flME ©YIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 58 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, MARCH 9, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. koncem tedna bivši governer dr-^ave Wisconsin, namerava Oživetj c • siv narodno progre- stranko in jo priključiti vodealerskim demokratom v letošnjj kampanji. dr podpredsednik Zed. sed aV in kandidat za pred- je naenkrat pronašel, ^Podi Je Roosevelt kaj spretno jat ,.nesel stolček. Njegovi pri-nei.-'" Pnznajo, da bo Garje ,'2gUbil v vseh državah, kjer aznanil kandidaturo v privolitvah proti Roosevel- marnih tu. Celo Pris'l.-i-— 0n*' so Garner-ia ^ naj kandidatira, se od- n-lesa, ker so se pri-^. ati, da bo Roosevelt zrnate boje biti onstran plotu. I ||.e namigljaj voditeljem, ki ]jf Prispevke za poljski re-Pf^j Najprej potlačijo vesti o ^njanju Poljakov od strani k To pa iz razloga, da Jjj lažje nabirali prispeven bi namreč rad videl, je poslal v Zed. drža- Mde kolikor mogoče veliko aria na Poljsko. \ A,NOVEJšE v Washingtonu kaj,'' da Roosevelt ne bo '.a tretji II ne termin, ra- hou 8e pokaže nevarnost, da zmagovala v Evro-«ev6jj°v°ri se tudi, da je Roo-iW Priznal, da čuti da ima vel(, 3 Za enkrat dovolj Roose-Te(1J k°t je bila leta 1908 sita Va Roosevelta. K^o % št>aii; llo: 'a velik vpliv ima Nemči-h nevtralne države, ka-''ednji slučaj. V bližini ■ 6 obale je nemška pod-torpedirala in potopi- Jfiea dve živPr grški ladjic ki sta vozili «ko^'Ja J"e pritisnila na špan- >0lla „-„-. Posadka se je VJ bolnih na špansko obal. C-" mm da je dogodek in pritisnila je tudi da je izjavila, da sta Jl Potopili v viharju. f^MARšAL Goering, nacij l'il navilka 2, se je baje izja-\So ^rn nekemu prijatelju, v Nemčiji začu-di-^.j1 se niso Zed. države pri-H n6 Zaveznikom že v prvih ^secih vojne. w olj Ua Laški žurnalisti bi radi vojno samo v gorkih krajih Na severni finski fronti. — Ameriški časnikarski poročevalec White poroča, kako zelo zebe dva italijanska časnikarska poročevalca v teh krajih, čeprav je v tem času Italija naklonjena Fincem, pa ta dva žurnalista prav nič ne cenita finske demokracije, ko se treseta od mraza in klepečeta z zobmi, pa drobita gostobesedno, zakaj da se ljudje ne zmislijo za vojskovanje v toplejših krajih. Zakaj mora biti vojna v tako mrzlih krajih gori na severu in ne kje v topli Španiji, kjer so vsaj dekleta prijazna, ne pa kot tukaj ko so visokih in močnih postav, pa mrzla ko led. Laška žurnalista pripovedujeta, kako lepa je bila poročevalska služba v Španiji, kjer so dekleta okroglih postav in črnih oči. Sreča za Italijana je ta, da ju finski vojaki ne razumejo. Junaška prsa! Philadelphia. — Frank Glassman je bil strašno ponosen, ko je stopilo k njemu neko zauber dekle, ga potr-i kalo po prsih in mu reklo: | "Gee, kako junaška prsa imaš!" Frank je bil rdeč ko rak samega zadovoljstva. Kmalu potem je bil pa drugih misli, ko je opazil, da mu je iz prsnega žepa izginila denarnica, ki je odšla z njegovo lepo občudovalko. ■-o- Obsojen, ker je spal na progi Peekskill, N. Y. — Thomas Coughlin, star 30 let, je bil obsojen na 60 dni ječe radi spanja. To pa zato, ker si je izbral za oddih prostor ob železniški progi NYC železnice, po kateri vozi brzovlak iz Chicaga v New York. Za papeža kopljejo skrivališče Rim. — Zaklonišče ali skrivališče, kamor se bo lahko zatekel papež v slučaju zračnega napada, je skoro dogotovljeno. Papež pride tje lahko iz svojega stanovanja s spenjačo, ki se ustavi pred jeklenimi vrati, za katerimi je podzemsko skrivališče. Vatikan je kupil tudi en tisoč plinskih mask, za vsakega prebivalca Vatikanske države po eno. Razne dragocene spise in knjige bodo pa prenesli v stolp, ki nosi ime Nikolaj V., pri katerem so stene 30 čevljev debele. Vse to se pripravlja za slučaj, če sovražna zračna flotila napade z bombami Rim. Romunska je pripravljena z orožjem braniti nevtralnost Bucharest. — Iz vojaških virov se poroča, da bo vlada kmalu poklala pod orožje novo rezervo. To se sklepa iz tega, ker je kralj Karol izjavil v parlamenta, da se bo porabilo vse dohodke za vzdrževanje armade, ki bo varovala meje in neodvisnost dežele. Romunska ima že zdaj 1,600,000 mož pod orožjem, toda poklicani bodo še novi tisoči rezervistov in poslani na mejo. Zato bodo pa razpisani novi davki. Kralj Karol je izjavil, da bo ostala Romunska nevtralna, tako v vojaškem kot v trgovskem ozi-ru. Kralj je s tem namignil na tekmovanje med zavezniki in Nemčijo za romunsko olje in druge potrebščine. Pa bolj kot vprašanje, kdo bo Strojevodja je vlak ustavil, ko je zagledal ležati ob progi tega člo- dobil romunsko olje, je vpraša »o in Španija, ki kon-90% vsega živega rata na svetu, sta dvignili ce- 'S* 2a i /e od meseca Kjo . h, . meje iz Mehike pn-^ehjj^0 govorice, da bo v 'n b revoluciia pred julijem V'ad0 general Almazan izvil ^nik!2 rok sedanjega predaj ne a Cardenasa. Z volitva-žteje ,opravij0 nič, ker vlada iaii pasove, zato bodo posku- lucijo. N^šRl Kii k. konz»lat v New Yor-v 1 ^J® vize za potova-1 ttanv1^''10' vsakemu potni-kako zelo se bo 111 dom yaJ kaVe • ' prinese ne- k Atnerike, ker je v H ' ni niti za usta poplak- v r Jerrv Pollsu, Ind. je črnec S°no*itev ^^rson prosil Tljenja-da 106 let J °Vedal ->e> da je t>ovfli kar je tudi doka-°lje«.ie je dobil. DELAVEC UBIL DEKLETCE IN SEBE Mansfield, O. — Theodor Smith, star 27 let, je bil zadnje tri mesece zaposlen na farmi družine Gamble. Včeraj je šel v šolo in prosil učiteljico, naj dovoli 9 letni hčerki družine Gamble, iti domov, ker je matj zbolela. Odpeljal jo je domov v avtomobilu. Ko je prišla pozneje družina domov, je našla hčerko na postelji s prestreljenimi prsi in skoro nago, Smith je pa ležali na tleh mrtev. Deklece si je s smrtjo ohranilo svojo čast. -o- Profesor kradel knjige Orville Marsh, star 52 let, ki je bil nameščen kot profesor na Cleveland kolegiju od 1932 do 1938, je zaprt in obtožen, da je iz clevelandskih knjižnic kradel knjige. Pri njem so našli 800 knjig v vrednosti $10,000. Kakih 200 jih je iz clevelandske javne knjižnice, druge pa iz knjižnic v Detroitu, New York, St Louis, Chicago in Toledo. Marsh pravi, da ne ve vzroka, zakaj je knjige kradel. Listnica uredništva Rojaku iz Waterloo Rd. — če hočete odgovarjati kakemu dopisniku, katerega ime je bilo označeno v listu ter bi radi ž njim debatirali, morate tudi vi povedati v dopisu kdo ste. Take vrste dopisov ne priobčujemo, kjer dopisnik odgovarja gotovi osebi, pa se ne podpiše. Če nam pošljete za priobčitev še Vaše ime, pa bo dopis priobčen. Iz bolnišnice veka, ker se je bal, da bi ga zadela stopnica od kakega voza. železniški uslužbenci so hoteli Coughlina odstraniti, toda ni se premaknil z mesta, dokler ni pri-šla policija. Brzovlak je imel radi tega 20 minut zamude. -o- Nov grob Po enotedenski bolezni je v petek popoldne ob petih preminil dobro poznani rojak in pionir newburske naselbine, Josip Sa-dar, star 76 let, doma iz Žužemberka, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Ranjki je bil eden prvih Slovencev tukaj v Ameriki. Bil je ustanovnik fare sv. Lovrenca, društva sv. Vida' št. 25 KSKJ in društva sv. Imena, katerih je bil do zadnjega član. Tukaj zapušča žalujoče hčei*e Mary Snyder, Sr. Regina Clare, ki je učiteljica pri Nativity of Blessed Virgin šoli na Aetna Rd., Josefina in Frances Suhadolnik. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 3529 E. 81st St. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Davčne pole bodo odposlane Okrajni blagajnik Boyle naznanja, da bodo oddane na pošto 18. marca davčne pole 75,000 hišnim posestnikom, v okraju, razen za Clevelandčane. Za Cleveland se mora počakati, ker se vrše izredne volitve za mestne davke šele 27. marca in se bodo davki temu primerno razpisali. Mrs. Kogovshek odpotuje Mrs. Margaret Kogovshek, nje, kako ga bo dobil.. Nemčija ga bo skušala dobiti po Donavi, toda zavezniki bodo skušali vzeti v najem ali kupiti vsako ladjo na Donavi, ki jo bodo mogli dobiti, da bo. tako zadržan transport v Nemčijo. POČITNICE NA SMETIŠČU Oklahoma City. — 64 letni športnik Harry Converse iz Pipestone, Mich., bi si po svojih premoženjskih razmerah lahko izbral najlepše kraje za svoje počitnice* Pa si je za dvotedenski oddih izbral mestno smetišče v Oklahoma City. Harry pravi, da bo tukaj pobijal vrane, ki jih je vedno dosti in zato rad žrtvuje dva tedna, samo da spravi nekaj sto teh škodi j i vk s sveta. Nov grob v domovini George Kovačič, poznani brivec na 6312 St. Clair Ave., je dobil iz stare domovine vest, da mu je 12. februarja umrla ljubljena mati v starosti 73 let. Lanskega novembra mu je umrl oče, star 83 let. Starša sta živela v vasi Družbinec, okraj Varaždin na Hrvatskem. Mati zapuščajo doma dva sina, eno hčer, 16 vnukov in mnogo drugih sorodnikov, v Clevelandu pa dva sina, dve hčeri, 7 vnukov in enega pravnuka. Naj bo blagi materi lahka domača gruda. Tatvina pri Mandlu Policija je sinoči zasačila dva mlada fanta, ki sta vlomila v Mandel Dept. Store na 15502 Waterloo Rd. Izdala sta še štiri svoje tovariše, ki so vlomili v tr- Rusija ne popusti v zahtevah Nemci so bombardirali italijanski parnik London, 8. marca. — Nek nemški bombnik je zažgal italijanski parnik Amelia Lauro, ki je vozil premog proti domu. Eden mornarjev je bil ubit, raztrgan skoro na dvoje, eden pa težko ranjen. Posadka se je rešila v čolnih »a angleško obal. To je že drugi italijanski parnik, hI so ga Nemci bombardirali. Vsega skupaj se jk pa potopilo šest laških ladij, ki so zadele na mine. Parnik Amelia Lauro ki je bil naložen s premogom, bi se bil moral ustaviti v Angliji, kjer bi bili Angleži premog zaplenili, kot so ga drugim laškim parnikom. -o- Farmar ubil ženo, hčer in sebe Uniontown, Pa. — Kari Bla-sic, star 40 let in okoliški farmar, je zapustil pismo, da je radi nesrečnega zakonskega življenja ubil ženo Mary in hčer Florence, ter nato še sebi končal življenje. V tragediji se je farmar poslužil lovske puške, kuhinjskega noža in dveh pištol. OTO NA OBISKU V WASHINGTONU Washington, 8. marca, —~ Nadvojvoda Oto Habsburški je bil za danes popoldne ob petih po vabljen na čaj v Belo hišo k predsedniku in Mrs. Roosevelt, to se je izrazil, da bi rad proučil demokracijo od človeka, ki jo je spravil v obrat in to je Roosevelt. Oto bo z Rooseveltom raz-motrival tudi ustvaritev podonavskih držav v močni federaciji. Hoče prisiliti Finsko, da pristane na ruske pogoje, predno se konča vojna. Hitler in Mussolini posredujeta. Ves svet napeto čaka odločitve radi finsko-ruske vojne. tajnica društva sv. Helene KSKJ'govino v četrtek ponoči. V trgo-odpotuje v New Yprk in bo od- vino so prišli, ko so odtrgali de-sotna do srede. Zato naj se čla- ske, ki so bile pribite čez vhod po Stockholm, 9. marca. — Pogajanja za mir med Rusijo in Finsko so danes dosegla kritično točko, ko je Rusija zahtevala, da Finska brezpogojno sprejme pogoje Rusije, predno se sploh more govoriti o kakem premirju, švedski urad tujezemskih zadev naznanja, da so se vršila tozadevna pogajanja že več tednov, toda niti Rusija, niti Finska ni hotela storiti kakega gotovega koraka, kar bi zn- nlo, da se želi Ko so se končno začela pogajanja, je Finska izrazila željo za premirje, tekom katerega bi se vršila pogajanja za končni mir. Tega Rusija ni hotela sprejeti, ampak je zahtevala, da Finska najprej- pristane na ruske zahteve, nakar šele se bo prenehalo z vojno. Kot se poroča, so zahteve RuMje, sedaj mnogo večje kot so bile prvotne, katere Finska ni hotela sprejeti in radi česar je nastala vojna. podati. HITLER IN MUSSOLINI POSREDUJETA Rim, 8. marca. — Nemški zu- zuma med Rusijo in Finsko, nanj i minister von Ribbentrop je na jrosil laškega premier j a Mus-;,onnija, da bi Italija pregovorila zaveznike, naj ne pošljejo pomoč Finski, med tem časom bi pa Nemčija bi rada preprečila pohod 30,000 prostovoljcev iz Anglije, ki so namenjeni na Finsko. Von Ribbentrop, ki je prišel nalašč zato v Rim, bo baje povedal kom, da je Nemčija pripravljena priti z vojsko na švedsko, da prepreči prehod' prostovoljcev na Finsko, Hitler bi rad vedel, Hitler skušal doseči sporazum!Mussoliniju, naj sporoči zavezni med Finsko in Rusijo. V diplo-r matskih krogih se tudi govori, da bo Mussolini naprosil ameriškega podtajnika Welle.sa, ki se nahaja danes v Parizu, da bi po-J kaj bo Italija storila v tem slu-sredoval za končno dosego spora- čaju. VES SVET PRITISKA ZA MIR Copenhagen, 8. marca. — Iz upata. V istem času se pa trdi v glavnih mest vseh svetovnih dr- Parizu in Londonu, da bosta An-žav, vključno Washington« se igli ja kot Francija pomagala Firt-poroča, da prihaja pritisk, da naj ski, če se odloči za nadaljevanje se, konča rusko-finska vojna, vojne. Skandinavija, ki je v najbolj kri- y Washi tonu je rekel pred_ t.cnem položaju, prerokuje, da se i gedn.k Roasevelt| da ga dozdaj bo doseglo premirje najkasneje ^ nihče ni vprašal za posredova. nice v društvenih zadevah v tem času obrnejo na predsednico Alice Grosel, 15615 School Ave. Na operaciji Mrs. Louis Slapnik, soproga znanega florista iz 15803 Waterloo Rd. je včeraj srečno prestala operacijo v Glenville bolnišnici. Obiski so dovoljeni, želimo ji, da bi kmalu popolnoma okrevala. zadnjem požaru, ki je napravil $5,000 škode na blagu, štirje od prijetih pohajajo v višjo šolo, eden še v razredno in eden ne hodi v šolo. Hrvatski radio program Danes ob 5:30 popoldne lahko ppslušate zanimiv hrvatski radio program na akronski postaji WADC. Lepo petje in godba Cullitan zopet kandidat Okrajni prosekutor Frank T. Cullitan bo najbrže zopet kandidiral v isti urad. Sicer se je govorilo, da bo kandidiral za okrajnega sodnika, toda demokratje v okraju ga silijo, da ponovno kandidira za prosekutorja, ker je najmočnejši kandidat in bo tako ojačil demokratsko okrajno listo. Mr. Cullitan je bil že trikrat izvoljen za okrajnega prosekutorja, prvič v 1932, potem 1934 in zadnjič v 1936. Proti njemu ne bo kandidiral noben drug demokrat. Žalostna vest iz domovine Mrs. Josephine Widmar, 6223 Glass Ave. je prejela iz stare domovine vest, da ji je v vasi Trnje pri št. Petru na Krasu umrla ljubljena mati Jožefa Tomšič, stara 81 let. Tam zapušča hčer ter mnogo sorodnikov, tukaj pa sina Antona in hčer Josephine. Bodi ji lahka domača gruda. * Lansko leto je obiskalo Belo hišo 1,500,000 oseb. v enem tednu. Iz Helsinki, Finska, se sicer poroča, da Finska nikakor ne more sprejeti ruskih zahtev, toda se pričakuje, da se bo odnehalo od obeh strani. V Londonu se je pojavila celo wovorica, da bodo naprošene Zed. države za posredovalca med Finsko in Rusijo, ker je to država, kateri obe vojskujoči državi za- nje. Medtem pa zavezniki pazno zasledujejo Hitlerjevo posredovanje za mir med Rusijo in Finsko, ker sumijo, da bi Nemčija rada videla konec vojne na finski fronti samo radi tega, da bo potem Stalin lahko dal vso pomoč Nemčiji proti zaveznikom. Zahteva preiskavo, če mesto res kupici obleko, relifne družine hodijo pa v raztrganih oblekah Cleveland, O. — Councilman sto, da zaračuna relifnim druži-Mark McElroy, demokrat, trdi,.imam po $2.00 za odeje, ki jih sta-da ima na rokah dokaze, da me- nejo 10 centov. Relifni direktor sto kupiči v skladiščih obleko, ki j je odgovoril na to obtožbo, da ni jo izdelujejo ženske pri WPA,| popolnoma nič resnice na tej ob-ob, istem času pa relifne družine j dolžitvi, da ni v zalogi skoro nič ne dobe obleke in hodijo raatrga-j zimske obleke, da je pa na razne okrog. Councilman jc zahte-' polago dovolj poletne obleke, val, da se takoj vpelje tozadevno! Sliši se tudi, da mesto nalašč preiskavo pri mestnem relifnemine daje obleke relifnim druži-oddelku. j nam in sicer na pritisk trgovcev, Dalje je McElroy obdolžil me-'da jo ti lahko več prodajo. Welles v Parizu - splošen molk za sme Pariz, Francija. — Ameriški državni podtajnik Welles se je ustavil na tretji postaji svoje evropske misije, ko je govoril z francoskim predsednikom Le-brunom in premierjem D^ladier-jem. Najprej je govoril z Musso-linijem, potem s Hitlerjem, zdaj Mrs. Mary Mehle, 866 E. 139&1 je v Franciji, nakar gre v Lon-St. se. je povrnila iz bolnišnice.1 don, da bo slišal vse plati zvona Tem potom se lepo zahvaljuje za|in bo potem poročal predsedniku obiske in cvetlice. Prijateljice jo,Rooseveltu, če je kaj izgleda za lahko zdaj obiščejo doma. 1 premirje v Evropi. Welles se je razgovarjal z Da- tu. Tudi pred njegovim hotelom MUSSOLINI SE JE PODAL London. — Laški tovorni par-niki, ki so pluli proti Rotterda-mu, da nalože premog, so dobili iz Rima ukaz, da plujejo v severno Angliji, kjer bodo naložili premog. To je znamenje, da se je Mussolini podal angleškemu pritisku, da ne bo dobival premog iz Nemčije. --o- ladierjem eno uro in 40 minut, toda razen njiju ne ve živa duša, o čem sta se pogovarjala, časopisje je ob tej priliki samo ponovno napisalo, da ima Francija namen streti hitlerizem, predno se bo pogajala za premirje. Najprej je bil Welles na obisku pri predsedniku Lebrunu, nakar se je odpeljal k premierju. Via da je Wellesu dala močno stražo in vozi se okrog v oklopnem av SMRT CA JE REŠILA KAZNI Barberton, O. — Jack Baylor, ki je bil v policijski službi 25 let in ki bi bi! stopil v pokoj prihodnji mesec, se je ustrelil v srce. Proti njemu je bilo izdano zaporno povelje, ker je manjkalo denarja v policijskem pokojninskem skladu. je vedno močna straža. Welles se je razgovarjal z predsednikom in premierjem v perfektni francoščini. V Parizu ostane do sobote. Evropsko časopisje opisuje Wellesa kot molčečega človeka, ki drži jezik za zobmi, švicarsko časopisje piše o njem, da je "nem ko riba." V bolnišnici Nick Terček iz 1006 E. 61st St. se nahaja v St. Alexis bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Zadušnica V pondeljek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frankom Debe-vec v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zadušnica V nedeljo ob desetih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Ivano Gril. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Prva obletnica Danes se je brala v cerkvi sv. Lovrenca ob 7:30 sv. maša za pokojno Josipino Fink v spomin prve obletnice njene smrti. t r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3-50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 58 Sat., March 9, 1940 Davey je zopet nazaj Noben politikar ni bil presenečen, ko je pred par dnevi bivši governer Davey naznanil v javnosti, da bo letos ponovno kandidiral za ohijskega governerja. Če drugega ne, je Davey s tem pokazal, da se mu prav nič hlače ne tresejo, da bo pri jesenskih volitvah preplavil državo Ohio republikanski glas, kot' je to strah nekaterih demokraoov. Nekateri trdijo, da se je ta strah polotil celo senatorja Donaheya, ki da si ni prav gotov zmage, če bi ponovno kandidiral in ne mara iti v zasebno življenje kot poražen kandidat. • Naj trdi nekatero časopisje kar hoče o Daveyu, eno je pa gotovo o njem in to je, da je eden najbolj premetenih poli-likarjev v državi Ohio. In če kdo misli, da je od zadnjih volitev spal in sesal palec radi zadnjega poraza, se moti. Davey ima še vedno močno politično mašino, ki je bila ves ta čas na delu in Davey ima še danes vse klešče v ognju. Da je to res, je pokazal zadnji sestanek ohijskih demokratov v Columbusu, kjer, mimogrede rečeno, Davey ni bil navzoč, na katerem se je Charles Sawyer izjavil, da ne bo kandidiral za governerja. To je vse politične kroge presenetilo, ker se je splošno pričakovalo, da bo držal besedo, ki jo je parkrat ponovil, "da bo vselej kandidiral, kadar bo kandidiral Davey." Dasi je Sawyer vedel, da bo Davey kandidat, pa se je vseeno umaknil. Kaj to pomeni? Nič drugega kot mrzlo dejstvo, da po-litikarji zdaj priznajo, da je Davey edini demokrat, ki ima priliko poraziti Brickerja. In ker so se demokratje naenkrat spomnili, da bi ne bilo napačno, če bi imeli v Columbusu demokratskega governerja, bodo pozabili vse boje v stranki in dali priliko Daveyu, da pokaže svojo moč. Zadnje volitve so pokazale, da je Davey silno močan v podeželskih okrajih. Nihče drugi ni tako popularen med farmarji kot je Davey. Vsak politikar pa tudi ve, da brez podeželskih okrajev ne more zmagati noben, najsi ima še toliko večino v mestih. In farmarji so še danes iste misli in bodo šli za Daveyem. Da so leta 1938 demokratje izgubili v državi Ohio, so si bili sami kriti. Vse preveč gnojnice se je polilo v stranki sami. Mesto da bi demokrati vodili kampanjo proti republikancem, so jo vodili proti samim sebi. Posledica je bil poraz. Sawyerjevi pristaši so mislili, da je Davey čisto na tleh in so enostavno hodili po njem. Sodili so, da lahko zmagajo brez njega. No, zvedeli so bridko resnico, da je stvar drugačna. Da je bil Davey v nekaterih krogih tako nepopularen je bil vzrok ta, ker ni hotel biti slapa in se vsakemu uklanja-ti. Nekatero časopisje je bilo proti njemu, ker mu Davey ni naklonil velikih oglasov državnih prodajalen za žg&nje. Drugi so bili proti njemu, ker je vse" preveč stal na lastnih nogah. Toda kar se tiče državne uprave mu niso mogli dosti do živega. Res se je mnogo pisalo o tem in onem, toda to je bila vse samo sapa, ker še dozdaj, ko je že drugo leto republikanski naslednik v Columbusu, pa niso še odkrili nobenih nerednosti, ki bi jih bil zakrivil Davey kot governer. Davey je bil prvi governer, ki je imel srce, pa naj bo že politično ali pa človeško, za državljane tujezemskega rodu. Vsi governerji skupaj, kar jih je bilo pred njim, niso dali še toliko priznanja in pravic do javnih služb tujerodcem kot Davey. V tem smo bili deležni velikega dela tudi Slovenci. Da se je governer Davey odzval našemu vabilu in prišel v parado, ki jo je priredil kulturni vrt, bi nazadnje lahko pripisovali to politiki. Pa naj je prišel iz političnih o?irov, ali res iz naklonjenosti, fakt ostane, da ne dobite za tako stvar nobenega governerja, ker se pač čutijo, da so governerji, torej nekaj več. Davey je pa znan kot preprost, domač človek, zato ni čudno, če so po deželi tako vneti zanj. Zdaj sicer še ne vemo, kdo vse bo kandidiral za governerja, toda lahko pa že danes rečemo, da nima na demokratski strani nihče večje prilike biti izvoljen, kot jo ima Davey. Vodni metri V našem časopisu se je pojavila debata, če bi ne bilo pametno in koristno, ako bi mesto vpeljalo vodne metre v hišah za vse stranke, to je, tako za gospodarja'kot za najemnike. Nekateri so za to idejo, drugi so proti, kot je pri vsaki stvari. Misel pa ni tako napačna, kot se pa vidi na prvi pogled. Oni, ki so za vodne metre za vsako družino posebej, pravijo: če je vodni meter za plin, za elektriko, naj bi bil pa še za vodo. Tako bi Vsaka družina plačala, kar porabi. Nekatere družine porabijo vode več, druge manj. Če se preveč trOsi z vedo po nepotrebnem, ima gospodar škodo in godrnja. Pa ni čudno, če godrnja prt sedanjih vodnih računih, ki so že skoro večji kot so za elektriko ali plin. Včasih, ko je gospodar plačal par dolarjev za vodo na leto, mu je bilo vseeno, koliko jo najemnik porabi. Toda danes, ko plača hišni posestnik na leto po $30 do $50 za vodo, je pa druga stvar. Zato pa nekateri mislijo, da bi bilo bolj pravično, če bi jo vsaka družina plačala, kolikor jo porabi, pa bi ne bilo nobenega godrnanja, Seve, to je zdaj samo debata in izmenjavanje misli, kar je čisto zdravo, ker kaže, da, se ljudje zanimajo za gospodarska vprašanja. Predno bi se pa kaj takega uresničilo, bi bilo pa se malo več in bolj vroče debate pri mestni administraciji. Moderen trgovski lokal Na trgovsko prometni vzhodnim 185. cesti in vogalu Kil-deer ulice je postavil znani slovenski stavbenik krasno trgovsko poslopje, ki je v ponos središču slovenske naselbine. Priznati moramo stavbeniku Josip Demšarju, da je v stavbinskem delu strokovnjak, pa naj bo to v okusu, slogu ali ličnosti. Pridobil si je v stavbinstvu tekom 28-letne prakse bogate iz!k,usnje, velik ugled med nami in tujem narodu ter zaupanje onih, katerim je gradil. Njegova beseda je več, kakor pismeno jamtsvo tuje tvrdke. Rajši kakor bi snedel svojo besedo, trpi materij alno škodo—mož je poštenjak od nog do glave. Lastnik $35,000 vrednega poslopja je nadebudni in pod-vzetni Frank Race ml., slovenski mlekar in izdelovalec sladoleda. Mr. Race poseduje izredni trgovski talent, ki ga zna tudi v trgovskem poslu v procvit svoje trgovine, oziroma obrti, porabiti. Njegov prikupi jiv nastop, občevanje z odjemalci, bister pogled v bodočnost, hitra razsodnost, ga diči v značaju in poštenosti. 'Poleg moderno zgrajenega trgovskega lokala, poseduje krasno opremljeno trgovino za mleko in sladoled na vogalu 170. ceste in Grovewood Ave. Centralna mlekarna pa se nahaja na 61. cesti med St. Clair Ave. in jezerskim boulevardom. Naprede.k tega mladega, energičnega in uspešnega trgovca nas močno veseli. Zavedamo se dejstva, da če on trgovsko raste, raste tudi naš narodni ponos in to tembolj, ker Mr. Frank Race ml. nikjer in nikdar neprikriva narodne zavesti. Lepe stotake, Čeprav lahko o tisočakih govorimo, je dal v podporo našim narodnim, kulturnim, podpornim in prosvetnim ustanovam v obliki oglasov ali direktno v blagu ali denarju. Oglejmo si malo novo zgrajeni trgovski prostor, da vidimo njega prostornino in kakšnemu namenu bo služilo. Zgradba je v izmeri 50 v dolžini in 50 čevljev v širini notranjega obsega. Razdeljena .je na pet delov in sicer: glavni trgovski lokal v izmeri 36 čevljev globok in 48 čevljev širok. Kuhinja v izmeri 12x16 čevljev. Levo od pročelne vhoda se nahaja moderno zgrajena in zraku neprodirna hladilna shramba in poleg nje pa prostor za operiranje električnih strojev. Desno od glavnega vhoda pa so zgrajena, higijenično opremljena, stranišča. Višina trgovskih lokalov je 14 čevljev in kleti, ki se nahaja pod celo stavbo, pa polnih 10 čevljev. Ogrevanje ali hlajenje prostorov bo izvajano potom "Air Conditioning" sistema. Mrzlota v hladilnici bo mogoča potom električnih hladilnih aparatov 15 stopinj pod ničlo. Vsi hladilniki v trgovskem prostoru bodo centralno zvezani v enakomerni temperaturi.. Pročelje stavbe je z malo izjemo spodaj in zgoraj stekleno v obliki velikih izložbenih oken. Glavni vhod bodo rala šest čevljev široka, polovi co steklena vrata. Stranski vhod bo služil v poslugo telefonske celice ter zadnji izhod pa na 30x50 čevljev veliko avtomobilsko parkališče. Oprema v stavbi bo montirana najnovejše iznajdbe potom pogona električnega toka. Ves les je najlepše pleskan in sliči enak kakor smo ga v stari domovini imenovali jelša. Strop je ometan po romanskem načinu in stavba zgrajena po "Modem Nestic" slogu. Stavba bo izročena prometu okrog velike noči, toda slovesna odprtija prostorov pa bo 31. marca. Priliko smo imeli slišati mnenje državnega nadzornika mle-karen, ko je pregledoval prostore ter dobesedno izjavil: "Ta prostor ne bo samo eden najlepših in moderno opremljenih prostorov v mestu Cleve-landu ,ampak bo prostor, ki bo eden najlepših v državi Ohio." To laskavo priznanje državnega nadzornika gre v kredit graditelju in lastniku. Poleg vsega, kar najdemo finega in modernega v delu in stavbi, moramo poudariti, da je bilo to zgrajeno po rokah slovenskih obrtnikov na izrecno željo stavbenika in po naročilu lastnika. Ta dograditev že sama kvalificira mojsterska dela slovenskih rok. Ob tej priliki najiskrenejše čestitamo v napredku Mr. Ra-cetu Franku ml. in Mr. Josip Demšarju na mojstrski zgraditvi. J. P. -o- Zadružna fronta Fronte padajo, linije se izpre-minjajo, le ena še drži: ZADRUŽNA FRONTA! Domačih pro blemov je toliko, da ni koristno zanemariti jih. Kdor si ogledu je kapitalistično fronto vidi, da se nekaj jako ruši, vidi da nima mo več svobodne kompeticije, da sama vlada je noče, da danes vlada raketirstvo, monopol, po domače Al Capone sistem. Nekaj dalekovidnih industrial-nih magnatov je izza leta 1932-1933 videlo znamenje in šli so v Washington, da prevzamejo vsaj nekaj odgovornosti v ekonomski premembi, kajti drugače bi zanje ne ostalo nobenega businessa. Ravnotako bi mi delavci morali biti pripravljeni prevzeti odgovornost za večje in boljše zadruge in njih obrat. To včasih predvideva nekaj požrtvovanja, am pak to žrtvovanje je malenkostno v primeri z žrtvovanjem, katerega nam bo privatni monopol usi lil v bodočnosti. To ni noben neutemeljen alarm. Značilno je, da kadarkoli je velebusiness izpodrinil lokalno kompeticijo, cene so danes 10, 20,,30% višje kot so bile preje. Edina meja na cenah je zadnji cent zaslužka ondotnih delavcev. In nobena druga organizacija ne more priti temu v oko kot to, da odjemalci, to ste vi, odločijo, da bodo sami prevzeli to delo distri bucije živil in potrebščin med njimi. Jasno je, da to pomeni eno: lastovanje zadružnih trgovin predno popolnoma zadušijo vire in pota za delavsko lastnino Ako lahko širimo zadružne trgovine sedaj ,ni treba se nam bati za bodočnost svojih otrok. Pri tem so najprvo poklicani kot prostovoljci unijski delavci, da pristopijo v zadružne vrste. Same resolucije njim v prilog ne zadostujejo, treba je aktivnega odje-manja, članstva, da si delavec opomore. Edinole v zadrugah si delavec lahko uredi ki kontrolira življenski standard. Zato, slovenski delavci, vaše mesto in delo ja pripravljeno "v Slovenski Zadrugi. Vse potrebne informacije dobite pri direk-zapi- torjih in poslovodjih trgovin — delničarji lahko postanete s tem, da ste odjemalec! Joseph A. Siskovich, tajnik. —-o- KJER DELAJO BELI ZA INDIJANCE Na otoku Annette, katerega glavno mesto je Metlakatla, so naseljeni Indijanci in to je edina pokrajina v Zed. državah kjer beli delajo za Indijance. Usluž-benih je 11 belih oseb in sicer en policaj, en zdravnik, šest učiteljev, dva duhovnika in upravnik tovarne za p rezerviran je živil. Federacija J. N. Domov Na glavni letni seji, ki se je vršila v nedeljo, 25. februarja, 1940 v SND na St. Clair Ave., je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1940: Predsednik Frank V. Opas-kar, Prince Ave.; prvi podpredsednik John Centa, St. Clair Ave.; drugi podpredsednik Su-pan Louis, E. 80th St.; zapisr nikar Carl Samanich, Denison Ave.; finančni tajnik John Mišmaš, West Park; blagajnik Anton Perušek, Maple Heights, 5146 Miller Ave.; nadzorniki: Frank Levar, Euclid, O.; Ma-rolt George, Holmes, Ave. iSklep seje je bil, da vsak narodni dom, ki je pri Federaciji, plača $20 asesmenta na leto. Ta denar naj se pošlje blagajniku. Prosi se, da se vsi zastopniki pevskih zborov udeleže skupne seje v petek, 29. marca v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., in sicer ob osmih zvečer, da se pomenimo, kakšen program bomo imeli na Slovenski dan 18. avgusta v Gordon parku. Z narodnim pozdravom, John Mišmaš, tajnik, 13200 Crossburn Ave. Zanimivo čtivo Spoštovani mi rojaki in čita-telji, popolnoma se strinjam z vami in zelo me veseli ko sem imel priliko čitati toliko lepih dopisov v zadnjih božičnih številkah. Ker se malo kdaj oglasim, zato želim danes povedati svoje misli. Povem vam, da so mi kar solze zalivale oči, ko sem čital razne dopise iz katerih vidim, da naši rojaki še niso pozabili svoje rojstne domovine. Med dopisniki so se rojaki spomnili tudi meje rojstne fare in vseh gospodov pri fari Št. Vid pri Stični. Saj naša farna cerkev stoji na lepem hribčku sredi fare in vse naokrog pa so bele vasi in zeleni travniki. Naša fara ima 24 podružnic, vse od sv. Jurja pa do sv. Marti na so bila žegnanja. Zvonovi so zvonili trikrat na dan čez hrib in čez plan in te vabili k molitvi kristijan. Naša fara je v bližini velke ceste in železnice, po logeh pa se vijejo šumeči studenci. Imamo pa tudi vince z gore, ki greje srce . . . saj tako pravi na rodna pesem. Kolikrat so fantje in dekleta zapeli: "Veseli bodimo, veselga srca, ki smo iz lušt-nega kraja iz Šent Vida doma.. Vse to smo zapustili in šli v svet za krečo ali nesrečo, kakor je pač bilo komu namenjeno. Za pustili smo svojo rojstno domovino, toda pozabili je ne bomo nikdar. Nahajam se v State Hospital, kjer pa mi je zelo dolg čas in zato prosim rojake, da kadar se kateri nahaja tukaj v bližini, naj me pride obiskat, Bližajo se velikonočni prazniki, zato želim vsej moji družini in sorodnikom ter prijateljem veselo Alelujo, da bi i o zdravi in veseli dočakali še mnogo let. Pozdrav, Ignac Slak, State Hospital. -o- Enake pravice za vse Ni moj namen kateremu odgovarjati na dopise saj imamo v Ameriki vsi enake pravice, ampak dopis Mr. Arkota pa mi je tako dopadel, da mu moram malo odgovoriti. Imenuje me milijonarja, ali ni to častno, hvala Mr. Arko. Skoro se tudi jaz strinjam z vami, da morajo davke plačevati tudi rentarji, seveda kje bi pa hišni gospodarji dobili denar, če bi hiš ne mogli "rentati." Torej morate pripoznati, da če se gospodarji bijemo za manjši dav-j ke, se borimo obenem tudi za ce- j nejši najemnino (rent). To mera pa vsak vedeti, da če se bodo^ davki višali, se bo višala tudi na-| jemnina, saj imamo vsi enako g0 telesno vzgojo svoje rt pot gospodarji in najemniki. Strinjam pa se z vami Mr. Arko tudi v tem, ko pišete, da smo si naložili na rame tiste stare bajte! in da so večina lastniki istih samo po imenu, v največ slučajih pa so pravi lastniki banke. Prav ste napisali. To je res in gospodarji morajo biti dandanes zelo previdni in varčni, da izhajajo v današnjih časih. Kar poglejmo, že na tisoče gospodarjev je zapustilo svoja posestva, ker se niso hoteli več ukvarjati z bajtami. Povem vam Mr. Arko, tudi vi si lahko naložite nekaj bajt na rame, če vas veseli in ker vidite, da imajo gospodarji tako velike profite. Samo pojdite na banko in povejte, da bi si radi naprtili nekaj bajt in takoj bodo pri volji vam jih nekaj dati, samo če hočete prevzeti odgovornost zanje, pa boste tudi vi milijonar. Le zapomnite si, da današnja mladina ne mara stanovanjskih hiš, ker dobro ve, da je le malo dobička in veliko sitnosti z njimi. Pa brez zamere, Frank Opaskar, st. --o—- Nekaj misli v času surove sile Nesporno je, da more telesna vzgoja doraščajoče mladine odločujoče vplivati na raz-vaj naroda. Zgodovina nam kaže mnogo takih primerov..... ..Pri narodnih prakulture, kjer mnogokrat zavisi možnost življenja predvsem od telesne ne. Krivda je bila v tem, daj® lepo izoblikovano telo post8 cilj vsemu stremljenju in vse drugo stopilo v oza' . Kult telesa ni okrepil, tem«1 razkrojil naravne sile nar°' kajti krška mladina, vzgoje^ na krasnih športnih prosto" je pač z navdušenjem tek®5 vala v stadionih — izogibala P* se je žrtev, ki jih nalaga čl«1 po zako"11 9 d? Vi veku življenje prirode. SV najnoveši dobi, ko se boj civiliziranih narodov narodov za obstanek zaostri)' so v ta boj povezane najslfi" plasti naroda, lahko zopet or zujemo gigantske poskuse v jiteljev mladine na polju lesne vzgoje. S pomočjo ^ črtne telesne vzgoje skušajo* ditelji narodov izoblikovati rod, ki naj jim bo porok za sego zastavljenih ciljev, smo priča tem poskusom skoraj z neko nestrpnostjo čakujemo bodočnosti, ki pokaže sadove te vzgoje. Doslej je zgodovina P0^ la, da vsaka, še tako idea' zasnovana telesna vzgoja more nadomestiti najvažneJ' ga, namreč življenja po naf nih — to je božjih zakonih' se, da se poborniki športa tfS često premalo zavedajo. NAJMANJŠE GLEDALIŠČE Londonsko najmanjše g' smo Peter sposobnosti (lovci, nomadi; ribi- šče s premikajočimi slikam1 či), se mladina igraje nauči raznih telesnih spretnosti, ki se marsikomu izmed nats zde skoraj nemogoče. Prebivalcem Oceanije n. p?. nič poseben dogodek, ako 14 leten fantič s primitivnim nožem iz kamna prepara trebuh morskemu volku, ki ga napade. Raziskovalci doslej še necivilizranih pokrajin večkrat poročajo o telesnih uspehih in merah, ki jih dosažejo domačini in to brez športnih igrišč in trenerjev. Boj za obstanek jim je najboj-ši trening. Nekaj podobnega lahko opazimo pri civiliziranih narodih v onih ljudskih plasteh, ki se preživljajo z naravnim telesnim opravilom, razne telesne spretnosti. Naš lovec ali drvar, dalmatinski ribič ali hercegovski pastir — vsak izmed teh zmore na svoj način več kot še tako izvežban atlet. Nasprotno oni sloji, katerih skrb za življenje ne zavisi od njihove telesne spretnosti, navadno začno telesno propadati, pa četudi žive navadno v večjem blagostanju. Proti temu pogubnemu pojavu telesnega hiranja se skuša človeški rod boriti na razne načine. Izkazalo se je, da je pravilna telesna zaposlitev mladine zelo uspešno sredstvo proti . narodnemu propadanju. Tako se je izoblikovala načrtna telesna vzgoja pri raznih narodih visoke kulture. Športnim ideologom današnje dobe je po večini vzor telesna vzgoja starih Grkov, izražena v kratkem reku "lep in plemenit". V olimpijskih igrah je vsaka štiri leta na zunaj prišla do izraza misel plemenitega tekmovanja med posameznimi grškimi državicami. A vendar so Grki propadli, Špar-tanci so propadli celo prvi med prostora samo za 24 oseb-gledališče je v ministers^ propagando. Vsak v ta ^ izdelani film bodo tukaj pregledali strokovnjaki in ce. bodo oni odobriliv potem bo v javnosti na razpolago. Ce verjamete al1 p a' Jaka je umrl (o ne, ne tif vi mislite). Kar zamižal je ty krevsal pred nebeška vrata . nižno se je priklonil vr^ Petru, potem je hotel pa P1 mo njega v paradiž. L "Hej, prijatelj, tako se zmenili!" mu je zaklic'' j, r, "ali imaš kakšno lo, da si se na zemlji spoko^^j svoje grehe, da bi se zdaj vsedel kar v nebesa?" "Kakopak, seveda imam ze; oženjen sem bil." "A, tako, potem si imel P^j hudo pokoro. Kar naprej, ^ moj," ga prijazno povabi ter. Jaka je ves srečen od" čil skozi odprta vrata. -» Takoj za njim je pa Vrl ]/ kal pred nebeško kraljestv« J pe, ki je videl, kako je jf hato odmarširal v nebesa, Pj hotel kar meni nič, tebi nic s vrata. t "Počakajte, boter!" m« J| klical sv. Peter. "Ne bo šl°| gladko. Najprej boš šel za 1 ^ časa, v vice, da se malo osi?? svojih grehov." ^ "Oho!" se začudi Lipe, J šna pravica je pa to? Za* y smel pa oni pred menoj ^ ' ravnost v nebesa?" -jii* , "Revež se je dovolj spoko1 zemlji, ker je bil oženjen- jJ "Potem sem se pa jaz se $ ker jaz sem bil kar triWa njen." , 5 "Trikrat, praviš!" se Je r Pot*1* vnel nebeški ključar. sploh ni zate prostora v njimi, čeprav so ravno oni imeli I Pri nas namreč ne spreJe do skrajnosti izoblikovano stro- norcev! i" ;mii»»tnin»tii»nimii»iiiinmntimtinm WINNET0U P* nemikem lirlndki K. Maya i mi' Ltitiuimmmritttim'ixMitnmiimiti) rutmmtijuimniiitititnt km" L la 3 if P Zamudili bi se bili sicer, pa var n° bi bili potovali. Seveda se je zgodilo čisto čisto drugače Hodili so seveda peš poleg nas ® počasi smo potovali. Vsi sre 1 so bili, da potujejo v našem Plemstvu, neprestano so se na a zahvaljevali, radi bi se bili z a«ja pogovarjali, pa Winnetou e bil vobče molčeč človek, meni Pa tudi ni bilo do besede, ker sem ' Pečal s svojimi, čisto posebni-011 mislimi. Rolling namreč mi ni več uga-Jdl- sumljiv mi je bil, topot pa ares sumljiv. Naši novi sopotniki so ga sku-ValiSl:,raviti v Pogovor> popraše-Ost ?a.,8m° vzeli s seboj in radi M Počasi potovali. Prej mi ni" bil simpatičen, s so za kod in kam, pa zaman, jih je zavrnil, jezen je bil, godrnjavostjo in odurnos-pa se mi tudi ni prav nič pri- tjo Nisem se mnogo zmenil "iega, ker pa je bil tak odu-j1 človek, sem ga pa le opazo-^seveda skrivaj. ^ sPehi mojega opazovanja bili vse drugačni, nego sem Skoval. Kadar je namreč mislil, da ga 'IlPP V, v. .1 ^ w opazuje, je smil po nje-ijj ein obrazu zaničljiv posmeh nekako škodoželjno zadovolj- no, In jjtr ,-« pri tem je vsakikrat o-j,j 0 111 prežeče pogledal po me-i m Winnetouu, prav kot bi se H da ga opazujeva. Jegovo obnašanje je gotovo setn aj' Pomenilo, pa nekaj, kar za n' bilo dtbro. še pozorneje 'j' ga opazoval, p °Pazil sem še nekaj druga. ^ °Kledoval je namreč po na-ka>otnikih, tudi od njih se je ^ včasi obrnil, njuna pogle-p se srečala, koj sta sicer ieie la v stran, pa zdelo se mi vfii ^a zre iz njunih oči nekaj Ved 0r sam0 površna rado-— tajno, tiho sporazu-ja]aatlJe' odobravanje. Pogovar- se z očmi —. IUU 1 so se ti ljudje vkljub vse-3o < J0rebiti le poznali —? Ali ifov skupno na istem do- ^j.0l"ienem lopovskem načrtu? 0(iuJe hila Rollinsova jezavost in ■ 'nojst ;]e c\obro premišljena — ? va čemu so nas varali —? popotniki bi nama moji^ blti hvaležni —. Rešili smo gotovega pogina —. "jih ' ipa Je bila mdrebiti Vsa ^j. °va zgodba samo izmišljena? ci" si tudi "nesrečni naseljen- Prav tako je bi Winnetouom eni kot da oba eno in isto mi- Jladeli krinko in nas varali? t^a » J so nameravali fevdno __ sva 2 Winnetouom ena Se „a Si'- razm»šljal, kaj naj to obnašanje pomeni, ko Jc6|' 1J1netou ustavil konja in re- ,^taremu Wartonu: Slili0,1 ^ krat Je že dovolj peš fttoj ' ^ruden je, naj sede na te,,^ konja! Tudi Old Shat-ko^^d bo rad posodil svojega sinu. Dobra' Na > ■ ^ n3egovemu 8,ya, izlahka vaju bova do- ty. M arton i b: se je ugovarjal. Vsaj de- tani Je> kot da mu vljudnost dbo _ prejeti velikodušno ponu->n sedeiaZadnje pa se je le vdal ca. x>. na Winnetouovega rjav Njegov R 11 • Pravilih 3 bil moral po vseh * J n vUudnosti dati svojega, sin je dobil Swallo- la dovolj oddaljena, sem ga vprašal, iz previdnosti po apaško: "Moj brat ni posodil konja iz usmiljenja, ampak iz drugega razloga? Rad bi govoril z menoj o rečeh, ki jih oni tamle ne smejo slišati," "Old Shatterhand je uganil." "Tudi Winnetou je opazoval one štiri belokožce tamle. Sumljivi se mu zdijo," "Da. Videl sem, da jim Old Shatterhand ne zaupa, pa sem jih tudi sam opazoval. Toda že prej sem marsikaj opazil." "Kaj ?" "Moj brat bo sam uganil." "Winnetou misli najbrž tiste obveze?" "Da. Eden je obvezan na glavi, drugi nosi roko v povoju. Po njihovem pripovedovanju sta dobila te rane včeraj, ko so jih napadli Okanande. Ali jim moj, brat verjame?" "Ne." "Tista dva vobče nista ranjena." "Prepričan sem skoraj, bi rekel, da nista. Niti zmenila se nista za obveze!" "Tako je! Opazoval sem ju. Odkar smo se srečali s temi ljudmi, smo prišli dvakrat mimo vode, pa niti enkrat nista razjaha-la, da bi rane hladila. In vendar so rane po njihovem pripovedovanju še popolnoma sveže, niti štiriindvajset ur niso stare —! če pa so obveze prevara, je zlagana tudi vsa njihova zgodba, da so naseljenci —. Ali jih je moj brat opazoval, ko so jedli?" "Da. Teknilo jim je." 0 "Teknilo jim je, pa vendar niso jedli toliko in tako gladno in hlastno kakor bi jedel človek, ki že dva dni ni drugega užil ko korenine in jagode. Ti ljudje so bili sicer lačni, sestradani pa niso bili. In še tole. Pravili so, da so jih napadli Okanande na gornjem Turkey River ju. Ali bi bili danes že tukaj, če bi bilo to res?" "Tega ne vem, ker še nisem bil na gornjem Turkey Riverju." "Winnetou pozna tod svet. Pripotovali bi bili v slabih dveh dneh do sem, če bi imeli konje, ■peš pa nikdar. Torej so potovali na konjih, — ali pa vobče niso bili na Turkey Riverju." "Hm —! Denimo, da so potovali, na konjih —. čemu pa nam to prikrivajo —? In kam so dja-i konje —?" "To bomo že še zvedeli. Kako sodi moj brat Old Shatterhand o Rollinsu? Obnaša se. kot da bi jih ne poznal. Kar sovraži jih. Ali mu moj brat verjame?" "Ne. Samo dela se tako. Njegovo obnašanje je krinka. Opazil sem ,da se je spogledoval z onimi tremi." "Da! Tudi sam sem to opazil. Ti štirje se med seboj poznajo, o tem prav nič ne dvomim. Morebiti so vsi štirje ena družba, pij so se iz kakega posebnega namena ločili." "Pa čemu —? čemu se tako obnašajo, kot bi se ne poznali? Kake namene imajo?" "Tega ne moreva uganiti. Pa če bova pazila, bova tudi to zvedela." "Ali so njihovi nameni naperjeni proti nama?" (Dalje prihodnjič) ■odrt 8eQ' ,t and our conversation drifted i j tragedy recently enacted in » ■ where two boys were killed ana others injured. „., The remark was made that >' lucky that ONLY TWO were * instead of all seven." How J1 that such a statement shoulp been made because, lucky ot NONE would have died or bee . jured had normal safety preca" been taken. A clean sidewalk pedestrians' highway), was only feet away and unused, yet the preferred to risk the dangers oi ing in the street where they tiajedy lurked with each passu« 9 kil* K« Incidentally, in connection witli discussion of this accident a ures may be listed in regard t0 sens injured in traffic accidents. While Safety Council figuress that in 1839 ONLY 32,600 Pe°P'e , killed this is only a part of twj ture ... the part that gets the ST. MARY'S CHURCH "PEN AND SCROLL- SUBSCRIPTION BLANK (I Enclose $0.40 For One Year's Subscription.) NAME ADDRESS CITY (ENCLOSE IN ENVELOPE WITH MONEY) NEWS JTEM The St. Clair Grove Drill Team of the St. Clair Grove No. 98, Supreme Forest Woodmejn Circle, held their monthly house meeting at the home cf Mrs. Hecker the evening of February 28. The evening proved to be more of a social gathering than a business meeting, but in spite of that, we girls did manage to discuss various matters of importance to our well-being. One of the items discussed, I know will be of interest to some of our readers, and that is the dance to be held at the Trianon Ballroom, the evening of March 30. The dance is not to be sponsored by our organization alone, but also other organizations who belong to the Fraternal Congress. Tickets for the occasion may be secured from any member of our, organization or from any other organization belonging to the Fraternal Congress, for the price of 40 cents per person. The orchestra as yet has not been named, but everyone can be assured that it will be one that is very popular. We hope to see many of our friends, neighbors, and casual acquaintances there, so that we may all become better acquainted. Further details for the coming dance will be submitted to our readers for their consideration in later articles written. Following this short business meeting, the team girls received valentine gifts from their team sisters and a light luncheon was served by our hostess. Our next house meeting is to be held at the home of Miss Madeline Zupančič on Tuesday evening, March 26, so don't forget girls, you only live onpe, so come and have another merry old time. JULIETTE KOREN lines, it also shows that 1,5,00,000 persons were injured and of 90,000 were permanently disables The careless driver and PeC,ti>! may escape with their lives, bu' can never escape all the conse ^ January issue of "Public Safety ^ should prove interesting to thO* $ sons who drive at night or riae other persons. MURDERERS i Last Night (any night) I loo"6" murderers. j| With bright, unblinking eyes glared back at me. Nice People—and likeable too. r\j maybe! In a crowd they * n't be noticed. As I looked they glared. self-s» They do not plan to k)11/ they are ruthless in their ing. V Their victims, blinded, are strejjf ditches, impacted on c*j and bridges like insects windshields! Murderers? Yes, but nice peop'eV ery road must be seen by J aldne. With their bright Jr they bedazzle their victim a candle does a moth. Jf Two-cylinder chariots and ten Jd der jallopies—they roar ft every road, scattering fe®r death. . 0 With winking- Jights, I begge°.> mercy, for life! But to no * As soon implore the pla";V swerve from their course,1 ged, they glared. . Murderers? Yes! They are / torists who drive every ^ with glaringly bright and dim for no man, nor ^ I fear them—these nice peoP1 become murderous, roadh' light fiends at night! -0- , THANK YOU ,[/ The Statuettes Club wishes to V everyone who attended "S'°v tf Night" at Memorial Community j" ter on Tuesday, March" 5. If 3 tended this rendition, you Pr , enjoyed it very much. rf As Master of Ceremonies | our former president Frank Kos'c ' is quite popular around the Slo* neighborhood. Music was supp'l?| the popular boys of our club—^ Stan Slejko, Johnny Vadnal and Bratina. Sylvia Lisjack sang the ular song, "Does Your Heart Be , Me," which everyone enjoyed a11 ther Zupane sang, the Slovenian ber "Parečice." We also wish to $ | other members of the club part in the program. For their cooperation in maW-'V; "Slovenian Night" a success y jC1; wish to thank Mr. Fiening, ^ $ Mrs. Vincent Coff, Mr. Brani*" Mi'. Prince. ^ Your reporter OLGA "AND A CHILD SHALL LEA^ The Biblical phrase, "And ^jji" Child shall lead them" ,can o® -fr be applied to modern day tratiy, children are leading the way to s|/'; A study of the accident recora» cfi> that the youngsters are more & in their use of the streets tn» $ older people. Last year in tne f< bracket between five years and ^ft teen years, the grade school a« ■ . 0 were onlv eight fatalities recota' s« course, even that figure is too n» ^ when we consider how niucn j)lftii. active children are and ir t°> more halzards they face in t*«; m ler skating, sleighing, and bic;,,,catr ing. the value of the safety e01^ F young people receive at school easily seen. The elderly people in the as ^ * over sixty-five are not in 11 much as the young folks, yet tn two aged persons were kU1.,,firnilt « streets last year. Physical »»S e)< impaired hearing and imPf"t0rs lc sight were contributing Y* but 'lis causing some of the accidents, ^ real cause in almost every_ rec» . the neglect of simple safety ^ ? tions. For our own safety, a» e0p> a good example for the yf^nile let'§ learn to obey the safety teach our children. ^nV/l^irt Jv MAi^I pol'" Chief r Bil je tržni dan; blato in brozga sta segala malone do členka; gost sopar se je nenehoma dvigal živini od puhtečih teles in se mešal v meglo, ki se je lovila krog dimnikov in težka visela od njih. Vse ograje v sredini prostrane plani in toliko zasilnih staj, kar jih je imelo prostora po praznih mestih, so bile natlačene z ovcami; in ob kraju, privezane za kole, so stale dolge vrste vol in krav, po troje, čvetero na globoko. Kmetje, mesarji, poga-njači, krošnjarji, dečki, tatovi, postopači in vlačugarji vseh nižjih vrst so se prerivali v gosti gneči, žvižganje gonjačev, pasji lajež, rjovenje in teptanje goved, blejanje ovac, kruljenje in cviljenje prašičev; kričanje kro-šnarjarjev, vrišč, kletev, prepir od vseh strani, zvonjenje in bu-ka iz krčem, prerivanje, suvanje, pogajanje, mahanje, tuljenje in vriskanje; surov in neskladen truše na vseh koncih in krajih trga-; neumite, razmršene, ostudne in zanemarjene prikazni, podeče se neprestano križem-kra-žem, buhajoče zdaj v gnečo zdaj iz nje — vse to se je zlivalo v, o-glušen in omotičen prizor, ki je vse čute popolnoma omamil. Sikes je vlekel Olivera za se- boj, delal si s komolci pot skozi najgostejšo gnečo in se je malo menil za direndaj, ki je dečka tako zbegal. Dvakrat ali trikrat je pokimal kakemu prijatelju, ki je šel mimo, in odklonil prav tolikokrat pavabi|o, da ibi izpila skupaj kupico žganja za zajtrk; nezamudno je tiščal dalje, dokler se nista izmotala iz hrušča in trušča in dospela preko, Hosier-ske ulice v Holborn. "No, pobič," je rekel Sikes, ko je pogledal na uro pri Svetem Andreju, "skoraj sedem! Stopiti moraš! Ala, nikar mi že sedaj ne zaostajaj, ti.Lazar!" Gospod Sikes je ob tem opominu svojega malega spremljevalca nemilo potegnil za roko. Oliver je bolj tekel nego hodil, da bi ostal kolikor mogoče vštric razbojnika. S to naglico sta hitela, dokler nista imela za sabo ogla Hide-Parka in prišla v Kensington; tu je začel Sikes zložneje korakati, da ju je došel prazen voz, ki je peljal malo za njima. Ko je videl na njem napis "Houns-low," je vprašal voznika tako vljudno, kakor se mu je pač dalo, ali ju ne bi potegnil do Isle-wortha. (Dalje prihodnjič) ST. VITUS HOLS IMCj The first annual doubles fowling tournament of the Sit. Vitus Holy Name Society will be held this coming Wednesday, March 13, at the Norwood Alleys, 6125 St. Clair Ave. There are over 20 entries so far. The society has contributed cash toward the prizes. The entry fee is 25c payable in advance. Bowling fee of 45c for three games is payable at the alleys. Entries will be closed tomorrow, Sunday at noon. Any member still wishing to compete should see Mike Kolar at 1023 E. 61 St. by Sunday, 12:00 o'clock noon. We will not acccpt any new entries after that time as there1 are only 4 alleys and pairings must be made early Wednesday evening. Prizes will be awarded to the doubles winners, to the team finishing second, third and fourth. Total score for three games will count. A prize will be also awarded to the man hitting high score for three games. Also a consolation prize will be awarded to the team 'finishing last. All entries must be at the alleys at the latest by 7:45 p.m. so that we can draw for partners and get started by 8:00 o'clock. Any bowler coming in "after the fourth" frame of "the first game will forfeit his entry fee and will not be able to compete. M. C. DAY The great annual M. C. Day of the Holy Name Society will be held on HIGHLIGHTS OF BROADCAST Shaking knees of the first broadcasters. The silent song sung by A1 Koporc and A1 Intihar, silent because Joe would not allow it as against the law. The mustache was a widely discussed topic. It brought Joe Modic—la medical student—to be the first to the microphone. Andy has one too (a mustache). Tobacco chewing was also a topic. Texaco Gas got a free plug. So did the Slovene radio program. Father Sodja was a listener in the parish house. We had one woman on the air— Mrs. Andy Curilovich. The president. Dr. V. Opaskar, had his first broadcast. Mr. Perme, Sr. talked in Slovenian. The M. C. C. plug was stopped as soon as started. Sunday, April 7, in the St. Vitus Church Hall. Parishioners have already been contacted and a hope for gocd returns is expected. If you have received this communication, plfease try to do your part in getting rid of your tickets. The St. Vitus Church is the only beneficiary of this affair so let every parishioner get behind the move and really make a worthwhile profit for the church. Watch for more details in the next issues. HOLY HOUR Our heartfelt congratulations go to our two members who have become proud daddies for the first time. The first is our former secretary Stanley Frank, who is the father of a baby boy. The othelr is the Mfechanical Engineer, Peter Sterk, who is.the father of a baby girl. BOWLING TOURNAMENT FACTS AND RULES JOE ZELLE DEMONSTRATED RADIO AT LAST MEETING All credit for this month's meeting (March) goes to our own mem-ber-t-Joe Zelle. Joe spent a great deal of time: and work preparing for his program. Joe, in qase you don't know, is an amateur radio fiend. So when we asked him to show us how it looks to see someone broadcasting, he promised to bring his complete sending and receiving sets to the meeting. With the help of- several members, all the necessary equipment was brought down, rigged up and tested. So when meeting time came he was ready and so were we. With this two way system, he was able to send out his voice and also receive a voice. But to do this he needed the help of another broadcaster. This other broadcaster Was Andy Curilovich, who lives on E. 66th PI. So with this set up we were entertained for one evening. Joe Zelle did most of the talking for us, although every member present said a few words to Andy Curilovich and he ill turn answered us. I hope Andy can Etill talk after that evening at the mike. He certainly did a wonderful job. Thanks, Andy, and the members hope to see you personally. How about showing up at our bowling tournament this Wednesday, March 13, at the Norwood Alleys, Joe Zelle, a personable and modest young fellow, has made the set through which we broadcast our voices. That in itself is a feat. We hope that he continues in this field and that he reaches the top. The club thanks you, Joe, for showing us your broadcasting equipment, for allowing us to use it, and we hope some day to return this favor. As has been a custom in the past, the St. Vitus Holy Name Society will again have a Prayer Hour on Good Friday. This will be between 5:30 and 6 p. m. CONGRATULATIONS