži pozabili „za jeden mesec ali dva" tisti sloviti pim-pim.
komi pravico. S tem skušajo se spraviti učitelji v neko odvisnost, katera je kvarna njibovemu ugledu in protivna duhu šolskega zakona. — Pričakovali bi bdi. da se tej pritožbi pridruži vsak slovenski poslanec Toda počasi! Vsaj se v poslednjem času vsa nevolja gospodov okrajnih glavarjev obrača le proti učiteljem, ki no na sumu, da so pristaši narodne stranke. Zakaj bi se za take ešofoval n. pr. gospod kanonik Klun! In res je kot poročevalec, izkrivljajoč besede poslanca Hribarja, povzpel se do trditve, da učitelj mora odvisen biti. Ker je isto trdil tudi baron Hein, našla sta se tu na skupnem poprišči; prvi pa ni obljubil in drngi tudi ne govoril zato, da bi se v bodoče učitelji varovali — samovolje okrajnib glavarjev.
Poslanec dr. Tavčar opozoril je v svojem govoru na nevarnost, katera preti narodnemu šolstvu vsied sedanje sestave deželnega šolskega sveta, kjer se n. pr. odposlanec knezoškofijskegn ordinarijata naravnost izr-ka za veče nemčevanje. Da si tudi s tem ni pridobil zahvale poročevalca gospoda kanonika Klana, umevno je samo po sebi. Ker pa ta fakta tajiti ni mogel, zagovarjal je dotičnega gospoda s tem, da je čital razpravo Helfertovo in da ga je to ravno napotilo do znanega njegovega postopanja v deželnem šolskem svetu. Kako šepav je bil ta zagovor, čutil je menda gospod kanonik sam; zato ga je navajal tudi nekako jecljaje. Skoro neverjetno je, da bi tak dostojanstvenik, kakor je dr. Klofntar, ne bil razumel spisa Helfertovega; če ga je pa ta spis pripravil v deželnem šolskem svetu do goro-stasnega izreka, da se pri nas premalo nemčuje in preveč „čehizuje", potem ga prav gotovo razumel ni. Sicer je pa ta zagovor tudi zato jako neroden, ker je prost dr. Klofntar — kakor je splošno znano — tudi, predno je čital Helfertove razprave, jednako gorel za nemštvo.
1'itVe de resistance dr. Tavčarjevega govora bilo je apostrofovanje deželnega glavarja zaradi njegovega telegrama ob otvoritvi schulvereinske šole v Beli peri. Kakor je znano, priredila so je o tej priliki velikonemška demonstracija, katero so že tedne prej naveščali nemški listi. Dasi so o priredbah za to breztaktno demonstracijo pitali tudi slovenski listi, zagotovlja vender g. Detel*, da o tem prav čisto nič vedel ni,  češ, da je takrat srkal »dravi
Namreč „Sang an Aegir". Hvala Bogu, skladateljev je dosti, od katerih se labko pouzmajo izvirne melodije. Glavna stvar in zagotovilo za dober uspeh je le „Schneid" dotičnega „popravljalna11 in pa neumnost publiko. Časa pa imajo nekatera gospoda na tem svetu, kaj, gospod urednik ? Pesmi kovati, napeve iskati, risati, kapelne mojstre igrati se, „govorancuu pri banketih na debelo spuščati, poleg tega pa še, kar ostane prostih ur. nekoliko vladati! Sluga poniženi Za me bi bilo to preveč. Zadovoljen bi bil z banketi, da bi mi le dali kaj poštenega jesti.
Drugi FranceIj, o katerem Vam moram danes poslati podatkov natančnost, ni nikdo drugi, kakor dežele goriške glavar C.
intervievv, za katerega stroške ste me bogato plačali v naprej, moj intervievv z grofom, obnesel se je prav zadostil no. Ziupno mi je grof razodel, da namerava v kratkem umakniti se v privatnega življenja mirno udobnost. Dolg čas pa si hoče preganjati s tem, da bo gradil železnice, s katerimi ima svojo posebno srečo. Najnovejši njegovi načrti zadevajo konkurenčno progo Ljubljana-Kamnik. Od skupnega južnega kolodvora d nI ral bi vlak zjutraj
gorenjski zrak in užival krepčujoči mir sredi božje prirode v Ajmanovem gradu. Iu da bi ta mir bil popoln, ni čital nobenega druzega lista, ko „Slovenca" in — včasih le tako mimogrede — „Slovenski Narod". Zato pa o nameravani nemški slav-nosti ničesar vedel ni. Srečni gospod deželni glavar, ki zamore imeti tako brezskrbne počitnice; trikrat srečni, da mu popolno zadošča tečna dušna hrana „ Slovence vau.
Lojalni smo dovolj priznati, da se je deželni glavar gospod Detela s to izjavo popolnoma opravičil. Zato pa ne razumemo protislovja, katero vidimo v tem, da je svoje ravnanje opravičeval tudi z analogijo na Štajarskem. Seveda se mu je to opravičevanje popolnoma ponesrečilo. Da bi deželni glavar štajerski na slovensko povabilo kacega spodnje-štajerskega kraj nega šolskega sveta odgovoril s slovenskim voščilom za ugodne šolske uspehe — tega menda gospod Detela sam ne verjame. In le v tem bi bila analogija! Sicer nam je pa še v živem spominu, kako je bivši deželni glavar ob otvoritvi savinjske železnice, demonstrativno obračal hrbet onim okrajnim in občinskim deputacijam, ki so ga pozdravljale v slovenskem jeziku. Gospod Detela tega seveda ne ve",  ker morebiti ni stalo v „Slovencu".
Kaj pa naj rečemo k temu, da je zagovarjal gospod Detela nemški „schulverein ?" Tu bi bila pač vsaka obsodba odveč, ker se je mož s tem obsodil najbolje sam. Nič ne pomaga, če se je takoj na to skliceval na svoje nekdanje narodno delovanje; faktom, da je zagovarjal društvo, katerega eksistenca je našemu ubogemu narodu naložila tako ogromen narodni davek — če ga občuti tudi g. Detela, ne vemo —; društvo, čegar ponemčevalni nameni so znani, dokazuje nam, da mu, ko je govoril pohvalo o njem, niso napolnjevale glave reminiscencije na nekdanje njegovo narodno delovanje, temveč- na one čase, ko se je pisal še: Dettela.
Iz govorov obeh dosedaj omenjenih poslancev narodne stranke odmevala je tudi pritožba, da se v deželi naši prav po nepotrebnem in na škodo drugim predmetom skuša v ljudsko šolo urivati nemščina. Ta blažena nemščina! Bog ve, ob čem bi avstrijski državniki brusili svojo ostroumnost, ko bi nje na svetu ne bilo ! Vsaj se laalage državnih dostojanstvenikov  doslej   še vedno merijo p<> okol-
z nedosežno počasnostjo naravnost proti Dobravi. Tam bi bila prva postaja. I'očitek jedno uro, ker je na Dobravi več dobrih krčem Od tod pa bi od-žvižgal vlak, ne da bi se kje še kaj dalje ustavil, kar na Vrhniko, da pride svojemu cilju za par metrov bližje. Tam bi se potniki in kondukterji nakosili, zakaj tudi na Vrhniki, pravijo, je več izbornih goatilen. Potem pa bi jo vsekal železni konj proti Spodnjemu Rožniku. Tu bi bilo za ljube goste že vse pripravljeno na malo jnžino. dosti prvega razreda smeli bi celo nekoliko pogledat na Uornji Rožnik, pa le za dve uri. tako da bi bili potniki v mraku že v Šiški. Ako zahtevajo trije pasažirji, obstane vlak za pol ure pod Tivoli, kjer bi dru-gače mimo besnel. V Šiški bi bila večerja; na (Vr-nučah pa bi potniki izstopili 'n prenočili. Drugi dan na vse zgodaj bi zdivjal kamniški vlak št. 2 kot brzovlak od Črnuč tako hitro, da bi videli potniki le še vsak drugi z Inik ob potu in dospeli v Kamnik še tisti dan.
Kondukterji te idejalne železnice bodo morali plačevati vsak mesec: po lio kron za veselje, da se smejo tako lepo voziti. Imeti bodo morali ob lastnih stroških zlato uro, ali  pat!  prstanov  vodno s
nnsti, s kakošniini uspehi s« morejo izkazati glede .širjenja blagu* VO&IM „aber" - govorice mej nenem-škimi narodi. — Špecijelno zi nas Slovence j« nemščina prava šiba božja. Na Koroškem nas drvijo ž njo, na Stajarskem nam jo uri vajo skozi vrata in okna v hišo, na Primorskem nas postavljajo z dežja pod kap, ko nam laški uradni j*zik nadomeščajo z nemškim. Zato je pa tudi na Kranjskem ne sme nedostajati — te šibe božje.
Kako opravičena je bila pritožba narodnih poslancev proti usiljevanji nemščine, pokazalo se je v podrobni razpravi, kjer je vstal poslanec Luckmann ter predlagal, da se za neobligatno poučevanje dru-zega deželnega — razumi: nemškega — jezika na jedno- in dvorazrednicab postavi v proračun 1000 gl. Ta predlog ni bil nič druzega, ko drzno izzivanje obeh slovenskih strank, kajti —ako izvzamemo dr. Papeža — bili so vsi poslanci pred tremi leti za izbris enega sramotnega zneska, ki se je za ljubo baronu VVinklerju in v podporo demoralizacije mej UČiteljstvom do tedaj postavljal v proračun. Motil bi se pa, klor bi mislil, da je poslanec Luckmann iz lastne inicijative stavil ta predlog. Nikakor ne! Deželni predsednik baron Hein je bil, po čegar volji se je to eminentno politično vprašanje zaneslo v deželni zbor. Ministerski predsednik ima v državnem proračunu svoj dispozicijski fond, zakaj naj bi ga ne imel deželni predsednik v deželnem proračunu? Kaj za to, a ko se je ta fond odrekel že baronu "Uinklerju ; baron Hein potrebuje navzgor potrjila, da zna bolje  krotiti »Slovence,  ko njegov prednik!
Vender se je mož v svojem računu zmotil: tega potrjila ni dobil. Sicer se je z vso svojo zgovornostjo, poslužujoč se vsakoršnih sofi/smov, potegoval za svoj predlog poslanca Luckmanna; vender mu vse to nič ni pomagalo. Slovenski stranki sta bili vsaj v tem vprašanji jedini.   Trije poslanci pa
— Suklje, Kersnik in Vis nikar — imeli so toliko žalostnega poguma, da so ustali za predlog. V debati so se izrekli poslanci dr. Bleivveies, dr. Tavčar in Hribar odločno proti njemu, kanonik Klun pa je — polemizujoč s poslancem Šukljetoin
— nar.ivnost izrekel, da ta je takrat, ko se je prvič izpustil znesek 600 gld. pri tem naslovu iz proračuna, njegovim ožjim somišljenikom odvalil velik kamen od srca.
Ta debata pokazala nam je pa tudi interesantno prikazen. Ko se je baronu Winklerju na ljubo postavilo v proračun leta 1883. prvič 500 gld. za neobligatno poučevanje nemščine, ni imel c. kr. deželni svet nobenega nujnejšega dela ko naznaniti to nižjim šolskim oblastvom; ko seje pa kasneje ta znesek izbrisal, ni tega c. kr. deželni šolski svet imel za potrebno javiti dalje. Nekateri učitelji — zanašajo se, da dobe še zanaprej nagrado — so torej še nadalje vzdrževali umetno narejeno   potrebo neobligattega nemškega pouka. In
— klobuk doli pred takim umovanjem I — deželni predsednik pravi, da imajo sedaj pravico do nagrad za to poučevanje in da deželo, če jim jih plačati ne bode hotela, tudi lahko tožijo zanje. Kaj ne, to je lepa avtonomija! Ker je deželni šolski svet zamolčal nepoljubni mu sklep deželnega zbora, zato je le ta obvezan plačevati kazen za to zamolčanje I
Ako konečno omenimo še, da se deželni predsednik  baron  Hein čuti že tako trdno v sedlu, da
se mu ne zdi nič več vredno odgovarjati slovenskim poslancem v slovenskem jeziku in da se je deželni glavar Detela povzpel mej drugim tudi do piramidalne trditve, da smo Slovenci že vse dosegli, potem smo priobčili najzanimivejše momente iz včerajšnje debate. Slo venskim poslancem obeh strank želimo, da se v principijelnih vprašanjih najdejo vedno v taki slogi, ko včeraj; baronu Heinu v bodoče več sreče s svojimi predlogi; deželnemu glavarju Detel i — ki jc res dosegel vse in še celo več ko je kdaj pričakoval — pa, da bi v bodoče malo pridneje čital časnike. Se ve da, če mu ni za ljubi mir.
Deželni zbori.
■4raia|*kl.
(VII  ceja dne 25. januvarja 18 9 5.)
(Konec.)
Posl. Hribar se oglasi za faktičen popravek glede nekaterih opazk predgovornikov. Potem se prestopi v specijelno debato :
Potrebščinan ormalno - šolskega zaklada za I. 1895. po predlogu dež. odbora znaša 35J5.019 gld. Finančni odsek pa jo nasvet uje z zneskom 3.~>2.477 gld. torej ineiij za 5 42 gld. V primeri s potrebščino za j 1. 1894 , ki je znašala 344.ii09 gld., je letošnja z zneskom 352.477 gld. večja za 8.168 gld. Povik-šujejo se namreč: I. Aktivitetni vžitki učiteljev za 6909 gld. II. Dotacije za 306 gld. lil. Nagrade in podpore za 1663 gld. Skupaj za 8878 gld. Nasprotno se zmanjšujejo: IV. Pokojnine učiteljskih vdov in sirot za 158 gld V. Miloščine za 52 gld. VI. Različni troski za 500 gld. Skupaj 710 gld. Če to zmanjšanje odbijemo od gori navedenega po-vikšanja v znesku 8878 gld., kaže se gori izraču-njena pomnožitev potrebščine za 8168 gld.
Posl. Luckmann stavi pri točki lil nagrade nastopni predlog :
Pri renmneracijah naj se postavi v proračun za neobligatni pouk (slovenskega jezika na dve- in trirazrednih nemških šolah in za pouk nemškega jezika na dve- in trirazrednih slovenskih šolah 1000 gld. z določilom, da se te remuneracije izplačajo, če ae oglasi za tak neobligaten pouk početkom šolskega leta vsaj 10 učencev na dotični šoli po svojih zakonitih zastopnikih in če okrajna šolska oblast v vsakem slučaju konštatuje primeren uspeh. (Tako se glasi konečno urejeni predlog po pozneje nasvetovanih dostavkih posl. Šukljeja )
Dež. predsednik baron Hein podpira predlog in želi, da bi ta stvar ne vzbujala zopet toliko razburjenosti, kakor ob svojem času in da bi se rei.'la mirnim potem. Vprašanje remuneracij za pouk neobligatnih predmetov se mora konečno rešiti, ker je to potrebno, kajti zastanki segajo štiri leta nazaj. Dalje poudarja potrebo neobligatnega pouka obeli deželnih jezikov, ker je tudi za nemško prebivalstvo znanje slovenščine na Kranjskem neobhodno potrebno. Jednak predlog se je stavil na Moravakem. Pogoj miru mej narodi je mej sobno spoštovanje.
Posl. vit. dr. Bleivveis omeni, da se lani nt stavila v proračun nobena vsota za pouk v drugem deželnem jeziku, ker se od nobene strani ni stavil kak predlog. Zakaj se je torej zopet letos ponovil?
saboj, da ho kaj za zastavnico, ako blagajnica odneha. Vozilo bi se lahko vedno nad 6 oseb rfajeden-krat. Vender pa bi ostal vlak vselej v Ljubljani, ako bi se oglasila za vožnjo samo jedna oseba. Psi in psički korakali bi za vlakom, privezani ob zadnji vagon.
Izvenrednega občudovanja temna globokost, zaprla mi je za trenutek sapo. Kmalu pa sem se zopet zavedel in dejal v vsi ponižnosti domačega, v prostosti dresiraneg.i Slovana, da bi ne bilo napačno, ko bi šla proga z ljubljanskega južnega kolodvora najprvo proti „ Kozjemu grobu", potem pa kar na Dobravo.
Odgovoril pa mi je grof Prancelj, da namerava graditi tja tramway.
To me je genilo. Skoro bol] kakor trabuka, katero mi je podaril uljudni gospod.
Od vašega denarja za ta intervievv ostalo mi je še toliko, da sem se peljal i a Gorenjsko na dober zrak. Tam me je razveselil ta-Ie prizor. Dva politična gospoda sta pestovala blagega Gorenjca. Prvi od njih, kateremu se j« po krepkih milicah takoj videlo, da vzdigne 50 kil z jednim mazincem, zib.il je starega moža v naročji in se mu prijazno
mu/.al. ćasih ga je nekoliko poujčkal in dejal: „Ježe.šfa no, kako je vender Hetkau ta-Ie naš fantek, tn-le naš Klerikavelj !" Drugi pa je vzel steklenico in pokmil, če ni mleko prevroče za staro dete. Nastavil mu jo je; Klerikavelj pa je slastno pupcal klerikalno mleko. In rasla mu je telesa ob-širnost. Ko je pošla „die Milch der frommen Den-kungsart", je mirno zaspančkal v varnem naročji. Gospoda sta ga odnesla ajčkat. Jaz pa sem zapel baritonsolo: „Aja tutii".
Prišlo pa je par gorenjskih mož mimo.
Prašam jih: „Ali ste videli, o možje?"
Odgovore mi: n Videli".
Prašam jih: „Zakaj pa tudi vi ne--u
Vjezilo jih je. nO, mi ae ne damo gun-cati, mL*
„Ali tisto mleko — —" nadaljujem.
„Presladko je za nas. Mi pijemo rajši cviček. Mleko otrokom in teletom, vino možem. Vam pa, ki nas slušate, pet in dvajset —"
Urno sem odnesel podplate, nikar da bi ponujal še dlje klerikalne smetane. Kaj sem mogel storiti boljšega? Možje so imeli batine s saboj.
H.
V dež. šolskem sveta je že izrekel govornik svoje pomisleke, a glasovi za in proti so bili jednaki in dež. predsednik je dirimiral za predlog. Zakaj se učitelji potezajo za pouk v drugem deželnem jeziku? Ker zaradi slabih plač skušajo kaj zaslužiti in nagovarjajo stariše. Ljudske šole namen ni, da se otroci nauče dveh jezikov, proti tema govore pedagogi in tudi zdravniki. Drugače je na srednjih šolah, tam naj se goji učenje obeh deželnih jezikov.
Posl. Šuklje pravi, da ga generalna debata ni izvabila iz reserve. Oglasil pa se je glede predloga posl. Luckraanna. Malo upanja ima, da bi ta predlog že zdaj prodrl, bržkone bodo proti njemu glasovali tudi konservativni poslanci. Volitve so pred durmi, zdaj bode torej predlog bržkone padel, po končanih volitvah bi skoro gotovo prodrl. Vsa stvar je zdaj drugačna, ker se zahteva kredit za pouk obeh deželnih jezikov, ne kakor nekdaj samo za pouk nemškega jezika. Glasoval je pred 12 leti za tak kredit, ne more drugače storiti tudi zdaj, ko se poslavlja skoro iz te zbornice. Nasvetuje samo dva mala dostavka.
Posl. dr. Papež izjavlja, da o takem vprašanji sta obe stranki jednega mišljenja.
Posl. dr. Tavčar se čudi, zakaj se je tak predlog kar tako iznenada vrgel v zbornico, to je sumljivo. Z narodnega svojega stališča torej o tej stvari ne moremo kar 8 kratka soditi. Bivši dež. predsednik baron \V in kler je s pomočjo posl. Šukljeja dosegel ob svojem času tak kredit, to je bilo njemu potrebno, da si je olajšal svoje stališče navzgor. Zakon sam skrbi za to, da se stori vse, kar je potrebno. Tako vprašanje se ne more rešit« kar pavšalno, taka splošna metoda se mu ne zdi umestna in tega ne more odobravati. Predlog ima hvo,o politično stran. Naše stranke politične razmere se pa za baronom VVinklerjem, kateremu amo odrekli tak kredit, nikakor niso zboljšale, torej nimamo nikakorsnega povoda, da bi danes drugače glasovali.
Dež. predsednik baron Hein pravi, da se remuneracijski zaostanki morajo konečno rešiti, ker je dež. šolski svet dolžnik. Zato se je na njegovo inicijativo stavil predlog, ker je treba dotičnega kredita.
Posl. Hribar pravi, da, ko je nastopila sedanja vlada, je izjavila, da ne bode spravljala političnih vprašanj na dnevni red. A sedaj je ravno dež. predsednik d d incijativo tako eminentno političnemu predlogu, kateremu je sicer skušal odbiti politično ost, utemeljevaje ga s praktičnimi razlogi. Predlog se mu zdi, ker se je le bolj poudarjala potreba znanja nemškega jezika, nekako molčeče prizn nje nemškega državnega jezika. Ljudska šola nima namena, učiti otroke jezikov, nego za življenje potrebnih reči. Vsak nemški kmet bi se smejal, ako bi se na nemških Iju iskih šolah hotelo učiti francoščine. Na naši realki in gimnaziji ni obligatno učenje slovenščine za Nemce. Le v materinem jezika se človek izraža najlaglje, temu dokaz je g. deželni predsednik, ki je danes v tako dolgi slovenski debati ve krat, govoril le izključno nemški, akopram je slovenščine zmožen Omenja kako je nekdaj postopal okr. glavar Schtvarz z učitelji, to bi se utegnilo ponoviti. Izjavi pa se proti predlogu posl. Luckmanna.
Dež. predsednik baron Hein poudarja, da imajo dotični učitelji pravico do nagrad, ker so ravnali po naročilu dež. šolskega sveta.
Posl. baron Schvvegel ugovarja, da bi s predlogom posl. Luckmanna bilo nameravano kako presenečenje, ali da bi imel kak političen namen. Nasvetuje amendement, oziroma dostavek „ako se tak pouk s p oz na kot potreben" v dotičnom odstavku Lucktnannovega predloga.
Pri glasovanji se po končnem govoru poročevalca K luna predlog posl Luckmanna popravljen po dodatkih šukljeja odkloni.
Proračun se potem potrdi v vseh točkah in se vzprejmejo predlogi fin. odseka.
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1895. s potrebščino 352.477 gld., s pokritjem 23.281 gld. in s primanjkljejem 229.196 gld. 2. V pokritje tega pri manj kljeja se bode leta 1895. pobirala 10°/,, pnklada na celo predpisano svoto vseh direktnih davkov, torej zlasti od rednega davka a vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem davku, pri hišni najemarini in hišnorazrednem davku,
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 22, dne 2(>. jamivarja 1895,
pri pridobninskem in dohodninskem davku po vsej deželi. Nedostatek v znesku 17(1000 gld., kateri se potem še pokaže, naj se pokrije iz deželnega zaklada. 3. Deželnemu odboru se naroča, da sklepu pod ročko 2. pridobi Najvišje potrjenje. 4. V rubriki III. „Potrebščina" dovoljuje se c. kr. deželnemu šolskemu svetu revirement po dogovoru z deželnim odborom. 5. Potrebščine normalno-šolskega zaklada za I. 1894., katere bi utegnile vsled veljavnih naredni) deželnega šolskega sveta dogovorno z deželnim odborom nastati, pa bi presegale proračun, so pokriti iz blagajničnih preostankov leta 1694;
Glede resolucij, kateri nasvetuje finančni odsek glasečih se: i. Visoka c. kr. vlada naj blagovoljno pretresa vprašanje, ali bi ne bilo primerno, nastaviti stalne okrajna šolske nadzornike in v ta namen po vzgledu zakona z dne 8. junija 18!)2., drž. z. št. 92, glede nameščevanja okrajnih šolskih nadzornikov v Galiciji državnemu zboru v sprejem predložiti jednak zakon za Kranjsko. 2. Deželnemu odboru se naroča prevdarjati, ali bi ne kazalo spremeniti deželnega zakona z dne 28 decembra leta 1884. v tem zmislu, da bi se vsa potrebščina za šolstvo pokrivala h posebno šolsko naklado in bi ne bilo treba na deželni zaklad pre valje vati jeden del tega bremeua. V prihodnjem zasedanji naj deželni odbor visokemu zboru poroča o tej zadevi, oziroma pripravi potrebne predloge, izreka posl. dr. Tavčar, da se mu vidi prava nevarna in da naj ostane pri starem. Prva resolucija se pri glasovanji odkloni, druga pa vzprejme.
Ob 4. uri sklene dež. glavar sejo. Prihodnja seja bode v torek dne 29. t. ni.
Koroški.
Razprava o prošnji „Siidmarke" je bila tako značilna za razmere v koroškem deželnem zboru, da moramo dotično poročilo Dopolniti. Kakor znano, je poslanec dr. Steinvvender, znani nemško-nacijonalni kričao govoril za to, da se rSudmarkiu dovoli zahtevana podpora. S svojo motivacijo tega predloga je mož pokazal, da ga navdaja slepo sovraštvo napram Slovencem. S tako cinično odkritostjo, kakor on, se ni še nihče upal govoriti zoper jednakopravnost, katero on imenuje „Gleichberech-tigungsduse 1 *. Zahteval je brezobzirno postopanje proti tistim, ki nečejo Nemcem hlapčevati in vzkliknil emfatično, da neče v miru živeti z „goto-vimi agitatorji", t. j. s tistimi, ki se zavedajo svoje slovenske narodnosti. Ta brutalni napad je napotil slovenska poslanca Einšpielerja in Murija, da sta zapustila dvorano, saj sta vedela, da nobena beseda nič ne zaleže. Stein\venderja pa je odhod slovenskih poslancev tako osupnil, da je koj prenehal. Poročevalec dr. Posch je z blagimi besedami zastopal nasprotno stališče Priznal je, da je tretjina koroškega prebivalstva slovenske narodnosti, in priporočal, naj se „Sud-marki" zahtevana podpora ne dovoli , ker so nje tendence naperjene proti Slovencem. Pri glasovanji se je podpora odklonila; za podporo so razen dra. Steinvvenderja glasovali samo liberalni kmetski poslanci. Levičarski poslanci so se sami sramovali Steinw«nderjevih besed. V včerajšnji seji je levičar dr. A buja prišel k slovenskemu poslancu Muriju in ga prosil, naj se Steinvvenderjeva surovost ne zareže na rovaš kar celemu zboru. Rekel je, da on in njegovi somišljeniki obsojajo Steinvvenderjevo besedo. To je gotovo značilno, a premotilo to ne bo nikogar. Steinvvender ni slovenskemu prebivalstvu nič bolj nasproten kakor Abuja in ves deželni zbor. To se je videlo pri šolski debati; razloček je le ta, da Steinvvender ne prikriva svojih mialij in da javno priznava brutalne tendence svoje stranke. Abuja in tovariši pa te tendence z besedami taje, z dejanji pa izvršujejo. Podpora „Sudmarki" se je res odklonila, a ne iz stvarnih nagibov, iz ozirov na Slovence, ampak le zategadelj, da bi se koalicija obvarovala sitnostij.
V DJiil»l|anl, 20. januvarja. Kriza v Istri. Omenili smo že, da je isterski dež. glavar Campitelli poslal „N. Fr. Pr.tt popravek, v katerem je trdil, da laška večina ni hotela žaliti vladnega zastopnika, ob jednem pa je sam tega vladnega zastopnika insultiral. Z oziroin na ta popravek piše veleoticijozna „ Presse" : „ K a z g r a j a I n o postopanje italijanske večine v deželnem zboru istarskom, ki je dovelo do predčasnega zaključenja zasedanja, naletelo je povsod na soglasno obsodbo." Tu omenja „Prease",  da je celo neki Italijanom
jako prijazni dunajski list (Neue Freie Presse) strogo obsodil postopanje italijanske večine, ter da je ta graja s prijateljske strani hudo dela italijanski stranki, zbok česar hoče predsedništvo deželnega zbora v svojem popravku ugladiti pot. do milejše sodbe o obžalovanja vrednih dogodkih. A celo „N. Fr. Presse" da je odgovorila nastopno na popravek gosp. Campitellija: „Mi res ne vemo, kaj bi se bilo moralo dogoditi v opravičenje trditve, da sta se zasmehovala vlada in nje zastopnik, toda prepuščeno bodi sodbi slednjega nepristranskega opazovalca, ali ni smatrati to kot zasmehovanje, ako pri prvi seji, ko hoče vladni zastopnik pozdraviti zbor in sicer v italijanskem jeziku, takoj posezajo govorniku v besedo z razžaljivimi vzkliki : „ bas ta !", ,,fuori'!, „protnHtiamo !a — in ko italijanska večina — ker se isti ne da motiti v nadaljevanju svojega požirava — ostavlja dvorano* da jej ne treba slušati pozdrava? Pozdrav deželnemu zboru od .strani vlado je čin parlamentariške uljudnosti ter zahteva že elementarna zapoved parlamentariške dostojnosti, da se vsprejme isti spoštovanjem, Celo v deželnih zborih, katerih večina, da, celo v takih, kjer je ves zbor v opoziciji proti vladi, spoštovali so ta običaj brez zadržka, ter so vaprejemali obljubo vladnega zastopnika, da hoče pazno slediti razpravam ter pospeševati iste po možnosti, tako, kakor istotako zahtevata spoštovanje do vlade in do lastnega dostojanstva deželnega zbora. Še le deželnemu zboru i s t e r h k e m u je bilo dano, da je prekršil ta staroohranjeni in samo ob sebi umevni običaj. Tega se ne more navajati v opravičenje razburjenosti večine, kar je rekel in kako je govoril — saj je govoril v italijanskem jeziku — vladni zastopnik, ampak bil je že v naprej namen, zaprečiti pozdrav vladnega zastopnika. Ali ni nadalje zasmehovanje tudi to, da so ponovno zaustavljali vladnega zastopnika žaljivimi vzkliki in zaničljivim posmehom, ko je hotel izjaviti svoje stvarne pomisleke proti poznanim predlogom za takojšnje odstranjenje dvojezičnih uradnih napisov v Piranu, za uničenje porotuiških listin in izključenje slovanskega jezika iz razprav deželnega zbora? V očigled takim faktom se težko posreči se toli dobro mišljenemu popravku, da bi izbrisal utis, da se je res zasmehovala vlada in nje zastopnik. Veliko izdatneje bi bilo, ako bi se bil povod popravku uporabil v to, da bi se bilo pojasnilo in pomirilo vse zmerne življe, daje predsedništvo z b orni c e z naglasom poživljalo na mir občinstvo na galeriji, ki se je udeležilo izgredov ropotanjem in kričanjem, ali daje dalo izprazniti galerijo, zagotovivši vladnemu zastopniku varstvo, kakeršno je smel zahtevati. O vsem tem molči popravek, pač pa se je zagrešil s protislovjem, da z jedne strani taji zasmehovanje, na drugi strani pa kritiknje zasme-hovalno kakovost vladnega zastopnika ter označa isto kot vzrok „veselosti" zbornice. Menimo torej, da jo bila namera popravka — da namreč v milejši luči pokaže postopanje italijanske večine — sicer umevna in opravičljiva, da se pa je ta nauiera dosegla vj a konepopol ni meri.
Poraz koalicijske vlade. „Narodni l/sty" so poročali resnico, ko so javili, da se je kompromis mej češkimi konservativnimi in levičarskimi veleposestniki razbil. Zdaj se to potrjuje tudi z drugih stranij. Vlada se je za ta kompromis močno potegovala in ministra Plenerja poslala nalašč v Prago zato, da posreduje. A voditelji konservativnih veleposestnikov so Plenerju brez ovinkov povedali, da jih ni volja prepustiti levičarjem kak mandat, zakaj če se mora v drž. zboru ohraniti sedanje posestno stanje, potem se mora ohraniti tudi v deželnem zboru češkem. Ker se za ta kompromis niso po ganjali samo levičarji, ampak vlada sama in to v največji meri, je ta poraz tudi njo najbolj zadel.
Demonstracija v Budimpešti. Delavci budimpeštanski so poskusili uprizoriti pred parlamentom veliko demonstracijo, a policija jih je razgrnila. Na Ogerskem torej ljudstvo vender ne želi samo cerkvenopolitičnih reform, kakor trde" židovski listi, ampak tudi — kruha.
Redek slučaj. Za časa cerkvenopolitičnih razprav v ogerskem drž. zboru je nastal mej tedanjim podpredsednikom poslanske zbornice in sedanjim mi-n etrom notranjih del Deziderjem Perczelom in poslancem grofom Ladislavom Szapar vjera spor, vsled katerega je prišlo do dvoboja na eamokreae. Kakor
navadno pri parlamentarnih dvobojih, se tudi pri tem ni zgodila ni kaka nesreča, pač pa je sodišče začelo stvar preiskovati in toži sedaj rečenega politika. Kazenska obravnava je določena na dan 6. februvarja. Da se minister notranjih del in šef drž. policije kazensko preganja, to je gotovo jako redek slučaj.
Situvacija v Bolgarski mora biti precej kritična, če sodimo po glasovih časopisov, Koburžan tlela obupne poskuse, da bi ga Rusija priznala legitimnim vladarjem. „Novoe Vremja" javlja, da namerava poslati v Peterbofg posebno deputacijo z metropolitom Gregorijem na čelu prosit carja, naj prizna Koburžana, a da bi car to deputacijo sploh vzprejel, to izposlovati je naloga bolgarskega polkovnika Kesjakova, kateri se mudi sedaj v Peter-burgu. Koburžan je priznanja sedaj bolj potreben, nego kdaj poprej, zakaj če si ga ne pridobi, na drugi strani pa izgubi prijateljstvo Avstrije vsled nastalega trgovinsko političnega konflikta, mogel bi obsedeti — mej dvema stoloma. To je menda povod senzačnim vest i m, katere se razširjajo. Nemškim listom se poroča, da se želi Koburžan porazu meti s Stambulovom, in da je ta voljan sprijazniti so s Koburžauom, iz Peterburga pa se javlja, da je pričakovati v Bolgarski velevažnih premeinb, ker so se Cankov, Karavelov in Stambulov sjedinili v to svrho, da se odstrani Koburžan.
Dopisi.
I#. liranja. 25. januvarja. (Občinske volitve.) Dne 18. t. m. vršile so se pri nas občinske volitve, o kojih izidu ste že poročali na kratko. Dovolite, da V nekoliko popolnim vašo notico. Pojasnim naj najpoprej stališče, na koje se je postavila naša stranka. Se pred kratkim časom delovalo se je v našem mestnem zastopu precej složno in posledica temu bila je ravno ta, da naše mesto še nikdar ni tako napredovalo, kakor v zadnjih treh letih. Vprašanje, kje naj stoji novo gimnazijsko poslopje, padlo je kakor bomba mej naše mestne očete. Stara nasprotstva so se poostrila in — kar se v malih mestih zgodi le prevečkrat — smatrali so nekaterniki izjave posameznih odbornikov, dasi so izvirale iz poštenega prepričanja, le za osebno mržnjo. Nevarnost bila je velika, da se ne povrnejo zopet časi, ko je gosp. Tomaž Pavšlar st. „bismarkoval" v našem občinskem zastopa, kajti že je določevala neka gospoda, koga naj se pri volitvah izbacne, koga izvoli na novo, da si Pavšlar-jeva stranka osigura večino za prihodnja tri leta. Mi pa v sv«»ji „trmoglavosti" res nismo hoteli uvideti, zakaj naj ima odločilno besedo v mestnem zastopu sicer vse Časti vredna obitelj Pavšlarjeva s svojim sorodstvom in peščico svojih pripadnikov, sosebno, ker nimajo mej saboj niti jednega člana, ki bi bil zmožen sprejeti kak samostojen referat. Sestavili smo tedaj svoj zaznamek kandidatov, toda ne d a b i bili izpustili le jednega izmej dosedanjih Pavšlar-jevih privržencev, ker nismo hoteli naprav« Ijati nikacih nepotrebnih zdražl). Skrbeli smo jedino le za to, da se ojači naša stranka z dvema novima odbornikoma in da se nasprotna klika ne okrepi z novimi člani, kakor je bilo nameravano. Naši vo-lilci so dobro vedeli, kaj da hočemo doseči in zmagali smo v III. volilnem razredu s skoro dvotretjinsko večino, v II. razredu se je pa poražena nasprotna stran k.i kar vzdržala volitve. Nadejali smo se, da je z izvolitvijo v II. razredu končan \olilni boj, kajti v prvi volilni razred postavila je naša stranka kandidatom samo odlične člane bivšega mestnega zastopa. A človek misli, g. Tomo Pavšlar ml. pa obrne! Iz maščevanja, da niso prodrli ravno „njegovi" kandidati in bržkone v zahvalo, ker je bil on po naši milosti — kakor tudi ie pred tremi leti — izvoljen odbornikom v 11. razredu, nastavil je nekaterim gospodom limanice, na koje so se le-ti žalibože vseilli le prehitro. Poprej že in še bolj za I. volilni razred slepili so naši nasprotniki volilce z I a ž j o, d a j i h j e p o s I a I g. ž u p a n in da naša stranka hoče vreči župana. S poslednjo pretvezo so neki ravno pregovorili nekatere gospode, da so prišli sploh na volišče ali da niso volili dosedanjega odbornika in mestnega svetovalca trgovca g. Ferd. S a j o v i ca. Vsled te nesramne mabinaoije propal je g. Sajovic, vrl narodnjak in snačajen mož, ki je vestno in požrtvovalno kakor nikdo opravljal 17 let nepretrgoma težavni posel mestnega blagajnika. Obžalujemo ta prigodek, zapomniti si ga hočemo dobro, gotovo pa ne bo v prid ravno stranki Pavšlar-jevi. Zavarujemo se ob jednem z vso odločnostjo, da je bila naša stranka naperjena proti žitnanu ali da je bil naš konečni smoter, g. Karola Šivmka ne izvoliti več županom. Naše stališče označili smo začetkom tega dopisa dosta jasno in mi le želimo, da bi obče spoštovani g. Karol Savmk vodil našo občino kakor doslej vestno in vstrajno še dolgo dolgo let in doživel še kot župan sad najpomenljivejšega čina svojega županstva: cvetočo višjo gimnazijo. Dasi neradi, spominjati se moramo konečno g. Jo-
nip;i Hubada, c. kr. profesorja in začasnega ravnatelja gimnazijskega. Tudi on jo bil mej našimi nasprotniki — bil jo kandidat svojega svaka Pav-šlarja. Res je, volitev je prosta, a je b taktno, ako se g. vodja, komaj pol leta bivajoč mej nami, podaja v volilni boj zoper večino tukajšnjega meščanstva, je li tako strankarstvo koristno novoustanovljenemu zavodu — odgovor na to vprašanje prepuščamo mirnim srcem razsodnemu bralcu! S svojim nastopom kot strankar gosp. Hubad gotovo ni povečal svojega ugleda mej meščanstvom, mej kojim uživa dosedaj boro malo simpatij. Storil naj bi bil g. profesor raje isto, kar njegova dva ►g. kolega in prihranil bi si bil nepotrebno blamažo, da je on, dasiravno kandidat, dobil kot odbornik jeden cel glas in zlezel v mestni odbor kot namestnik le s pomočjo žreba. Uprav mučen prizor podal nam je pa g. ravnatelj, ko je razburjen — še predno ga je pozvala volilna komisija — dvakrat pričel dekla-movati kandidate svojega svaka Pavšlarja. Pribodnjič malo več takta, g. vonja!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. januvarja.
— (Državnozborska volitev v dolenjskih mestih in trgih) Iz Krškega se nam piše z dne 24. t. m.: „Danes vršila se je pri občini volitev udov volilne komisije za državnozborsko volitev dne 25. februvnrja. Pri tej priliki se je posvetovalo o našem kandidatu. Zjedinili smo se, oddati glasove gosp. dr. Andreju Vojska, c kr. višjesodnemu svetniku v pokoju. Gosp. dr. Andrej Vojska je neodvisen in značajen mož, bil je vedno naroden, tudi za \Vaserja budih časov; in je moral pretrpeti mnogo neopravičenega preziranja radi svojega narodnega prepričanja. Gosp. dr. Andrej Vojska je rojen Ljubljančan, živi pa že nad 20 let na Dolenjskem; znano so mu torej vse potrebe Dolenjske. Gosp. dr. Andrej Vojska, ako bode voljen, ne poj de v koalicijo/ — Isti dopis objavljajo tudi včerajšnje „ N o v i c eu.
— (Notranjski rodoljubi) bodo imeli jutri v Postoj ini zaupen luni, da se posvetujejo o organizaciji Notranjske v okviru organizacije tniro Ine stranke sploh in o organizaciji za bodoče volitve posebej.
— i. Shod zaupnih mož — Narodna stranka na Kranjskem") je naslov majhni knjižici , ki obsega resolucije shoda z dne 29. novembra pr. I. in pa govore poročevalcev gg.: Svetca, dra. Gregorčiča, Koblarja, dra. Trillerja, Gruntarja in dra. Majarona. Izdal jo je predsednik zvrševal-nega odbora narodne stranke, gosp. dr. Karol vitez Bleivveis - Trsteniški , in se dobiva v „Narodni Tiskarni". Rodoljubi naj si jo omislijo, bodisi kot spomin na sodelovanje, bodisi kot priročno zbirko sklepov, odnosno nazorov, ki so se storili ali pojavili omenjenega dne. Skrbe pa naj tudi, da se razširi v narodu!
— (Podel napad na slovensko glasbo.) Kam zavede človeka nestrpno strankarstvo, ako se z njim družita   še gorostasna nevednost in siste-matiško vzgojevana mržnja do vsega, kar je pristno narodnega, razvidno je iz „Slovenca" z dne 24. prosinca v dopisu o cerkniško planinski ženski podružnici sv. Cirila in  Metoda.  Znano je slovenskemu razumništvu, da je koncertni vodja   „Glasbene Matico", gospod  M. Hubad,   duhovito harmonizoval nekaj   najlepših slovenskih   narodnih pesmij in da je deset teh pesmij lani izdala   „Glasbena Matica". Vsi slovenski   glasbeniki  in prijatelji petja so se oduševljeno  razvneli,  ko so te pesmi  čuh v koncertih  „Glasbene  Matice",  in  vse jo smatralo te pesmi kot. dragocene,  pristno koncertne bisere slovenske glasbe. Že so  se jelo te  pesmi proizvajati tudi po deželi, in   vsak  razumnik   ki  ima čut za narodno umetnost, se je iz srca radoval tega. Tako so sh te pesmi pele tudi v Cerknici na veselici podružnice sv. Cirila in Metoda  Kar pride cerkniški nSIovenčevu dopisun in se drzne  čeleotati in klevetati  v  svet,  da   so   nekatere   teh pesmij ^fantovske"    in   „k lafarske",   ki  niso za javne veselice,  ampak k večjemu za gostilno,   in da izključujejo duhovnike od veselic, kjer so poj o. — V imenu poštenja in resnice (dve od „Slovenca" imenoma navedeni pesmi sta tudi glede besed najnedolžnejši ljubimski), v imenu raz< vitajoče se slovanske glasbe in umetnosti sp oh protestujemo  odločno proti temu, da  bi že vsak mlečnozobi   nevednež  smel kamenje lučati  tudi v to,   kar nam ustvarjajo požrtvovalni narodni možje, polni onih čistih iu vzvišenih idejalov, kakeršni so izključno goje v divni naši  „Glasbeni Matici". Da, še ob to društvo se nam čohajte!
— (Repertoir   slovenskega gledališča)
Opozarjamo na današnjo reprizo Verdijevega „Tru-b adu rja".   V torek se ponavlja ista opera.
— (Društva „Pravnika" t Ljubljani) letošnja redna glavna skupščina bode v ponedeljek dne 28. t. m. ob polu 8. uri zvečer v prostorih Ljub* Ijanske čitalnice. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcijonarjev, volitve in posamezni nasveti.
— (Efektno srečkanje .Glasbene Matice".)
V nedeljo dne 27. januvarja dopoludne od 11.—12. ure sprejemal bode loterijski odsek „Glasbene Matice" v društvenih prostorih, Gospodske ulice št. 14 (knežji dvorec drugo nadstropje) dobitke namenjene efektnemu srečkanju društva in prosi vse častite dame in gospodo, kateri so dobitkov obljubili, pa do sedaj ne še izročili, naj jih izvolijo o navedenem času tja prip08lati, oziroma odseka naznaniti, kdaj naj ponje pošlje.
— (Trgovski ples.) Priprave za trgovski ples, ki bode, kakor znano, dne 9. februvarja v ka-zinskih dvoranah, so skoro dovršene, tako da se bodo mogla vabila v kratkem razpošiljavati. Odbor je vse storil, da ohrani stari, sijajni značaj plesa. Radi dobrodelnega namena je pričakovati obilne udeležbe.
— (Pevsko društvo .Slavec") je primorano opustiti letos običajno „Slavčevo maskarado", ker ni bilo mogoče za pustno nedeljo oziroma pustni torek dobiti niti strelišča niti redutne dvorane. Da ustreže občni želji, ukrenil je odbor prirediti na pustni torek v gostilniških prostorih Perlesove pivarne plesni venček, na kateri bode dovoljen vstop tudi maskam, v nedeljo dne 10. februvarja pa pevski večer v gostilni g. Košenine na Marijo Terezije cesti.
— (Javno predavanje o elektriški razsvetljavi.) V Muzejskem društvu za Kranjsko bode imel v ponedeljek, dne 28. t. m. ob VaG. uri zvečer v bralni sobi Rudolfi na gosp. Ivan Šubic predavanje o elektriški razsvetljavi s posebnim ozirom na deželno stolno mesto Ljubljano. Predavatelj bode na popularen način opisal temeljne zakone in prikazni, na katerih sloni elektriška razsvetljava, predstavil bode slušateljem tipično dinamo-mašino ter konečno razložil najnavadnejše merske jednote, katere je treba poznati pri vsakem elektriškem razgovoru, kakor: Volt, Ampere, Watt, itd. Za tem predavanjem pride nekoliko dnij pozneje drugo, v katerem bode g. ravnatelj obravnaval o projektih za elektriško razsvetljavo v Ljubljani ter opisal glavne načrte, njih veljavo, njih troške in njih pomen. Prvo predavaje bode združeno z demonstracijami glavnih objektov, o katerih bodo go vor. Vstop je prost tudi nečlanom Muzejskega društva
— (Društvi za podporo gojencev in učencev, oziroma gojenk in učenk na tukajšnjem učiteljišči) bosta imeli svoje glavno zborovanje v nedeljo 27. t. m., in sicer v moškem učiteljišči ob 10., na ženskem pa ob 11. uri dopoludne.
— (Zadruga čevljarskih mojstrov v Ljubljani) imela je pretečeno nedeljo svoj občni zbor, katereg i seje vdsleiilo 32 članov, Konečni račun za leto 1894 bil je brez ugovora odobren. Načelnikom zadruge bil je znova izvoljen g. Ferdinand Turna, njegovim namestnikom pa g. Viktor Ho-nig mann. Pri dopolnilnih volitvah v razne odbore so bili izvoljeni gg.: Peter Luk as v odbor zadruge, Josip Ravnihar v razsodišče, Franc Sedlar in August Mož ina v nadzorništvo, Franc Szan t ne r in J. Mate v odbor bolniške blagajne; I Kovač, I. Potokar in F. Tuma so bili izbrani kot dele-gatje zadruge za pomočniški zbor.
— (La termanov drevored ) Danes je sekira smrtno pesem zapela zadnjima dvema kostanjema, stoječima v velikem drevoredu na levem sprednjem konci ob deželnem gledališči. Milo se nam je zdelo gledajočim, kako jo padalo drevo za drevesom od krepkih mahljajev. A košato drevje se je moralo umakniti zmagovito prodirajočemn napredku slovenske stolice. Široka vozna cesta in ob njej z mladim drevjem obsajeni pešpoti bodo nadomestilo bivšemu drevoredu do nove tržaške cesto, in vidni, prekrasni znamenji našega napredka, deželno gle dališče iu Narodni dom bodota brez oviro blestela v oči mimogredočim domoljubom in jadnim neprijateljem našim.
— (Vipavska in istrska vinarska zadruga.) Prijatelje dobre in pristne vinske kapljice opozarjamo na današnje oglasilo vipavske in istarske vinarske zadruge, oziroma na skladišče teh dveh združenih zadrug v Ljubljani.
— (Vreme) je postalo po kratkem spomladanskem intermezzu zopet prav zimsko in precej mrzlo, da kar škriplje sneg pod nogami. Včeraj je začelo nekoliko mesti, pa je kmalu prenehalo. Danes pa smo imeli lep jasen zimski dan, to pa le dopoludne, kajti popoludne je zopet začeln prav pošteno mesti. _
— (Južna železnica in laiki konjetržci.)
Iz Krškega se nam piše 24. t. m: Kar nenadoma izvršil se je dogodek, ki je v veliko gmotno Škodo ne le mestecu Krškemu, temveč celi progi Krško — Radna, — Grosuplje — Ljubljana — Vrhnika — Ajdovščina — Kormin. Laški trgovci s konji so ntrareč po tej progi gonili konje, ki so jih nakupili na Ogerskem in Hrvaškem. Na tej progi so imeli svoje postaje, kjer so prenočevali in krmili, ustavljali so se pa tudi pri manjših gostilnah, kjer so so okrepčevali. Da je ostalo na tak način mnogo denarja v deželi ni treba posebej po-vdarjati, omenim le naj, da je šlo lani okoli 7000 konj po tej progi in da je dobila od njih dežela za mostnino pri Krškem mestu okoli 600 gld. Nekemu uradniku južne železnice posrečilo se je, dobiti potrebne podatke, koliko konj gre po tej progi in koliko stane povprek gonja konj, napravil je potrebno poročilo, za koliko bi so morala znižati voznina na železnici, da bi bila provožnja cenej a od gonje. Južna železnica je sprejela dotične nasvete in danes dne 24. januvarja so poslali že prve konje z videmske postajo po Železnici na Kormin. Take postaje, kjer bodo konje tudi po znižani ceni sprejemali, so še Zigreb, Sisek in 0 »kovač. Južna železnica ve lela si je tudi dobiti naslove vseh kranjskih trgovcev, ki so gonili konje po tej progi, in jim naznanila svojo uredbo pismeno v nemškem in laškem jeziku.
— (Narodna čitalnica v Crnomlji) priredi dne 2. februvarija v prostorih gost Ine „Grad" Vodnikovo svečanost. Na vzporedu so pevsko točke, godba, slavnostni govor, dramatična predstava i u ples.
— (Imenovanja.) Dr. Viljem G o 11 s c h imenovan je definitivnim mestnim zdravnikom, dosedanji deželni živinozdravnik v Kozjem, Ivan S mere kar pa mestnim živinozdravmkoui v Celji.
— (Občinske volitve v Dobrli vesi) so se vršile dne 21. t. m Udeležba |e bila ogromna. Slovenci so vzlic silni nasiuotmški agitaciji zmagali v drugem in tretjem volilnem razredu, v prvem so zmagali nasprotniki.
— (Zaupnica grofu Alfredu Coroniniju ) Županstva v Vipavski dolini na Goriškem so izničila drž. in dež poslancu grofu Alfredu Coroniniju zaupnico, v kateri se mu zlasti zahvaljujejo za njegovo neumorno delovanje v prid vipavski železnici.
* (Nedolžno obsojen.) Senzacijonalna pravda prve vrste se pripravlja v Elberfelda na Nemškem. Pred 10. leti je bil tam obsojen ključarski mojster Ziethen na dosmrtno ječo, obdolžen, da je umoril svojo nevesto. Znani pisatelj Pavel Lindau je takrat spisal knjižico, v kateri je dokazoval nedolžnost obsojenega. Zdaj se je pojavilo toliko novih dokazov, da je bil res nedolžno obsojen, da se hode pravd« še jedenkrat obnovila.
* (Obesil se, žile prerezal si in ustrelil se) je v Berolinu veletržec B., ker je zdvojil zarad trgovinskih izgub.    Ril jo oženjen.
* (Grozen čin blaznega.) Vseučdiški profesor M ladjo novic v Belemgradu je hipoma zblaznel. Zadavil je svojo soprogo in se vsedel potem na goreče ognjišče, kjer je zgorel na grozen način.
			
			
	IT N Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1		
			
1			
Davila i			
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Ivan N. Res man v Velenji 6 kron za Volikovško šolo. Darovali so za županovega godovanja prijatelji : France, Pepa, Vinko, Ivan, Anton in K. z geslom: „No pozabljajmo nikdar, kadar se nam dobro godi svojih trpečih rodnih bratov ob nevarnih mejah! Bog i narod!" — Živeli rodoljubni darovalci iu njih nasledniki!
Za Narodni dom v Ljubljani: Gospodična Marija K o b I a r in g. Ivan Vernik 4 krone. — Gosp. F. S. Rojnik na Vrhniki 4 krone 1 vin.; darovali so: Pošiljatelj pri dobljeni igri 3 krono 50 vin., g. J. Tonutta iz Trsta 20 vin. in gospa Jurca z Vrhniko 31 vin — Skupaj 8 kr on 1 vin. — Živeli rodoljubni darovalci m darovalke in njih nasledniki !
Družba sv. Cirila in Metoda je od 1 —15. januvarja t. I. prejela te-lo darove: Slavno uredništvo „Slov. Naroda" je izročilo za november in december 1894. 1. 343 gld. 63 kr, kroninih darov. Dornberški umrli župnik F. Kramarje volil družbi glavnico 50 gld. i obresti, naloženo v goriški ljudski posojilnici. Gdč. Franjica Brinšekova v Ilirski Bistrici je nabrala za
drnibo 14 k. 40 v.; darovali no: gg. Fr Smrdel iz Sežane 4 k., Dolenc trgovski potnik iz Ljubljane 3 k , A. Fatur 1 k., J. Reaman, želez, uradnik 1 k., gospa Resmanova 40 v., I. BrinAek 4 k. in Milan 1 k. G Ivan Brinsek v Ilirski Bistrici je nabral ] 5 k. 20 v. in sicer v veseli družbi pri Brozmu-Stsmbergu; darovali so to vsoto gg Rudolf in Ivan Valenčič, Albert Domladiš, I. Štukelj, A. Slenc, stražme&rer Oswa]d, g- Badjara, Jurij Zupan, župan Ivan Urbančič Anton Kranjc, Josip Štemberg«r-Bro-zina, Jos. Bizjak, Iv. 1'rosen. It. Brindek in Drag. Brinšek. — G. A. Sturm, c. kr. poštar v Ivajnici blizu Radgone, je daroval 2 gld.
Knjilovnoat.
— „Matica Slovenska" je začela včeraj razpošiljati svoje knjige. Člani dobe štiri knjige. 1. Le-t op is za 1. 1894., uredil Anton B ar te I. Str. 416 Vsebina: Jožef Mani, nekrolog, spisal Fr. Lovec; Slovarski doneski iz živega jezika narodovega, priobčil dr. K. Štrekelj; Jan Kolhtr, spisal dr. M. Murko; Slovenske narodne vraže in prazne vere, spisal J. Navratil; Protestantske postile v slovenskem prevodu, spisal dr. V. Oblak; JužnoavBtrijske dežele za prvih let vladanja Leopolda L, spisal A. Raić; Ustanovitev narodne šole na Slovenskem, spisal J. Apih; Biblijografija slovenska, sestavil R. Perušek; Letopis Matice Slovensko, sestavil E. Lah; Knjigo krasi podoba pokojnega J. Mama. 2. Zgodovina slovenskega slovstva. 1. zvezek. Od početka do francoske revolucije. Spisal dr. Karol G I a s e r. Str. 220. Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. Spisal dr. Franc Kos Str. 368.: 4. A n t. K n e z o v a knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. Uredil Fr. Leveč. S sliko A. Kneza. Vsebina: Ant. Knezova ustanova. Životopis. Spisal Fr. Leveč Gospod Lisec, poveet, spisal dr. Fr. I). Ženitev Fer-dulfa vojvode. Furlanska povest. Spisal Bogdan Vened. — Obširnejšo oceno priobčimo v kratkem. Za danes naj le še omenimo, da je unanjost letošnjih Matičinih knjig jako ukusna in elegantna.
„Sport" ima v št. 2. to-le vsebino: Amateur-profesional; Ljubljanskega „Sokola" občni zbor; Utrka s tigrom; Društvene vijesti; Domače vijesti; Različite vijesti.
Sežana 26. jatiuvarja. Sežanski župan in dež. poslanec goriški Rajmund Mahorčič je sinoči ob 11. uri umrl. Pogreb bo v nedeljo ob 4  uri popoludne.
Trst 26. jatiuvarja. V včerajšnji seji dež. zbora se je vzprejela resolucija, s katero se zahteva, naj se uradoma rabijo italijanska krajevna imena, tudi če so slovenska. Takisto se je vzprejela resolucija, naj se vodstvo krstnih In drugih matic odvzame duhovnikom in izroči civilnim uradnikom.
Drina i 26. januvarja. Vsled škandalov, kateri so se v današnji seji deželnega zbora primerili mej protisemitskim poslancem Grego-rigom in mej levičarskimi poslanci, se je de« želnijzbor zaključil.
Dunaj 26. januvarja. Pododsek domobranskega odseka dež. zbora tirolskega se je pripeljal sem, da se z domobranskim ministrom Welsersheimbom pogaja glede domobranske in črnovojniške novele.
Praga 26. januvarja. Posl. dr. Pod-lipnv je v deželnem zboru predlagal, naj se revidirajo državni akti, nanašajoči se na kronanje kralja. Predlog se je odkazal budgetnemu odseku.
Sofija 26. januvarja. Radoslavov se je ponudil Koburžanu, da v slučaju, ako hi Stojlov vsled konflikta z Avstrijo odstopil, sestavi s podporo Stambulova novo ministerstvo in prekliče naredbo glede užitnine, ki je prouzročila konflikt.
Peterburg" 26. januvarja. Car je nakazal letnih 50.000 rubljev v podporo potrebnim učenjakom, pisateljem in pesnikom.
Peterburg* 26. januvarja. Načelnik generalnega štaba O b r u č e v je na očeh nevarno obolel.
Pariz 26. januvarja. Oportunist Ribo t je sestavil novo ministerstvo.
Poslano.
(loapodu J. Novaku,  vratarju nn kolodvoru južne železnico x 6t. Petra na Notranjskem.
Dne v4. t in. prišel nem a postnim vlakom v Št Peter, po kateri progi potujem meaečno gotovo jedenkrat Ker sem imel dovolj Časa do brzo\ laka, kateri ide na Reko, sem sel kakor po navadi v tamosnjo čitalnico. Okolo pol 7. ure »e podam zopet na kolodvor v ćakidnico III razreda in Bern bi naroČil '/« litra vma; kmalu potem vstopi vratar g. Novak iu gre k peci, kjer so bite Štiri ženske Seveda le imel s najmlajšo največ opravila, namreč pogovora, kam da ae peljejo, in potem pusti mimogrede kakih deset oseb, in
pride do mene in me vpraša seveda le nemško, karo se peljem ? Odgovorim mu, d* v Opatijo. ,,Imate li karto?" ..Imam'1. „Za kateri vlak?" ,,To je moja stvar." „Pokažite karto f* „Ne!" — .Pokažite karto!" „Ne!" in tako kakih petkrat vpraša in jaz mu je ne pokažem. Potem vzdigne roko in žagaj« ž njo izusti le-te besede: „Čakaj, ti prokleta duša, jaz ti bora že pokazal!" in od;de; navzoče občinstvo, kojega je bilo kakih 20 oseb, pa je izreklo mnenje, da mora biti vratar pijan, in mej tem pride z žandarmerijskim vodjem, ki je bil tisti večer v službi na kolodvoru, zahteva zopet od mene karto, s jaz mu je ne pokažem, in potem žandar stopi pred mene in reče: „V imenu postave, pokažite vafi vozni list". Seveda ga takoj pokažem, in to se je godilo dolu-« pol are pred odhodom brtovlaks.
Potem sem rekel: „Bili ste že v časnikih, pa v*led Vašega postopanja utegnete Se priti;" a on se obrne in pravi : ..Aha, dobro, da Vas poznam, a, sedaj Vas pa že imamo". N* to se grem prit...žit v pritožno knjigo Prideva v službeno sobo, kjer je bil uradnik Gračn*r tisti večer v službi, in on me njemu predatavi, seveda v nemškem jeziku, dii se želim čezenj pritožiti v pritožni knjigi in d * sem jaz d tičnik in nobeden drugi, ki je toliko v časnike o vratarju pisal. Jaz temu oporekam, a on je dejal: „Je že dohr«>, sedaj vas že poznamo". Zatorej prosim slavno uredništvo ,.SIov. Naroda", da blagovoli potrditi, da jaz nisem dotičnih poročil pisal.*)
A resnici v podporo in za surovo neolikano obnašanje gospoda Novaka, vratarja na kolodvoru južne železnice v St, Petru, navajam nekoliko prič in sicer s Sušaka hujmič Peter, Juretič Josip, Giaretič Peter, Nažia Anton in Josip, Kadi vre Marija, potem tamošnji natakarji, hišnik ud Hafnarja in 8e mnogo družili Stvar naj pride v javnost, da bodo izvedeli pntovalci, kateri skozi Št. Peter potujejo alt le do St. Petra, s kakim olikanim vratarjem bodo v Št. Petra opraviti imeli.
Vas pa, gosp. Novak, od tega večera dobro poznam, dasiravno potujem vedno mimo Vas, a nisem imel te časti, kakor Redaj, da Vas spoštujem kakor vsakega tikega surovega  človeka, kakor ste Vi. 0»2)
Opatija, dne 26. januvarja 1895.
J. Ale&ovec.
•) Potrjujemo.
Uredništvo.
Listnica uredništva.
Gosp. dopisniku v Logatci: Plesni venček bralnega n gasilnega   društva smo Že nnznanili.
1% ura<lii4'Ka lista.
I čvrstine uli ekitekiilhue draJ.br: Janeza Štefana posestvo v Podorthu, cenjeno t>86 gld. in UHO gld., dne 1 febru orja in 2. marca na Brdu.
Jakoba Pera posestvo v Korenu, cenjeno 2141 gld., dnu 1. februvarja in 2. marca na Brdu.
Frančiške Bratovi v Ljubjani, nepremičnine (manufakturno blago in oprava cenjeno 391 gld., 4. februvarja v Ljubljani.
Konkursi: Alojzij Mil »nt z neprotokoliran i r«jo-vec v Kočevji; shod upnikov bode dne 4. februvarja. Kon-k uran i komisar je o, kr. okrajni sodnik g. J H an ff e n , oskrb-nikraase pa odvetnik dr. Bernard Oottl ieb v Kočevji. Kdor ima naznaniti kako terjatev, naj to stori do dne 22. marca pri okrožnem sodišču v Novemmesta a i pa pri okr. sodišči v Kočevji.
Umrli so v Ljubljani:
24. januvarja: Ana Vider, bišina, 71 let, Lončarska steza it. 10.
V deželni bolnici: 24, jamnarja: Neža Černak, gostija 62 let.
Meteorologično poročilo.
J	ćaa opazovanja	Stanje barometru v nam.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
s •—l G*	7. sjutraj 2. popol. B, svečer	722-.') mm. 720 0■■. 722 U m.	—10 (>° C — 4 2« C —10-4» (	brezv. megla si. svz.l obl. brezv. megla		3 60 as. snega.
Srednja temperatura —84°, za ti'4" pod nor malom.
ZDuLnajslza, "borza
dnfi 2G. januvarja 1895.
Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebru
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijaka kronska renta 4" , . . Ogerska zlata renta 4°/a .... Ogerska kronska renta 4' 0    . . avatro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice.......
London vista.........
Nemški dri. bankovci za 100 mark
20 mark..........
80 frankov........
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.......
100 gld, *0			kr
. 100	■	75	t
.   185	■	HO	n
. 101		16	•
. 124	■	7f>	
WH		05	
. 1061	_		
. 413	■	60	■
. IVI	■	2f>	•
*>'•	a	80	■
	■	16	m
9	•	H6	m
46	•	37'/,	e
		81	e
„The Mutual"
žt vutna zavarovalnica v Novem Yorlo.
Cisto vzajemna. Nobenih delničarje v.
Najverj* varnosl    Nedostžno visoki dobitkovui deleži.
lks*eiaao*eni*' «•«*> SI. <!«•-
rcmlira IH»:i mid   .    . »«7 inillj. frank.
ZMUtritvatiiine ziiMftafo . 4199 uilll|. frank.
Is|»litca.o ae Je z.varo- r 1400—11)
«UD«rui,udkur po*luj«> '
alruitio...... 190S mi 11 j. frank.
Specijalno jamstvo za avstrijske zavarovance 1.021,124 krone v 4odstotni zlati renti depo-no anl pri c. kr. miniaterski plačilnlci.
Natančnejše podatke in informacij« daje
glavno   ravnateljstvo  za Avstrijo : "Wient I, Lobkowitzplatz 1.
i
C. lr. glavno raviaieljitm mir, drž, leieioic.
Izvod iz voznega reda
ve^a-vneg-a  odL ZL- o let o Tor a. 1894
NMtopno omaujeul   prihajal .1   In   eahajelnl  cul  Oaneoaal   to > trmtlHjtmu itpattmm 8 red nje« v ropi* i iu )• k rajnemu 6aau * f.jnh
tjMli 1» t min ii 11 na prt).
Odhod Is LJubljane (Jot. kol.)
Oh 19. uri S mit*, po nor« uieriul vlak r Trhi*, Pontabal, Haljak, Oa-lovao, Krauaenafaita, Ljubno, <■«» Su!/.thal t Auaaaa, Iaahl, (*mun-dao, HoInaRimd, Land-OaMtain, T.all na Jeteru, rltarr. Lino, Mn.lojr.vlna, PlaanJ, Marijin* far«, Kitar, Karlov« vare, Krauoova vara, Prafo, Llpaljo, IlimaJ vi a Amit<*iiaii.
Ob   S. wrl tO min. ijutrnf maianl vlak v Noro rneato, Ko^avla).
Ott 7. aaH tO »mim. ijumij otahal vlak v Trhla, fotttabal, HuUak. Oa-lov«o, Franaaoafaila, Ijjuhuo, nunaj, oai Hslithal v Motnograd, Duna vla Ainati<tteii,
"h IV. uri M mira. <io]n>lu,inf maaani vlak v Novo rnaato, KoAnvja.
Oh ti. url tO rMiaa. đvfuttuMtnm oaabm vlak v Trhli, Puutabal, Haljak. Oelovao, Krauianafaata, I.Jiilm.i, SeUtliul, DuuaJ
Oh 4. uri 14 mira. pofftmuttuf oaabiii vlak r Trhli, Raljak, Oalovao, lijiiknu, rna H«lv.tliil v Solnograd, lian.l-Oattaln, '/.tU na Jeaara, Ino-moat, Hraicnla, ''urili, 9«nevo, Haria, Mtayr, Lino, ilmunli.ii, laohl, Hudejavioa, FUanJ, Marijine vitra, K«i»r, Prannov* vara, Karlova vara, Vrati", T.ipako, I>una.J via Amatattan.
Of> 7- «H 'JO »itn. *<■<-.-*-r mpl.tnl vlak v Novo maito, Kočevja.
Prihod v LJubljano (ju*, kol).
Oh S. eera A.t min. iju/ri/ uaahni vlak a Ouuaje vla AraatHtten, lAp ■ije, Prage, Vranonvih varnv, Karlovih varov, K|ir», Marijluili varov, Planja, Hndojarla, Soluouraila, I.iuca, Mte/ra, Omundena, lauhla, Ana, ■asa, /,r>Ilf n* Jeiaru, Ijrud-Gaatelna, l^JubueMa, Oelovoa, Heljaka-Praniauefaeta Trbli»
Oh H. %4ri tO mirt. tiutntj meaaul vlak ia Kooavja, Novega raeita.
Ob lt. uri *7 tti4i» titjfolnii'ir uaabul vlak a Hiiu*ja via AimiottaD, Lipalje, Prage, Krancovili varov, Karlovih vnrov, Mgra, Marijinih varov, Planja, Hudejavlo, .iolno^rada, l<lnoa, Mteyr4, Partaa, Oeneve, Ourlba, Brefriilua, tnomnete, /".nlla na jaaerti, heml-Uaatelna, UJubuega., Oelovea, l.ierna,  Pnntahta, Trblia
Ob H.  uri .IV mita. /ir>/Hi(m<inr> metani vlak ia Koćavj«, Novega metla
Ob 4. %*ri SM rrun ji0ft**inrtnr oaebui vlak % Dunaja, ijjubaaga, S«l»tliala, HnlJaka, Oelovoa, Vrauieuifeete, Pontabla, Trl.ua
Ob 9. uri SiS min. itrrw me* »m vlak  ia Kočevja, Novega Meata.
<th y. uri UI min iw»r oiahul vlak a Dunaja preko Amatatteua Ia Ljubnoaia, Heljaka, Oelovea, Pontabla. Trblia.
OdJhod Is LJubljane (đrv
Oh    7. ur* »3 MkS. a>a*(r<aj        v Kamnik. .     V.   a •     ft/miin" , ,
,     S.   »   BO     ,     ai'evrr . .
Prihod v LJubljano idr*
Oh    S   url SH mire. iliilfi.l        n Kamnika .     II.    j     IS      ,      <tti)n>t*fln+   , ,,
H       O.      H SO
kol./
kol.),
R—38)
ITov mesarsk voz
na tri peresa je na prodaj pri .imir. laniAlAo« vlria v Ljubljani, trgovina z železom. (91—1)
Staroznana
trnovima X urami
najfinejše vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule m nlkla, re-pftirk, kalenderskih urin krono grafov, najnovejšemu v tableaux-urah, urah z njihalom in dragih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrhueje. — Prvi in najstarejši optični zavod najfinejših naooal, sčipalcev v zlatu, zlatu-double, nlklu itd.; največja Isber kukal za gledališče, poljskih binokluv in vseh v u> stroko 8})adajo^ih predmetov pri (1490—2'.*)
N. UUDIlOI.ZKUju, Pred rotovSeiu nt. m.
Od mediciiiskili avtoritet prlporočevan
ute&i kaMrlf. raztvarja <*lr». Lrepili-ii, Ufohltodno (136tJ—b     ptitreben za rekouvraleMcent*>
In VSSSSSi	ni j	teaMiSffl		y
				
Dobiva tm vođinomu V vneti lekrimah. Olavna salogr* v lajnbljanl: Jos. Mayer, loksrnar.
Prostovoljno prodam
v celoti ali pa po kosih lepo
posestvo v Postojini
l>. Nt, IT. obstoječ"« iz gospodarakifa poslopij, vrla, travnikov, gozdi itJ.
Andrej Mauer.
(66—3) posestnik v Z, i^orji pri S»»\i.
Na najnovejši in najlioljši namiri J umotue (1180—80) J
^ aaaauia7a aa«9 \i igv — U\JJ X
: z ob o in zobovja :
♦ u-tavlja l»ro7. vsakih bolefiin ter opravlja pl<»inbo- ♦ ^   vauja  in   \no sulviitt   uper**«*! j     —  o<Utranjuje J
♦ K4»l»uaa i>«»i«-« iu«- /. nimrtenjem živca e
; zobozdravnik A. Paichel j
♦ poleg čevljarskega mostu, v KiiliUrjevi hiši, I. nadstr. •
isnsisisisTisr
g Kavarna Malloth
D („Pri Virantu")
jj na Sv. Jakoba trg-a.
jI Pođpliansc se prip rocatn si. občin* ji stvu za obilen »»hisk mojo kavarno ter U zagotavljam dobtD pijace ter točno po-Hstrelbo, y ^lespottovs njena
3 Ferdo M uilotli,
jj (Ufi' Jkavarnar.
UtffiSaf mMMmMMMMMMB
tajabJjana, Židovsko ulico št. 4. Velika zaloga obuval w>
lastnegs Izdelka im dnino, gospode iti
Otroke Je vedno na tzliiuo. Viakerlna naročila isvfiujejo s« točno iu po nizki ceni. V86 uo-re ho sliranjn-Jejo in saitiatiietrajejo, Pri tlinaoflh na* r<k'ili!i blagovoli  nal no vzorec vposlati.
)H»tftJlUUJHH)tt
Restavracija ,,Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrstne jedi iu pijač« ln nkiipno »bodovanje.
(108)
F. Fet linC, r«stavrater.
^^^^^^^
4   Uran & Večaj ►
4 Ljubljana. Gradišče st 8, Igriški- ulioešt. 3 r*
4$ priporočata p. n. basL občinstvu svojo ^ ^ vel ko zalogo vsakovrstnih k
«1 pečij in glinastih snovij y
^ kakor tudi ^
^ štedilnikov ^
^ in vseh v to stroko spudajoč.ih del po L ^ ni/.kih ei-nali. (107) V
IVI ehanik
v:
B(U1'   Ivan Skerl
Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani t
pri poroča vanje vseh
o p. n. občinstvu za izvrše v njegovo  stroko spadajoči h ^ ^ del  iu popravkov, kakor sivnlmli !; * Nlrojrv,  VOloot|»ettoV i. t. d po najnižjih conah. Vnanja naročila se turno izvršujejo.
4ib»pii^s*<MvQtvO^^
Z najraznovrstnejsimi, *llrll4i-af ntl sltsn svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v
slaščičarski in pekovski obrt
spadajocfmi izdelki postreza točno tvrdka
Jakob 3aX&s5Sxi2BS
Klari trg it. 91. (94)
Tu je dobiti vsak dan domačo potvlco, -vseli -vrst 3cr-j.li. xs.a. vage,  r*en  Icr-vili. irs. prepecenec 07"s.xxille-2S"Wl©"bSLelc).
Zaloga 95 manufakturnega blaga
Ljiitiljaua
Pred škofijo št. 2.
1 Cenik vin vipavske in istrske vinarske zadruge.
Bj I V skladišču v Šiški št 9 nad 56 litrov: V pivnici (na drobno) na Bregu it. I:
.....—........-.... —....._»*.»*.-
'.17,
Vipavsko belo, staro   . . „ novo I. .
-   II. .
Vipavski Ku lundrc, desert Rizling, „
Kraljevina.........
Istrski temi, stari. . . .
„ n     novi . . . .
,      K foškat, desert.
„     Kefosko, 19Q buidjk
hektoliter
po »id. ai»—
„ „ 22T.0-23--,     n  80'--2-'_
n . §8-„       n 16'—
■   « is—
.   „ :mv—
Vipavsko belo, staro.......
„ . novo.......
Vipavski Rulandtc, desort  . . • „       Rizling,        n ... Sipa, „      . . .
Kraljevina.............
Istrski teran, stari ........
n        - novi ........
„     Refoskat, desert.....
„     IlefoSko,      , buteljka
liter po gld. —'36
.  n -a«
n fi
*   * --»2
.    n —M
n n —M n p
n      « 120
Fr. Kaiser I
puškar v Ljubljani,
ŠelenbiirjroTe ulic« SI. (J (98> p
priporoča svojo veliko zalogo orožja za ;^ lov in osebno varnost, streljiva in potrob-soln 7a lovce. Specijalitete v ekspresnih puškah in ptičaricah, ki jih sam izdelujem.
Popravki Be izvršujejo v moji delavnici.
■ www ww»*i
^ *l samo stane pri meni fin
^[JF mulrnUe) iz uajlioljsega hlnga solidno narejen Ne zamenjajte mojih kot najb< l,si insnln modrocev z onimi, kot j h n. pr. tuk.ijSnji mizarji iiepopolnnina izvršene p nujaju. /Iinain- od 1 > do 3«' gld.; ilivani, otomani, garnituro in vsa tapetniška 1.1U0 dela po najnižji ceni.
Tapetniška kupčija
v Ljubljani, Šelenburgove ulice Št. I.
te-ei
"I
mi) H
#      Josip R.eicli
fi Poljanski nasip, Oske ulico št. 4 j» m priporoča čast. občinstvu dobro urijeno B
kemično spiralnico *
v kateri se razparano in nerazparane I moške iu imske ohleko  lep«) očudijo. J'
♦
I
■ Pregrinjala  vepre j mo  ne za I cičiu v poharvanjti.   V bftrVu..., * jeuia bo svilnato, bombažno in tneftano £ g blago,   Barva so v najnovejših uiodah. m
ym*< i wioa—♦♦■»♦fe^asieaanr
pranje in a V barvanji vspr;;- B
ftr J. J. NAGLAS a&|
^ tovarna pohištva e>
1 v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in ^ Gospodske nlioe (Knežji dvoreo). £
°£ Zaloga jedrioHtavnoga in najfiiiejega le-^ senega in ohla/.injeTiega pohištva, zrcal, strugarskega in pnzlatarakega blaga, po-y bistvene rohe, zavča, odej, preprog, za-ov) atiral na valjcih, polkuov (ialu/.ij). Otro-^ ftki vtniićki, f.vU-Mm in vrtim oprava, ne-cp- pregorne blagajnice. (1°-) 'v-
IVAN JAX
v Liubljani, Dunajska cesta 13.
Tovarniška ealoga
šivalaili strojev
in
velocipedov.
Oenlkl (104) zas'onj in poštnine prosto.
0»Hf mi ie riHZiiai]jati da nem pre-I vzela po smrti mojegs mola Frana Toni
kovanko obrt
katero b(»dem n«(|:ilji-vnl«. t<-r se priporočam r a vsH v to stroko upad joča dela po ni/.kiii c.iiiih, zlasti ia nove podkove. < Dobro delo in točna postrežba.;
Z ve!e"poStov«njt!m       (105) (
Ivanka Toni
v Vodniatu »t. 4. }
5; *nn*s ^nr^e   i^Trv »«^v>* a$
t   Irata Sboarl h
S Ljubljana, Fianfiškaitske ulice 4. r > Slikarja napisov, c
p   stavbiaska in pohištvena pleskarja, ^
Tovarna za oljnate barve, lak 3 in pokost. (1U6)
T Glavni ztistop Bartlioli-Jetega orl-P KlualueK« karbitlluejn. Maščoba \ /.h k'.>ujska kopita in usnju.
i
3- p>      O S
iz kopanega kamenja (apnenika), P izvrstno izžgano, ima vedno na | prodaj iu v vsaki množini po obi-(U;8i čujnih cenah
Andrej Mauer
^ posest apnenice v Zagorji pri Savi.
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(K !>)
ANT0N*JX0SlRM'i
•i *
♦ .......------ *,
♦ v LJubljani, v Kolodvorskih ull- #> { oah it. 24, poleg Jut. kolodvora {
J priporoča svojo zalogo     (110) £
: izvrstnih jermenov za stroje :
po najnižjih cen.h, ravno tako £
i jermena za šivati 10 vezati, j
* Nn pismena vprašanja se takoj odgovarja. •
ffiimai—Bik
G. Tdnnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovino-ilvnloa.
I /.'I i' I n ie kot posalmoii:
vse vrste strojev za lesoreznioe ln tage. (112)
J'r.'v/ nun cela naprave iu nikrlitij« |mr<iNlri>|<- in koti«' po DaJboUtl ■»■tari, slu.        turbine in _SjMlsjSj knleM.
■ssvavK&jtr
/zor Alojzij Etjavec/zor |
€J (iif>)      Čevljarski mojster ^ v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3
£j priporoča ko preftant. duhovščini in slav. [jj J\ občiiihtvu za ob Ino naročuvanje r«zno-•) vratnih obu vu I. katera izvrftuje cen6, J* §k poftteno in iz zanesljivo trpežnega usnja ^}
od najfinejše do nnjpriprostejše oblike. *V Mere se shranjujejo. Vnsnjim naročilom £jj     naj se blagovoljno pridene vzorec.
:*:     Zajamčeno pristni kranjski
liter po gld, 1*20 in
1 jocl edenovec
liter po K'd. 1.—, ki ga priporcčtjo zdravniki, pri (Uli)
Oroslav Dolencu
trgovina i voidsnino In medom
lijiihljiiuH,  (JletlasliHke ullee lo.
»^c««^ ><»>>>» ■ <*'• > •>:•    ■>'■ ■ ■»>■» •>:■j vfrj ■»> •>:■ i->
Maksimilijan Fatat-ova naslednika
)F« Jflcmlis aff JBoiicm 113
▼ LJubljani, sv. Petra oesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip it. 27
priporočata se p. n. obcinutvil za žtinske n moške obleke, razparano in cole, iste se lepo »ee«IIJc»t vzprrieuiata vhh.ko-vTstna provri nj«I a, svilnsto rojboS in tra-Uorc za prMuJ« iu |i«»l>t*riHviijt-, kakor tudi svilnato, homtia/uo in ujofiano IiImko vseh barv. Obleka se elatl, pere in barvaš hitro, dobro in po nizki ceni.
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna rosravracija z veliko dvorano is koncerte itd. in lepim vrtom. (114) = Kegljišče je na razpolago. =
Ubod je tudi iz Poljskih ulic.
J. Kunči6
priporoča p. n občinstvu svojo ^
izilelovalnico soda-vofle
LJubljana, Sv. Petra cesta 5
(„Pri avstrijskem cesMrju") zopoinnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v sv«.ji
Allja.ll "v Lescali
rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Bledu. (117) Zasanja sanuMla isvrše se tocn».
T
W s l_ 1 -trn        i f
i
I
nn. kunc
krojaško obrtovanje Gospodske ulice it. 7 v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke oivilnlh in unlformsklh obla6il po meri.
Dogata izbor dobrega modnega blaga je vedno v zalogi; vsprsjsmijo se pa tudi
naročila s pndejanim blagom. Fini in pravilni kroj, izborno delo in ceno postrežbo jamči obće znana smoinost in (Hib solidno.t tvrdke.
% Anton Fre8ker
v/.
I v Ljubljani
9 bsm Nv. m* v trn eeatl Al« v. Itt
■ priporoča svojo veliko zalogo goto vila V obisk sa gospode In dečke, Jopio sa prospe, plaičev sa gospe, ne-p     premoiljlvlh havelokov itd.
(i, OblOks po meri se po najnovejših ' • uzorclb in po najnižjih cenah solidno in rS najhitreje izg<itovljajo. (11H)
r^s^V
^ IjJ^vaTolJanet, Stari trgr štev. x.
Prva in najstarejša zaloga m šivalnib strojev.
LTu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, r    kakor Nlnmoreinlcr, ssilatlliilce i. t. d. Ceniki zastonj ln poltnlne prosto.
Fotograf ič
povjemnica
Ljubljana W
Marije Terezije oesta 6t. 5.
15
4
Drkalice
«e od prevzete suloge blaga Albina 811tsoher-Ja, dokler
jih bode ▼ salogi, prodajajo
par po 30 kr. do 1 gld. 20 kr.
Tudi se ostala (141U—S)
železu ina in kuhinjsko posodje
iin|cene|e rasprodala.
Karol Kauschegg, Ljubljana.
Ijni ekstrakt za uho
0, ud c in kr sekund, zdravnika «1Mi|»<»l<-ft. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let avtoritete, ker odpravi vsako prirojeno Klohoet. uklanja takoj Mlati p<»»luli9 ušeanl lou. in vsako ušesno lmle*«-ii; ilo• liiva se proti dup giljat.vi ^i«l. i*70 v vsej Avstro-Ogorski frankovcu«* po poftti iz lekarn : glavna zaloga v lekarni ,,pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomaya, v lekurni g. A nt. Kogla in v mostni lekarni v Zaierebu; iiidalje pri Z an e> t i-j u v Trstu ; Jožefu C hr i sto fo 1 e tt i-j u ▼ OorU'l i na DunnJI t |>n c. iu kr. vojni poljski lekarni F. Pleban-n na Štefanovem trgu st. 8 — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisneiiim napisom: o. Iu kr. sekund. tdratuiU dr. Šip«*U na Isuuafji.
(14li»-o)
o Hchutzmarke.
ariJa-celjske
kapljice
za želodec
prirejene v lekarni .,k ange« ljn varuhu"
O- Brady v Kromerižu (Morava)
staroizknSeno in poznato zdravilo, ki oživlja funkcije želodca in ga krepi, če je prebava motena.
Pristno le z zraven natianeno varstveno znamko ln podpisom. rl4ytf—6)
Cena steklenlol 40 kr .veliki steklenici 70 kr.
Navedeni so tudi sestavni deli.
Marl)aeel)nk« kapljice um želoilee dobivajo se pristni« v Ij|uIiI|miik t lekarna Piccoli. lekarna Mar dctschlager; v PoStoJtol t lekarna Fr. Baccarcich; v Mkolji l.oui-. lekarna Karol Fabiani; v lt**<lov-IJiel t lekarna Aleksander Roblck ; » Bucl»lfo»eiut lekarna Dom. Ilizzoli, lekarna Bergmann; v Pcuer« baelnii lekarna pl. Payer; v HMiuiilltii t lekarna J. Močnik; v i'rnoinlju : lekarna Ivan Biažek.
[^sflHaVHassi
Pekarija
nova, ki ima dve peči, (63—S)
se z dnem I. februvarja odda v najem v Kolodvorskih ulicah štev. 24.
Več se izve pri g. 91. ZoppllMch-n iatotam.
smerekovih sadik
odda bodočo spomlad
g. Josipa Dekleve oskrbništvo
v Malem otoku pri Postoj ini,
in nicer:
31etne, tisoč komad, po gld. 2-20 41etne,    „        „       „     „3- —
v zavojih postavljene na postajo Postojina. 65-8
Zobozdravnik
ordinuje    • (1261—18)
v hdtelu ,,Fri M a licu" vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure.
i   Živec s*o iiitioiu   lin>/, vatoll t>oločlu   ala-iitn t
novo i «oooHttioiH. novo:
Kova parlžka emaljna plomba late bojo, kakor so zobje,
najboljša kar je je dosihdob. — Zobovja oela in manjše partije, tudi posamični zobje v slatn. tudi brez nebesa po najnoveiii metodi. — Za vsa dela ■• daje popolno Jamstvo. — IstoUko se izdelujejo tudi zobovja i kavčukom in posamezni zobje
Tovarna soda-vode lekarna „lc o r 1 -u." Mr. Mardetschlaeger Ljubljana Preširnov trg št. 2.	Zaloga vseh           (11-3) preskusenih specijalitet tu- in Inozemskih. Specijalitete,  ki jih ne bi imel v zalogi, se na željo p. n odjemalcev najceneje in naj hit. cje preskrbujejo.	Lekarna „k orlu11 Mr.MardetschlaBger Ljubljana Preširnov trg št. 2.
© m a   ft rji S   eS BffliicSSi; nlikall 11 2S| g< o^»a^ p ng s     p na -s ► •a. ?   > m	>^ <■ ' >r,t* ,„|. Ud****	ti ;» nj« ■ „   T3 0     r s 3 sf 1    0 5' Ms    a*»j rS •JZ*** Tir* S .5"- S. — 2" 3 s B - [ EB.8 -    0 el S-tli asa fr o,ts: e s    o, S      • m« ss ri f| osI.a
Lekarna ,,k orlu" Mr.Mardetsctilaepr I*J ubijana Preširnov trn št. 2.	■.vkitrnUk« specljnlltet«: tiri«, fnmcnako  atfHtlje   «0 kr., 40 kr. N »jlmljH« ulj.' \/. kitovih juter .   m) kr. Ituiko m izili> /..« d/.■Mini« an kr., 40 kr. 8r.«iatvo aoper kurja očea* ,,Iudlcon" 30 kr. Halicil miloT ni.lt/......90 k r. Zoper rii/.|>uklun- v polti, glit-orin croant, pulcliurln croam, viiHcIim«, toiletnt glicerin. Ka«..]] utnaiijejo : alailni bonboni inituikt orel) 10 kr., trpotcev tok 30 kr., Aja-U.krnili pruank 30 kr. Srctilitra aa uat* in aoha : menthol uitna voda. 40 kr., m L ni praiak 30 kr.	Tovarna soda-vode lekarna „lc orlu" Mr. Mardetscttlaeger ljabl|aiia Preširnov trg st. 2.
Dunajska kavna mešanica
daje kavi lepo barv«, dober iikua in moć.
Dunajska kavna mešanica
učini kavo reilllaso, sdravo in ceueuo. Vzemite torej kot dLod.a\tOlc lEOk^rl IgJl samo
= pristno zzz
Dunajsko kavno mešanico
CVTiesnei- Kailee-Melaiig e)
is tovarne (79—2)
Arnold & Gutmann na Dunaji
ki se dobiva v akoro vaeli Mp«»4*s»rljaklh trgovinah.
IOOOOOCOOGOCOOI
Kranjsko društvo za varstvo lova
poživlja vse osebe, ki se brtvijo z lovora in njega varstvom in so si pridobilo posebnih zaslug za lovske razmere, nnj svoje prošnje za nagrado in pohvalo, ki s ■ jn od strani druStva po § 1 to£ka d in f pravil za leto 1804 priznala,  vpošjjeju 1. muren t. I. ml boru društva za varstvo lova v
Ljubljani
Take  prošnje  morajo  biti overovljene  od prosilčevih  predstojnikov in mora biti v njih kratko in jasno povedano, kaj je prosilec storil v prospeh lovu.
(89-li
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
Jajca za valjenje
od pristnih Umislila KokOMlj krmad po 15 kr.; ml llolttil<lf'€»v,
črnih z veliko belo avbico komad po 20 kr.; od pritttiiili nI »J itn k lit skokOMtJ komad po 10 kr.; od flinork komud po 20 kr.; od l.ail^n-lin nov komad po 30 kr. ; od |»iiranov komad po 30 kr ; od Nrt> lirnNflli ?%yamlott4»V komad po 50 kr.; od € ocliln-14iltij«*rv
komad po 25 kr.; od K, lil li«'ii* k lil |CO««IJ. katere so izredne velikosti, komad po 1 gld ; od It tt lil mm'1 nIoIi«'vre v komad po 15 kr.; od f liku vlit kokOMtJ komad po 30 kr.; od a elikili kt »Ji'rNklli rilC po 'JO kr. — Razpošiljam tika jajca samo od takih živalij, ki no povsem čistega plemena in so bilo že večkrat premijevane, ter dajem /.a pristnost pasmine iti za to, da je čisto pleme, vsako jamstvo (83 — 1)
IVI a k so Pauly v Kttflacku (Štajersko).
0tlodercev
več 100 komadov, mej njimi takih najboljše kakovosti, pristna ribja kost, ki so bi/i deloma izloženi, se, dokler zaloga trajat prodajajo daieč pod lastno troškovno ceno.
Plesne cvetlice in plesna roba
po vsaki ceni.
I«r . 1 tlcts ~S£tl
v najlepših nočnih barvah meter po 40 kr. in višje.
•#. N, MU'It nt Uit
Ljuhljana, Stari trg 1—6. (84-1)
^»tt»anaonnnoonoo»ooooo^Orgj
L. Luser-jev obliž za turiste.
<»«»tev«j in liilro upb- ^/Cv* j/P vajoče  srotlstvo proti S
liurjiui «»eea<»ni, auljesst na pod-
plstili, petuh in
Dobivs se v lok»r nsb.    y K
§S v.iltko
prfansloili pisem je na ogiod v
::I;iviii ra'/.pošiljaliiici:
L. Schwenk-a lekarna
(13 4) Meldllng-DnnsJ.
Pristen samo, £e iinatn navod iu oblii varstveno •/.• muko in podpis, ki jo tu zrsven; torej nsj se i>»!ti
r~ST v?S a« jo tu zrsven; torej n«,j i»e ns»i \> iu nnu VM m in J vredne ponared.be.
Pristen v l.julii ptut : Joh. Miijr, J. Swcihinlh, U. pl.Truk6cBy. (J.I'iccoli.L. Grreoel: v ituUoifoveui 8. pl HladoVifi, P. Hhikh; v Kamniku J Močnik; v Cel«v^i A. ESiraer, W. Tburniwitld, J. R rnbs-cber; v Hresalt A. Au-i -logar; v Trau (tm K<>-roAkeui) C. Mennor; v ll«-l|i«kii P. Sebiilz, Dr. E. Kuuipl'; v Uorlel (J. B. Pontoni; v H'ttlfs* bitku A. Iluth; v krs-■■Ii K Savnik; % Hud* Konl C. E Amlrion; v Idriji Josip VVartu; v Ka<luvl|l«l A. Koblek; v 4VI|I K. (iels.
dan Mvoži
pustni krofi
dob6 se pri
Jakobu Zalamiku
Stari trg- št. Sli. (I6-10)
Lepo stanovanje
s 4 prostornimi sobami in pripadajočimi mestnostmi «mI«Iii *«* po<Vil*oin feltrni nrfis (po potrebi tudi le do meaec« maja t. I.) v novi Samaasovi hiti mi Ti/iisk« <m'Nti št. 14, 2 nadstropje VI. — Natančneje ondi ali v pisarni kranjske stavbene družbe v Gradišči (77—3)
Najnovejše
bičiću za plesove.
cvetlicah. m ,
^ pahljačah.
rokovicah vseh barv, glace-rokovicah za častnike
priporoma po najnižjih cenah
Karol Recknagel
Glavni trg, Ljubljana
(37-3)
Tinkt: Stomach: comp.
Sv. Jakoba želodečne kapljice.
V vscb deželah zakonito znficičeno; za Avstro - Ogersko varstvena znamka register St. 461.
Že mnogo let presknleno domače sredstvo, ki prebavo pospešuje in tek vzbuja itd. Steklenica 60 kr. in 1 gld. 20 kr. Kot domaću sredstvo prve vrste jo dr. Lieberja živoni krepkobnl eliksir (Tinct. chinae ner-vitonn-a comp.) — varstvena znamka f in sidro — steklenica po 1 gld., 2 «ld., 3 gldBO kr., že mnogo let preskusom* kot živce, ukrepcajoce. sredstvo. Po zdravniških in uradno poverjenih predpisih napravljeno v lekarni M. Fante v Pragi (glavno skladišče): Stara o. kr. vojna lekarna D u na j. Stetansplatz. Skladišča: Lokama Alfred I. Egger, Celovec; v Ljubljanskih lekarnah in v večini vseh drugih lekarn, (1135—9)
Zahvala. ~w
Gosp. pl. Trnk6czy-ju, lokarju v Ljubljani.
s tem Vhm danes prosim, da mi blagovolite
klDttlu   poslati   1 1  Akatljic ../i>Ihm>i;>i   pralni" oo
:to lir. ni dve steklenici m sobne »od«**- po so kr.
proti poltnemu povsetjl, To potrebujem »asu iu za svojo sorodnike ter bom tu idrsvila kur m66i pri-poToćsl vsuketnu Alovekn,
T«*b sdrsvil posluteval h<*ui ho vedno tudi v Ljnblpini, bivajoč* ie v trgo iii.ikein uAlliiol pri Mahni, ter ju le sdsj u»li>iu, ker sem sprevidel, da no ista istin'to itvratou
V* a I j e v o (Srbskii).
Z ve'espoštovanjeui
(1184—16) s*, ii. Godfevac
Vse medicinično-farmacevtične preparate, specijalitete itd., dijete-tična sredstva, homeopatična zdravila, medicinična mila, parfumerije itd. itd. itd.
priporočajo iu razpošiljaj.> na vse struni sveta
lekarniško tvidk«
Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Tmkoczjr, Dunaj, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoczy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. Tmi:oczy, Dunaj, Josipovo. Vendelin pl. Trnk6czy, Gradec, Štajersko.
strnim
„GremeVenus
Pros!redek k zuSloehleni pleli.
Tekutypudr„Euoenie"
Červen6 tekule ličirilo Jvrnt
Pudr„Eugenie"
vbil6,ruiave akrer.iovć barvo.
Barva na vlasy Kavkazka
essenze na km'ry.
pCreme Venus",
•1^'* vw ****"n f pulil Isborno, populil..m » uetkotl-ljivo kostnotićuo sredstvo, ki slasti inbr.mjuje, d. polt a« postnne Ta.kava in s.- tie sveti kakor ud nutčiilm, p..It puntan« marveč Stieiou bela, n« kait>jo iu nn njej gubo in ostane mladostno »vrin, „('rCmi Venu*" ne sodri uja uikaaih inaAčobuili tvariu, ne postane torej nikoli ialtav in se more bre« kvara uporahljuti o vsakem poljubnem dnevnem in letnem uasu. V interesu občinstva s« prosi, il. naj se natanko pasi n. gori natianeno varstveno znamko.   4'cnn 3 alti.
Tekoči puder „Eugr enie" Srt'^ff'iB:
ievanja burvu pulti, katera ostane vedno cvetoča in mladostna. Podaja i obrasu I satilku, kakor tudi rokam in nogam tnehknst in mra-morju slično čistost, oiistranjujo vsako raskuvost polti in pege vsako vrste.   <Um 3 «['<!• _
Bdeče tekoče ličilo „Eugćnie"
■iv»kodl|lvo. Oaje licem, ustnam in ušesom lepo naravno roiasto bojo, da tudi pri električni rasavetljavi iigledajo, kakor bi imeli naravno bojo in se tri dni drži polti.   Ceni« 1 OO kr.
.Puder Eutrenie". b*,j jfmmm* ,cr*,ne £^[2
ti* •sk*s>w» ui*Bjvstsv a ao it,pupolnoni. in ne da bi se kaj opazilo in daje polti nnruvnu mehkost in mladostno sveiost. Ona 1 30 kr, m popom 1 til«l ae kr.
»P|vj~Wftg4*flu    l*t»omo mr«antvn  st* raajt laiilj. Jači
pravi prhaj.
sišče in uajsigurneje ubranjuje, da se ne n.i-
<>iii» i irid. eo kr
„Nigrltine Vegetale" barva za lase
crn« In rujavn. IjKsje obdrži' bojo 6 celih toiinov iu je povsem nemugočts, ratločevati tu umetno boju od naravne. Cenit :t «1«1 AU kr.
Tekoče kavkazko mazalo za brke,
puspaiuje njih rast ln je konservira. Žigalo pri tem ucpotrtbno. Duje brkom nikli poljubno obliko.   <t>nn 7S kr.
Jedino zalogo za Kranjsko
ima il41f>-6)
FRAN STAMPFEL
Kongresni trg „Tonhalie" Kongresni trg,
Posredovalnica tlužeb
2 zlati, 13 srebrnih svetinj.
V"
[9 častnih diplom in priznanic.
Kvvizdina restitucijska tekočina.
C. iu kr. |iriv. voda u ćišći'iije konj. Omi Nft'kleiiU'i n. v. I.IO.
i: ilii ho le H) Irt v «lv«irHkili Umi ju »niču ii, v »«čjlli 'i.ku pri vnjslti k-<r. pri <'i%llu. da
ne konti utr|ii}t>Jo pr«-<l velikimi ntrap .cuitii in p«ftl«'j o|n«i}4». pri lzpnliueu}i, iiuiakiiKsp.
«»ir|»tit*i»nti kit itd. ter oBpoeobliaje k,.i.;.i, <ia aa-mure pmv lavrsino «lirkuii.   213—1.)
Glavna ialogai
Fran Iran Kwlzda,
q iu kr. :n .u..-'..r.t- »i in kr. rumunski   dvorski salu/uik,
okrožna lokama Kornouburg pri Dunaj 1.
Pasi n 11 hit blagovoljno na var-atvunu Kiiaiiiku in znlittiva naj se lirpiiin K wi /. .1 m i rMtituolJaka to-koelaa.
Ilubkva s« pristaš v vseh
l.-k.i rti . li in droguorijitli avstro-ugemka države.
■i« Bregu št. A (82-3)
IMe nojno: kouaornlka ia imenitno bilo ▼ Trsta; — lovMkfft-a drika za grofovsko hilo ; — 3t pro<la{H.lki
za trgovino z mešanim blagom (morata biti te stroke), is do '20 gld. plače, vse prosto; — ve* priprostih Ia bol|.
«nla)*ih In stttre|šlli knliarl« za Ljubljano, Tnt, Gorico Celje, Hrvatsko, O^ersko, tndi k 1—2 osebama; — fino hfaliio ali kumorkinlo za Štiisko; — A pestunj (tudi BtarejftilO v jnko imenitne hiSe. k 1-2 otrokoma, manjšim in večjim; — larM^uuaJoeii sstakiirloa za hotel: — 2 kuhlulnkl dekli za gospodske hifie (poleg kuharice) itd. i'rlporor«* ne p. it. ar«»npOdl san**Hl |lv, treaen koMjMi, jako dober vozač in strežaj konj z dolgoletnimi spričevali.
1"
■ Uporablja bo pri H oslovskem kaliju, lnfluenol, bolesnih
■ na vratu, prsih ln pri otroških bolesnih
• *riporor>vano od ravnateljstva poliklinike!
konjakov sladni izvleček.
Neobhodno potreben it rekonvalescente.
Dob va se v vseh boljših lekarnah, droguerijah.
Tvornica     (1302— 1) Vonj ako ve ga ilainega itvleika v Leipniku.
h MsTrTr"' 1
Zakaj ? Zato!
Ravnokar je izišlo:
Žalca j? Batol
Zbirka pravljic, pripovedk in legend za šolo in dom,
Nabral in izdal Auton Bkrosso-viallCs (75—S)
učitelj.
_ Cena vezanemu komadu 30 kr., po posti 33 kr. =
J. 6IONTINI
založna knjigarna t Ljubljani.
Zobni zdravnik
m ROMAN JACOBI
ustavlja |>o ■lajnoveJŠl in najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira* In Izitlra zobe brez boleeln« (i8t>-a5)
Zdravi sploh VBako ustno bolezen.
Ljubljana, Stari trg št. 4.
Najboljše voj^jlo svota!
Fernolendt
;ilo za čevlje.
Ces. kralj.
dež. priv.
tovarna utem. I. 1835
na Dunaj i.
To voščilo brez gnlice (vitrijolu) se lepo črno sveti ter vzdržuje iinm|«» trpežno.
- Povsod v zalogi.      1 (3-4)
Zaradi ponarejanj naj ms pazi natanko na moje lio«
MT St Fernolendt. ~<®m
1'nštni paketi, katerih vscibina (4 kilo vošAila) je Mi»r-tirans, pošiljaj« ee za poNkusnju post muc prosto po 1 gld HO kr na VHako poštno postajo.
izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „NArodne Tinkarne".