v* V Velja po poŠti: m An oelo leto napre| . K 36'— sa pol lota » . • 13'— aa četrt » » , » 6 50 aa eo meseo » . » 230 ■a Rem6l|o oeloletno > 29'— ia ostalo taosomatro > 3V— bs V npravništvn: sa S« oelo leto aapra| . K 22-40 ol leta četrt > aa ea meseo » U 20 SM 1-90 Ca potU)»n|« aa dO« 30 r, u amci - Posamesne štev. 10 v. SLOVENEC 1 Inseratl: i Enostolpna petttmta (72 mm): ia enkrat......po IS v aa dvakrat.....» 13 » u trikrat.....» tO » aa toč ko trikrat . . » g • V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrata 80 vinarjev. Pri večkratne« objavljenjn primaren popnat Trik dan, lavaemšl nedelje ta pr.unlke, ob 5. url popoldne. m- Uredništvo |e « Kopitarjevih nlioah itn. i/m. Bokoplal aa na vračalo; nefranklrana pisma e. m ■b sprejemalo. — Uredniškega teleiona sta«. 14 mm Političen Ust za slovenski narod ■ OpravnlJtvo |e v Kopitarjevih nlicah štev. 6. t* m Sprejema naročnino, mserate ln reklamaol|a. a 1 1 ■ Upravnlškega telefona štev. 188. mi »m Današnja številka obsega 6 strani. Dobernipva taktika. Celovec, 30. nov. 1909. Taktika nemškonacijonaltiega poslanca Doberniga v državnem zboru je vedno po enem in istem kopifu umerjena. Ker se to pot ni čutil velikovški poslanec Nagele zmožnega odgovarjati na izborna in ne-pobitna izvajanja poslanca Grafenauerja v državnem zboru, je stopil na govorniško tribuno sam — Dobernig, ki je skušal učinek Grafenauerjevega govora ublažiti. Ker pa na izvajanja slovenskega poslanca ni mogel odgovarjati stvarno, se je poslužil laži. Po receptu Metnitza, ki bi se rad izmuznil in se sedaj umiče, je poslanec Dobernig trdil, da sta bila župan Miklavič in Erat na celovškem kolodvoru aretirana, ker sta razsajala, ne pa, ker sta zahtevala vozni listek slovenski. G. Dobernig, če kdo s tem ni zadovoljen, da ne dobi voznega listka na slovensko zahtevo in ga — mirno — zahteva tudi v drugič in tretjič, in če ga tudi potem ne dobi, izjavi, da tako postopanje ne odgovarja predpisom, se to vendar ne pravi razsajati. Da se pa na take provokacije uradnikov ne bo nihče smejal je razumljivo. Sicer je g. Dobernig pozabil povedati, da je policaj prišel po g. župana Miklaviča, ki je znan vsled svojega mirnega značaja, v železniški voz, kjer je bil g. Miklavič popolnoma miren. To je resnica! Poslanec Dobernig je tudi lagal, če prav poročajo »Freie Stimmen«, da so prišli k otvoritvi >Tamburaškega doma« na Brnco pomočniki iz Kranjske. Toliko, da ni rekel »Sokoli«, kakor so si izmislili prej nacionalci. Zvest svoji dolgoletni taktiki je Dobernig tudi trdil, da se je cela demonstracija izvršila mirno. »Kakor zverine so tulili in vpili,« tako so slovenski domačini označili »mirne demonstracije« nemških fanatikov, ki so se zaganjali v naše ljudi in je le posredovanju orožnikov pripisati, da ni prišlo do poboja. Vse, kar so o tej demonstraciji pisali slovenski časniki, je do pi- j čice resnica. Značilna je tudi izjava Do- j berniga, da bodo znali nemški poslanci va- ' rovati c. kr. uradnike, voditelje tistih demonstracij, če bi se jih nameravalo kaznovati. To je najboljši dokaz iz ust naj-merodajnejšega človeka, da odgovarja vse do pičice resnici, kar je povedal poslanec Grafenauer o neverjetnem sistemu na Koroškem. Uradniki so vodili »bando«, j pa zgodilo se jim seveda ne bo ničesar, , ker smejo c. kr. uradniki na Koroškem počenjati nekaznovano zoper Slovence vse, karkoli se jim zljubi. Za to že skrbijo Dobernig in njegovi tovariši po naročilu nemškega »Volksrata«. Državni zbor. Ljubljana, 1. dec. 1909. Državni zbor je včeraj nadaljeval razpravo o nujnih predlogih. DLjrich .in Kalina sta utemeljevala češko svoje nujne predloge o minoritetnlh narodnih šolah. V razpravi sta govorila češki socialni demokrat Tomaschek in naučni minister grof Sturgkh, ki želi, naj dežele rešijo šolska vprašanja. Poslanec Bergmann je odstopil. »Slovanska Unija« je imela včeraj sejo. Zelo obžalujemo, ker nimamo o seji nobenih zanesljivih poročil. »Slovenec« je danes, kakor že večkrat, navezan na zavita poročila nemških listov, kar ni prav in česar ne moremo odobravati. »Slovenec« zasluži, kot edini slovenski dnevnik, ki zastopa odločno načela Vseslovenske Ljudske Stranke in Slovenskega kluba, da je o položaju po naši delegaciji zanesljivo in hitro informiran. Po nemških poročilih se je šlo za to, ali »Slovanska Unija« ustavi obštrukcijo ali ne. Odločilo se vprašanje še ni. Za približanje nemških in čeških parlamentarcev priporoča Glabinski pojedine. Prvo parlamentarno pojedino priredi Chiari. OGRSKA KRIZA traja zdaj sedem mesecev. Rešena ni. Nihče ne zna. kdaj se odloči. Vlada hoče odstopiti. a vladar noče odobriti demisoe. Justh ima ključ do položaja v rokah. Brez samostojne ogrske banke se pa ne uda. STRAH ANGLEŽEV PRED NEMČIJO. V Liverpooiu je imel vfšji sodnik sir John Bighatn govor, v katerem :e opozoril na nemško pogibelj. Rekel je: Nemška bojna mornarica je kopje, naperjeno na naše čelo. Nemčija nima obale niti kolonij posebne važnosti, njeno oboroževanje se ne more smatrati drugače, kot da se ob-orožuje za bodoče dogodke. Nemško oboroževanje je naperjeno proti Angleški. Nemčija se ojačuje ne samo v Severnem morju, temveč tudi v Kanalu. Nemčija se je zvezala z Avstro-Ogrsko, in govori se, da bo tudi ta pomnožila svojo vojno mornarico vsled prigovarjanja Nemčije. Mala avstro-ogrska mornarica mora postati ■močna, in zato se smerno tudi mi nadejati, da vsled tega položaja napredujemo tudi v angleški mornarici. BALKANSKA ZVEZA. Carigrad, 1. decembra. Turški politični krogi niso več nenaklonjeni ožji zvezi med Srbijo. Bolgarijo in Crnogoro, da se vzdrži status quo. Lahko se trdi, da se bo v kratkem času udejstvovala tozadevna enketa balkanskih držav. NOVO GLAVNO MESTO V AVSTRALIJI. Senat je sprejel zakon, s katerim se določa Yas - Candbema za glavno mesto avstralske zvezne države. Vlada bo ukrenila potrebne korake, da se izroči novo glavno mesto z okolico v upravo zveznemu svetu. + Srčne želje »Slovenskega Naroda« se ne bodo izpolnile. Ker se je »Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slo- i vence na Koroškem« poslužilo pravil Vseslovenske Ljudske Stranke in je odbor sklenil pozvati načelstvo V. L. S., da skliče izvršilni odbor glede na zadnje znane grdobije koroških nacionalcev, sanjari »Slovenski Narod«, da je »med kranjskimi in koroškimi klerikalci nastala precejšnja 1 napetost, ker so dr. Brejc in tovariši mnenja, da se kranjska klerikalna stranka premalo briga in zavzema za Korošce«. Oj, j "te srčne, pa — prazne želje! Slovenska delegacija je že storila svojo dolžnost za Korošce in jo še bo, tudi »Slovenec« je ni zanemarjal, kakor jo je »Narod«, ki se v ' novejšem času spominja koroških Slovencev le tedaj, kadar tira branitelje slovenske meje na Koroškem kak kranjski liberalec pred nemškonacionalne porotnike zato, ker se ne dajo od ljudi, kakor je n. . pr. penzijonirani župnik Bercč, brez po-j voda psovati. »Slovenski Narod« je sploh začel braniti našo zelo ogroženo mejo na Koroškem s tem, da psuje tiste koroške narodnjake, ki z največjo požrtvovalnostjo branijo slovensko mejo. Taka jc torej narodnost »narodnjakov 20. septembra«. + Zveza liberalnih občinskih hranilnic. V »Mestni hranilnici ljubljanski« naj bi se nedavno sešli na vabilo Ivana Hribarja hi g. Trtikoczyja zastopniki jugoslovanskih občinskih hranilnic, da stvo-rijo »Zvezo jugoslovanskih občinskih hranilnic«. Da tu zada-j tiči liberalno kopito, je jasno, in pravilno bi bil naslov tej zvezi >Zveza liberalnih občinskih hranilnic«. Občinske hranilnice so to tudi razumele, zato so na poziv liberalnih ustanoviteljev bile zastopane le nekatere občinske hranilnice s Kranjskega, iužnoštajerska hranilnica iz Celja in od dalmatinskih hranil- nic samo ena: t. j. občinska hranilnica v Benkovcu po njenem načelniku M. Nova-koviču. Opravilnik je napravil Hribar po vzorcu opravllnika češke zveze občinskih hranilnic. Kaj si vse upajo liberalni deželni pazniki! Doslej smo mislili, da je naloga paznikov v prisilni delavnici, da pazijo na prrsiljence in jih vzgajajo k delu. Povečini pazniki v resnici svojo službo tako razumejo, ne pa neki paznik G., ki misli, da je njegova naloga, ljudem prodajati neumnosti iz »Slov. Naroda«. Ko je »Slovenski Narod« nedavno prinesel znane umazane notice o knezoškofovi brošuri, je paznik G., ki je sedaj na Gorenjskem v službi, šel s »Slov. Nar.« po cesti, gostilnah in po njivah, ter ljudem kazal umazanosti tega lista. Govoril je pri tem tako klanfarsko, da ga je neki livarski preddelavec na Ja-vorniku dobro opral, neka poštena gostil-ničarka pa mu je vrata pokazala. Po vsem Javorniku in po Jesenicah se je raznes a govorica o liberalni nadležnosti tega deželnega paznika. Zato bi bilo dobro, če bi deželni odbor o tej stvari nekoliko poizvedoval in poučil G. A., kaj je njegova dolžnost. Priče za to bo prav lahko izvedeti. Koroške novice. ik »Narodni Dom« v Grebinju še vedno zaprt. V Grebinju je »Narodni Dom« še vedno zaprt. Kaj se res že vse boji Helldorfovega graščinskega valpeta, slo-venožrca Ant. Mannerja? Javnosti sporočimo, da gostilna v Grebinjskem klo-štru, v občini grebinjski, ki je lastnina barona Helldorfa, pri katerem je oskrbnik Manner, že nekaj let nima koncesije. Kar je Manner storil Slovencem, to bomo mi njemu s procenti vrnili. Nemški valpeti nam ne bodo vladali. Pribijemo tudi. da je v trgu v Grebinju gostilna »Pri Jureju« dana v zadnjem času v najem, i:n novi najemnik še nima dovoljenja za gostilniško obrt od politične oblasti. Kljub temu pa sme izvrševati gostilniško obrt. Naše potrpežljivosti je konec. Tudi mi bomo udarili, da bo bolelo. Ako ne bo kmalu reda, bomo objavili reči, ki ne bodo ljube ne Mannerju, ne politični oblasti! k Dijaki celovške gimnazije so uprizorili v proslavo pesnika Schillerja v celovškem mestnem gledališču dvakrat Schillerjevo dramo »Razbojniki« na korist — Siidmarke. Ravnateljstvu je bilo to znano. Tako vzgajajo dijake na celovški gimnaziji v siidmarkovce, in prav nič se ni čuditi, da so nemški absolventi celovške gimnazije skoro sami strastni siid-markovci. LISTEK. Vstala Skender-Bepva. Angleško spisal Benjamin Disraeli, Earl of Beaconsfield. — Prevel I. M. (Dalje.) Ona pa je obrnila v stran svojo glavo, obrnila v stran svoje solzne oči. — »Nemogoče je, da ne bi ljubila svojega rešitelja,« je odvrnila s tihim in tresočim glasom, »in tudi ako bi ne imel mnogo drugih prednosti, kakor jih ima atenski knez. Nisem bila pripravljena, da spraviš v razgovor to mučno stvar in to najmanj v razmerah, v katerih sedaj živiva.« »Oh!« vzklikne knez, »jaz ne morem dalje brzdati svoje stiasti. Ne samo moja sreča, moje življenje je odvisno od tega, da postane Iduna moja. Imej potrpljenje z menoj! Ako bi bila ti na mojem mestu, bi tudi ti potrebovala odpuščanja.« »Prosim te nekaj!« vzdihne Iduna z »olj močnim glasom, odtegne mu svojo r<>ko in hitro vstane. »Tukaj ni niti čas, "iti prostor za take pogovore. Nisem še Pozabila, da sem bila še pred malo dnevi petnica brez upanja na rešitev iu sta moje življenje in moje dobro ime še vedno v nevarnosti. Velike milosti sem prejela, toda še vedno potrebujem nebeške pomoči. Dragi Nicej,« je nadaljevala s tolažečim glasom, »plemenito si začel junaško dejanje, končaj ga z enakim duhom.« Hotel je odgovoriti, toda v tem trenutku se je približal puščavnik med skalovjem. Zmeden, mračen od strasti in jeze je atenski knez zapustil Iduno in odšel proti gorenjemu delu dolinice, da skrije svojo jezo in svoje razočaranje. »Posluži se, nežni mladenič,« je rekel puščavnik. »Ali se tvoj brat noče pridružiti? Kako mu je ime?« »Nicej, — sveti oče,« »In tvoje?« Iduna je zarudela in se obotavljala. Naposled je v svoji zadregi rekla: »Skender«. »Nicej!« je zaklical puščavnik. »Skender in jaz te že čakava!« Iduna je vstrepetala. Vendar je bila prijetno iznenadena, ko se je povrnil knez smejočega obraza in se vesel pridružil obedu. »Sedaj vama predlagam,-* .ie rekel puščavnik, »da ostaneta ti in Skender še nekoliko dni pri meni, ako vaju seveda more vabiti moja priprosta miza.< »Lepa hvala, častiti oče,« odvrne Nicej, »toda nama sc silno mudi in jaz bi se sploh ne bil ustavil tukaj, ako bi ne bilo radi mojega mladega Skendra tukuj, k; ic kaj malo vajen takih naporov, kakor si lahko mislite. Ob solnčnem zahodu morava odriniti.« »In vzeti seboj,« je pristavila Iduna, »zelo hvaležne spomine na našega pogo-stitelja.« »Bog bodi z vama, kamorkoli vaju privede vajina pot,« je odvrnil puščavnik. »Jaz trdno upam vanj,« se je oglasila Iduna. XV. Nicej in Iduna sta dve uri pred soln-čnim zahodom zajezdila svoja konja, se zahvalila puščavniku za njegovo gostoljubnost in odjezdila ob reki dalje. Potovala sta celo noč v svetli mesečini; jahala sta po zadnjem in najvišjem grebenu ter dospela ob jutranjem svitu do vrha. Veseli jutranji žarki so jima razkrili srečne ravnine krščanske dežele. Veselega srca sta hitela doli na rodovitno polje in sc ustavila v prijazni grški vasi. ki je bila polna sadnih vrtov in oljkinih gajev. Atenski knez je takoj vprašal po županu in najbolj ugledni osebi v vasi, in peljali so ga na njegov dom; tukaj pa je izvedel, da gospodarja ui doma. da je šel nadzorovat trgatev. Nicej pusti Iduno v županovi hiši. sam pa se napoti, da ga poišče. V vinogradu jc bilo mnogo ljudi, ki so opravljali najlepše in najbolj veselo vseh opravil: brali so v vinogradu bogato grozdje. Nekateri so stali na lestvicah, ki so slonele na vejah, trgali bujne grozde in jih metali doli, kjet so jih lovile prepevajoče deklice v jerbase ali nastavljene predpasnike. Sredi vinograda je stal mož srednje starosti in mirnega, toda pozor« nega očesa nadzoroval delo in semintje vzpodbujaj malomarne ali učil neizkušene. -'Kristo!« je rekel atenski knez, ko se mu je približal. Župan se je ozrl, vendar očividno ni takoj spoznal osebe, ki ga je nagovorila. »Ze vidim,« je rekel knez, »da je bila moja previdnost nepotrebna. Moja čudna obleka me je dovolj prenaredila.« »Knez Nicej!« vzklikne župan. »On je v resnici, preoblečen; vendar sem prepričan, da odpusti svojemu zvestemu služabniku.« »Nobene besede o tem, Kristo,« odvrne knez. »Da povem na kratko, prišel sem iz Rumelije preko teh gora in sem šele po tej vasi spoznal deželo, v katero sem slučajno prišel. Seboj imam spremljevalca. Jaz želim ostati nespoznan, ali razumeš? Državne zadeve. Mislim, da se smem zanesti, da ni nikogar tukaj, ki bi me mogel v tej obleki in po triletni odsotnosti spoznati.« »Le mirni bodite, gospod.« odvrne Kristo. »Ako vas jaz nisem spoznal, ki sem vas poznal od onega časa, ko niste bili večji kakor ta-le grozd tukaj, ste !ahko popolnoma mirni glede drugih.s k Legat šulferajnu. Posestnik Tomaž Pichler, ki je dne 17. novembra v Borovljah umrl, ie šulferajnu naklonil 800 kron. Izpred novomeškesa porotnega sodlšla. Rokovnjač. Od leta 1905. so se vrš'11 v Metliki in metliški okolici pogosto po-nočni vlomi v kleti, šupe, pode in v druga gospodarska poslopja, ne ^da bi se moglo priti zloč.nom na sled. Šele v noči od 7. na 8. avgusta tekočega leta se je Vin-cencu Komparetu, čevljarju v Metliki, slučajno posrečilo dobiti nevarnega tatu v pest. Opazil je namreč ob 11. uri ponoči, kako neka oseba prižiga vžigal;ce in skuša priti v Molekov pod. Urno pokliče Mo-leka in oba se podasta k podu. v katerem opazita neznanca, ki je zopet palil vžigalice in grabil v veliko, z železnimi obročki opremljeno plahto na podu se nahajajoče žito. Ko tat vidi, da je prišel v nevarno zanko, se previdno priplazi do vrat, potem pa jo na vso moč udere proti hrvaški strani. A ni imel sreče na begu. Zadene se ob nizek grm in butne ob tla. Ta trenotek ga dohiti Kompare, p ane nanj in ga obdrži. Vtaknili so ga v Metliki v preiskovalni zapor, odkoder -je zopet poskusil svojo srečo z begom, a kot prvič tako tudi sedaj brezuspešno. Sodnijsko zaslišanje je dognalo, da je ta mož Jurij Čulik, oženjen kajžar. stanujoč onostran Kolpe na Hrvaškem. Pri hišni preiskavi pa so dobili razne predmete, ki so jih ljudje spoznali za svoje, pri nočnih vlomih jim ukradene stvari. Culik je nanosil toliko množino raznovrstnega orodja, da bi z njim lahko zalagal cel oddelek c. kr. pionir ev. Našli so na njegovem domu v zaprtem prostoru, do katerega ključ je nosil po izpovedbi njegove žene vedno pri sebi. lepo število razl.čnih sekir, svedrov, vrvi, lopat, motik, klešč; našli so pile, železne grablje, železne zobce iz bran, vijak, škarje za rezanje trt, železne bate in dolge že ezne droge, ki se rabijo pri lomljenju kamenja, dalje ročne sani, več kuhinjske posode, vinskih sodov itd. Veliko drugih ukradenih stvari pa je uzmovič do takrat prodal že naprej. Zvedelo se je tudi, da sta bila pri teh tatvinah udeležena Še Peter Ciglič in Jože Hrovat. ki pa se jih ni moglo pozvati pred naše sodišče, ker sta ogrska državljana. Pri porotni obravnavi je obtoženec tajil vse, trdil ;e, da so vse te Stvari njegova lastnina. A njegove iz-povedbe se niso ujemale z izpovedbami pred preiskovalnim sodnikom in priče same so odločno trdi e, da popolnoma natanko poznajo svoje! jim ukradene stvari. Proti obtožencu je pr.čala tudi njegova lastna hči, ki je izpovedala, da je tudi ostalo orodje, katerega lastniki niso znani, od očeta ukradeno. Porotniki so spoznali Cuhka krivega tatvine vseh onih stvari, katerih lastniki so znani, krivega pa tudi onih stvari, katerih lastniki se niso pr.glasili. Ker znaša vrednost ukradenih stvari nad 600 K, ker je bil Čulik že devetkrat predkaznovan radi tatvin, pretepa in raz-žaijenja časti in so porotniki potrdi i tudi vprašanje: »Je li obtožencu prišlo krasti že v navado?«, ga je sodni dvor obsodil po 179. oziraje se na § 85. in po § 180. na sedem let ječe. Obsoen vlomilec. Jakob Rataj, star 49 let, oženjen kajžar na Ratežu pri Novem Mestu, je prodajal okoli po vaseh Z arniko. Dne'9.~iiovembra t. 1 pride v vas Praproče pri Št. Jerneju ter tudi tu opravlja po hišah svojo obrt z arniko. Pri tej priliki stakne pri posestniku Francu Bo-biču na' oknu za cvetličnim loncem k'juč ! od hišnih vrat, ga vzame, odpre z njim vežna vrata ter v sobi izpod srede posteljne plevnice ukrade iz denarnice bankovec za 50 K. Pri prvem zaslišanju in tudi pri porotni obravnavi je trdil Rataj, da je denarnica gledala izpod posfeljne odeje ter da si bankovca ni prilastil pri poln1 zavesti, temveč ornoten vsled pre-obilo vžitega vina. A gost:lničar Jernej Turk, pri katerem je Rataj tisto 'utro pil, in druge priče so izpovedale, da obtoženec takrat ni b;l popolnoma nič pijan, Franc Bobič pa, da je denarnico položi! na sredo postelje pod plevnico, predno je odšel od doma. Ker je bil Rataj že 18-krat pred-kaznovan in s cer večkrat tudi radi tatvine. je prišel vsled omenjenega dejania pred porotno sodšče. Porotniki so ga spoznali krivega tatvine pri Francu biču, zanikali pa so vprašanje: »Je li obtožencu prišlo krast' že v navado?« Oziraje se na to. mu ie sodni dvor prsedi! oo drugem odstavku § 178. k. z. glede na § 55. k. z. dve leti ječe, poostrene z enim postom vsak drugi mesec, po prestani kazni pa se ga postavi pod policijsko nadzorstvo. Rataj se je nritožil vsled pre- : visoko odmerjene kazni.. Izpred liublif^sMga porotnega sodišča. »Dobro. Tukaj ostanem eden ali dva dni. da jim dam doma prilike, da se pripravijo za moj sprejem. Mejtem je pa treba nemudoma poslati sela naprej. Vse to moraš storiti zame, Kristo. Kako se počutijo tvoje hčere?« »Tako. tako, Vaša visokost,« je odvrnil Kristo. »Človek s sedmero hčerami ima dovolj sitnosti vsak dan v tednu.« »Vendar ne tedaj, ako so vse tako krasne kakor tvoje!« »Pah, pah! Lepota ni vse, in kar se tiče Aleksine, se hoče možiti.« »Zelo naravno. Torej jo na vsak način pusti, da se omoži.« »Toda Helena hoče isto.« »Še bolj naravno, kajti ona je morebiti še lepša. Kar se mene tiče, jaz bi vzel obedve.« »Da, da! To je vse prav lepo; vendar lepota ni vse. Jaz nimam nič proti temu, ako se Aleksina omoži, in tudi nič, ako se Helena; toda potem je tukaj še Lais —« »Ha! Ha! Ha!« vzklikne knez. »Vidim, da ti povzročajo moje sodojenke prav veliko skrbi. Vendar se moram vrniti k svojemu tovarišu. Pridi domov, kakor hitro mogoče in potem uravnamo vse. Zclim bogate trgatve in samo toliko nesreče, ko'ikor jo je treba.« S temi besedami je knez odšel. No, kdo bi si bil mislil, da ga kdaj vidim tukaj,« reče župan. »Isti veseljak, kakor vedno! Kaj je neki imel opraviti v Rumeliji? Državne zadeve, seveda! Svojo novo obleko stavim, da se gre za kako lepo dekle, in naj bodo še take državne •ideve!« Dogovorjen napad. Včerajšnja porotna obravnava je bila v marsičem vele-zanimiva. Zagovarjala sta se Debelak in Anton Stupar. Obtoženca sta se sama odločno zagovarjala. Preiskava se je dolgo vlekla. Dve priči sta bili zaslišani v kazenski obleki, ker sta ravno zaradi te zadeve obsojeni zaradi krivega pričanja. Zaslišane priče so si v marsičem nasprotovale, zagovorništvo je nastopilo v končnem zagovoru proti pričam, češ, da so lagale. Priče so tudi bistveno izpreminjale svoje izpovedbe v preiskavi. Kritika zagovor-ništva je bila deloma pretirana. Priče so bile v gostilni do dveh čez polnoči. Ni dvoma. da se v tako pozni uri vinskih duhov ne more natančno priča spominjati dogodkov. Državno pravdništvo je v enem slučaju nastopilo proti senatovemu predsedniku, ker je izpraševa1 neko pričo o tieki drugi priči, da bi omajal njeno verjetnost, kakor je naglašalo državno pravdništvo. Postopanje proti Debelaku je državno pravdništvo malone v poinem obsegu ustavilo, ker je predlagalo zanikanje dveh glavnih vprašanj. Porotniki so popolnoma zanikali Debelakovo krivdo, potrdili pa Stuparjevo krivdo, ki je udaril z motiko Steleta tako po glavi, da so se pokazali možgani. Sodišče je prisodilo Stuparju dve leti in pol težke ječe, plačati mora ohromeli svoji žrtvi za bolečine 1000 K in mešečno rento 20 K, dokler ne bo mogel delati. Stupar, hud pretepač, ki je bil že v Ameriki, brhek fant, dobra duša, kadar ni vinjen, je bil v preiskavi na prostih nogah. Državno pravdništvo predlaga naj ga takoj zapro. Obsojenec prosi naj ga puste nekaj dni domov, da se preobleče. Pred-sedn!k: »Obleka bo tu dobro shranjena, boljše bo za vas, da tu ostanete«. Med tem ko »gliha« Stupar za »dopust« in kaže, da nima pri sebi denarja za v Ameriko, pride po Stuparja paznik in ga odvede v zapor. Pazniku Stupar pripoveduje. da bi rad šel domov zamenjati obleko; paznik tolaži Stuparja, češ, saj ni potreba, imamo vse tu: krojače, črevljar-je, kuharje, vse, da se mu ne bo slabo godilo v deželi — večletnega ričeta. Star grešnik. Na zatožni klopi sedi 78 let stari vdovec Valentin Jazbec, živinski prekupec s Primorskega, nestalnega bivališča, že večkrat predkeznovan zaradi hudodelstva, deloma dovršene, deloma po-izkušene goljufije. Jazbec, ki je od nekdaj na slabem glasu, je imel na Sv. Tilhali na ; Primorskem lepo posestvo, a je z malo- j pridnim življenjem vse zapravil, potem se I pa klatil po svetu in mešetaril z živino, kar je pa bilo le postranskega pomena. Glavna stvar mu je bila ljudi slepariti, za kar je imel vzlic svoji visoki starosti izvanredno spretnost. Priča Marija Guštin izpove, da je znal tako govoriti, da je ljudi kar očaral in omamil. Tako je prišel k zakonskima Francetu in Mariji Guštin v Colu in jima večkrat pravil, da pozna v Vidmu na Laškem bogatega grofa, ki mu za tristo goldinarjev pristnega denarja d& tisoč goldinarjev takega denarja, ki je na videz popolnoma enak pravemu. Pravil jima je, da je po njemu že marsikdo obogatel, aa so si zidali lepe hiše. In res sta sc mu zakonska Guštin vsedla na limanice in mu dala 340 kron. A kmalu so sc vzbudili pri Francetu Guštinu pomisleki, in zato je sklenil Jazbeca spremiti v Videm, da bi mu z denarjem ne ušel. To Jazbccu seveda ni bilo všeč. Zviti starec si je znal tudi v tem slučaju pomagati. Drugi dan po opisanem dogodku, bilo je letos neki dan meseca julija, sta skupno odpotoval v Videm. Razkazoval mu je mesto in kon- * čno ga pripeljal pred hišo dotičnega gro-ia, a tam je na mah zginil Guštinu izpred oči. Zaman je bilo njegovo iskanje po ob- , dolžencu, mož je moral iti z bridko prevaro praznih rok domu. — Na isti način je 1 mislil opehariti Jožefa Jamnika na Gočaij In Cecilijo Slavec v Ospu. Prigovarjal jima :je z nJemu lastno spretnostjo, a ta dva fce mu nista dala vjetl v nastavljeno past. Jazbec taji vsako goljufijo in pravi, Če je sploh kaj neumnega govoril, je to storil v pijanosti. Cede Guštinovih .140 K pa pravi, da mu Jih ie Marija Guštin le posodila. Dnevne novice. + Bogos?užni jezik v tržaški škofiji. Od merodajne in ugledne strani, ki je tako v verskem kakor v politiškem in socialnem oziru naših načel, smo dobili glede na tiove bogoslužne odredbe v tržaški škofiji sledeče pojasnilo: Istrski Slovenci in Hrvati so svojčas, kakor je zgodovinsko čisto dognano, rabili pri službi božji skoro izključno le glagolico. Ta pa se je po nemarnosti v prošlem stolet;u večinoma opustila. Ohranila se je knjiga »Sla-vet«, pO kateri se je pri petih mašah pelo Glorijo, epistolo, evangelij, čredo iti nekatere oracije v staroslovenščini v deka-nijah Kastav, Čepič in enem delu Buzeta. V nekaterih Župnijah zlasti v srednji Istri se je vzdržalo le petje cp>stole in evangelija v hrvaškem jeziku po »Slavefu«. Pred desetimi leti so vse hrvaške rnnnije prosile, da se v svrho enotnosti in po starih privilegijah ter običa!ih obnovi glagolica. V uradnem glasilu tržaške škofije za oktober 1.1. — in za to se zdaj gre — se le pa objavila naredba, da se sme od I. advcl'-ne nedelje naprej peti po »Slavetu« samo še epistolo in evangelij in tudi ta le pod pogojem, da se prej odpoje v latinščini, torej dvakrat. Izjema je le za dekanijo Kastav. v ka*eri ostane zazda' še dosedanji način v veljavi, dokler se ne odredi drugače. Ta naredba temelji na znanem dekretu Svete Stolice. — Kar se tiče ljudstva. je ta naredba izzvala precejšnjo nejevoljo, ker se je splošno pričakovalo oži-votvorjenje glagolice, za kamero se je neštetokrat prosilo in ie zato izpodrivanje zadnjih njenih ostankov napravilo kolikor toliko neprijeten vtis. Dobri poznavalci cerkvenega prava so mnenja, da tržaški ordinariat sploh ni bil prisiljen izvesti to naredbo po tozadevnem rimskem dekretu kakor tega tudi dalmatinski škofje niso storili, dasi vladajo v Dalmaciji v tem oziru prav iste razmere kakor v Istri. Menijo, da bi bil tržaški ordinariat to stvar lahko pri miru pustil, ker Rim sam ne bi bil te zadeve urgiral. Nadalje pa je to zelo neprilično, ker je tržaški ordinariat izdal le delno naredbo in kastavski kraj iz-vzel. Lludstvo namreč pravi, da ima dekret Svete Stolice. ako ga je sploh bil tržaški ordinariat obvezan izdati, splošno veljavo, da bi torej tudi Kastavščini morali vzeti privilegij »Slaveta«. Tako pa po pravici ali krivici napravlja odredba vtis, kakor bi se hotela staroslovenščina počasi in previdno izpodriniti in se Kastavcem le zato ni vzela, da bi ne bilo naenkrat preveč šuma. Ljudje so tudi zato nezadovoljni, ker bodo morali epistolo in evangelij dvakrat poslušati, ako jo bodo hoteli imeti v staroslovenščini in bodo morali delj v cerkvi ostajati kakor Latinci. Hrvati se čutijo vsled tega zapostavljene in nekako za manjvredne proglašene. — Tako naš obvestitelj. Dobili smo še nadaljnih informacij. KoneČne sodbe v vsakem oziru v tej kočljivi stvari še ne izrečemo, le to se nam zdi: 1. duhovščina sama ni z odredbo nič kaj zadovoljna in 2. ljudstvo se po nepotrebnem razburja. Ali ne bi moglo na jugu enkrat konec biti večnih prepirov zaradi liturgičnega jezika? To se ne da ljudem iz glave izbiti,- če imajo neko mržnjo do latinščine in se trdovratno drže čestitih navad ter privilegijev; zakaj ne bi se s tem računalo? Končno, kdo ima korist zaradi teh stvari, ki so za vero in cerkev pravzaprav nebistvene? Liberalci in nasprotniki vere, pa izborno izrabljajo take stvari zoper vero in cerkev samo! To je pa naše skromno mnenje, čc je pa stvar drugačna kakor nas je obvestil naš vseskozi verodostojni vir, pa smo pripravlje ni drugače soditi. -f Proti nemščini na Goriškem. Ne-del ski slovenski shod v Gorici je spreje' poziv, naj se poslanci vseh strank v go riškem deželnem zboru zed n jo v to. da se potom zakona uveljavita kakor Izključna učna jezika: slovenski m ita'ijanski. To bi bil pameten odgovor jezikovnim zakonom nemšk h deželnih zborov. 4- Kmečka zveza za dekanl o Treb nlc priredi v nedeljo, 5. decembra, popol dne ob 2. uri v dekanijsk;h prostor h občni zlKir in shod za somišljenike. Poročala ■bosta poslanca Lampe in Hladnik. + Proti pokretaškim pohuiševaiceni, ki so se vrgli na znano Lampretovo zeleno brošuro ko jastrebi na mrhovino, :n 'o na tisoče ra?pečali, je Pijevo društvo iz dnlo brošuro pod naslovom: »Pokfetašl začtitnfci' djevičanstva i biskup Jeglič«, v kateri tem vrednim bratcem naših umazanih liberalcev pošteno preiskuje obisti. Upamo, da bo to vspešen iprotistrup po-kretaškemu pohujševanju. + Zanimivo. Zdaj ko se o možnosti vojske z Italijo čezdalje več govori in ko je jugoslovansko vprašanje od dne do dne bolj pereče, ne bo odveč, če se spomnimo nekega zgodovinskega dejstva, ki nam ga je ohranil naš veliki Valvazor, kojega biografijo nam je pravkar v izbornem mojstrskem delu podil pl. Radics: Karol V. je nameraval Trst priklopiti špansko - laški posesti Habsburžanov. Kranjski stanovi pa, ki so pomen Istre, ki Je bila takrat v svojem severnem in srednjem delu še Kranjska, vedno visoko cenili in umevali, so se tej nameri tako uprli, da so leta 1521, cesarju odrekli prisego pokorščine, ako svoj načrt res izvede in Trst združi z laško - španskim delom habsburške monarhije. To je tako pomagalo, da cesar tega ni storil, marveč Trst priklopil notranje-avstrijski skupini pod žezlotn Ferdinanda I. Tako imajo kranjski stanovi zaslugo, da je Trst vtelešen slovansko - nemški avstrijski skupini in da ni že zdavnej pripadel Italiji, kar bi se bilo skoro gotovo po preminutju habsburške špansko - laške posesti zgodilo. Na vsak način pa ta zanimivi dogodek kaže, da so kranjski stanovi že začetkom 16. stoletja pomen Trsta za Avstrijo in za nje južne dežele, posebno za Kranjsko, visoko upoštevali. — Burna občinska seja je bila na Trati dne 28. novembra. Cenjeni »Sloven-čevi« čitatelji se bodo gotovo čudili, ko poročamo, da so trije odborniki silno rohneli radi tega, ker je župan za leto 1910. postavil v proračun 150 kron za vzdrževanje c. kr. čipkarske šole na Trati. Ne-umevno je, zakaj se protivijo napredku občine. Morda se zadostno ne zavedajo svoje odborniške dolžnosti, skrbeti za blagor soobčanov? Istina je. Če bi v Poljanski dolini ne bilo obrta s čipkami, bi nižji sloji, vsaj v zimskem času, trpeli revščino. Radi teh okolnosti je nujno skrbeti, da se ta industrija povzdigne še na višjo stopinjo, kar pa je mogoče Ie z dobrim poukom in ugodnostimi c. kr. čipkarske šole. V Poljanski dolini ima ženstvo nekak poseben talent in spretnost v izdelovanju lepih čipk, zato se želi, da centralno vodstvo čipkarskih šol na Dunaju pošilja sem v zdelovanje najlepše in najdražje čipke. — Slovensko kat. bralno in izobraževalno društvo na Trati je v nedeljo dne 21. novembra priredilo igro »Fernando, strah Asturije«. V društveni dvorani se je ljudstva kar trlo, mnogo jih je moralo oditi radi nedostajanja prostora. Dokaz je, da društvo potrebuje večje dvorane. Čudili smo se igralcem, da so težke vloge Vsi mojstrsko pogodili. Toliko spretnosti in čuvstvovanja v vlogah res nismo pričakovali. Nastopali so kot bi bili na odru doma. Od teh diletantov je upati za društvo lepe prihodnjosti in napredka. Čast jim! Igra se je dne 28. novembra ponovila. — Laški protesti. Iz Trsta se poroča, da se je laško protestno zborovanje proti s'ovenskmi šolskim zahtevam prelož'lona prihodnjo nedeljo. — Tudi Slovenci so vsled tega preožili svoje zborovanje na nedeljo, 5. decembra. — Za domobranske častnike in pod« častnike. Vojaška oblast poživlja vse one rezervne častnike m podčastnike, ki bi hoteli orožne vaje napraviti z avtomobilom ali motornim kolesom, da to najpoznejše do konca decembra t. I. javijo pri svojem okrajnem poveljstvu. V objavi naznaniti je tip motorja kakor tudi storilno sposobnost vozila. Nadalje je naznaniti spada li šofer k domobranski rezervi ali k stalni vojni. Pripominja se, da domobranski erar plača vse stroške za transport vozil, oskrbo za šoferja ter 30 K za avtomobil, 6 K pa za motorno kolo dnevne odškodnine. — Avtomobil provzročil nesrečo. Z Goriškega poročajo: V soboto so peljali nekateri vozniki iz Lipe cement, katerega rabijo pri zidan'u tamiošnjega šolskega poslopja. Na potu med Železnimi vrati in Lipo jih je dotekel neki avtomobil in sicer naglo vozeč. Pri tej priliki sta se vola posestnika Franceta Rogelje iz Lipe spla-Šila, odskočila sta k robu ceste ter se prekucnila z vozom vred pod cesto. Vola sta bila jako hudo poškodovana. Osta'i vozniki z Rogeljo vred so priskočili k avtomobilu ter zahtevali po imenih oseb, ki so se vozile z avtomobilom. Mesto odgovora pa je šofer spust!l avtomobil, ki je v največji naglici zdrdral naprej, in bi pri tej priliki kmalu povozil še gospodarja volov. Vendar pa so si zapomnili štev: ko avtomobila rn se je nadejati, da pridejo kmalu na sled predrznim avtomobilistoin. Vola sta se. kakor rečeno, jako hudo poJk<"d<" vala in se je bati, da ne hode ta več za rabo. Avtomohirstom. ki se vozi o po naših cestah, priporočamo, naj bodo previdni. — Kon'erevki od^ek ima oddati eno p!emer-ko kobilo p;pc~avske p.v.-c starosti 5 let za polovico rtaku.me cene; Istotako Jreblco, leta staro, P«sinS pincgavske. Kobila in žrebica se oddasie le zanesljivim konjerejcem, kateri se morajo zavezati kobilo, oziroma žrebico šest let obdržati in za pleme rabiti. Prosilci naj se zglase pri e. kr. kmetijski družbi v Ljubljani ali pri gosp. Al. Paulinu, c. kr. živinozdravniškeni nadzorniku v Ljubljani, Janez-Trdinova ulica št. 2. — Prodaja konj. Oskrbovalna komisija c. in kr. trenske divizije štev. 3 v Oradcu naznanja trgovski in obrtivški zbornici v Ljubljani, da bo dne 2. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne prodala na konjskem sejinu (Schlachthaus) v Gradcu po licitaciji štiri odbrane konje proti plačilu cene v gotovini in koilkovne pristojbine. — G. Peter Majerle nam poroča, da ni res, da bi bil kot predsednik krajnega šolskega sveta nevarno obolel, pač pa je zdrav in čil, kar mu prav privoščimo. — Stavku oče ženske. V tvornici za sardine tvrdke G io varni i Depanglier &. Co. v Kopru so začele delavke štrajkati. Vodstvo tvornice je tako nesramno, da jim daje na uro — 12 vinarjev mezde. Ko so torej nekatere zahtevale, da bi se jim bolje plačevalo, so jim prošnjo odbili; delavke so pa nato začele stavkati ki vsi delavci so jim sledili. Sedaj opravljajo njihov posel okoličani. — Iredenta v Trstu. V Polrteama Rosseti v Trstu je bila sinoči konferenca nekega Pio Scliinetti, ki ga je imyeIitis in druge in mortalnost je zelo visoka. Kljub temu so pa socialno-zdrav-stvene razmere uprav škandalozne, saj v Spodnjem Štajerju. Konkreten slučaj! Pisec teh vrstic je v kungoškem okraju opazil difterijo že avgusta meseca kot močno razširjeno epidemijo. Kljub temu se pa do danes, ko smo že v decembru, šola ni še niti za en dan zaprla, otroci hodijo neovirano po hišah, v mrtvašnico, nihče se niti najmanj ne briga za izolacijo in snažnost itd., otrok se nič ne poučuje o profilaksi — deca mre in vse gre po starem. Ali so to razmere za leto 1909? Dr. X. !š Mariborsko porotno sodišče. Pred sedanjim porotnim sodiščem v Mariboru se bodo obravnavale še sledeče tožbe: V ponedeljek 6. decembra, Karol Linhart, urednik, zaradi razžaljenja časti v »Štajercu«; tožnik je župnik Ogrizek v Dram-Iji, predsednik senata bo dež. sodni nad-svetnik Morocutti. V torek 7. decembra, Krnetec, umor, predsednik dež. sodni nad-svetnik dr. Vovšek. V četrtek 9. decembra, Simon Buzjak, uboj; predsednik dež. sodni nadsvetnik Morocutti. š -10 let železniški delavec je Alojzij Alojzij Stropnik iz Zidanega mosta. š Iz Sevnice se javlja, da je bivši duhovnik Papič, rojen Hrvat, ki je bil kaplan v sevniški župniji, prestopil k protestan-tizmu in se je v nedeljo 28. novembra poročil z neko vdovo. Poroka je bila v stanovanju zdravnika dr. Wienerroitherja. š Urednik celjske »VVachte« obsojen. Včeraj 30. novembra je bil pred okrajnim sodiščem v Celju obsojen urednik celjske »Deutsche Wacht« dr. Karol Ballogh na 60 K denarne kazni, ker jc na ulici pretepal s pasjim bičern meščanskega učitelja Kanila Aistricha. Aistnch je namreč v nekem listu napadel Ballogha. • s Stenografija in policija. Na graški policiji so otvorili za policijske stražnike stenografičen tečaj 1. junija t. 1. Končal se je 29. novembra t. 1. Sedaj se bo skrbelo, da bodo stražniki vporabljali v službi praktično stenografijo. š Cene mesa v Gradcu. Vsled sklepa graškega mestnega sveta so za mesec december 1909. določene sledeče cene mesu na javnih trgih: kilogram govejega mesa I. vrste z 19 dkg priklade 156 vin., II. vrste HO vin., III. vrste 124 vin.; brez priklade 196 vin. Kilogram mesa kravjega, bikov in mlade živine z 19 dkg priklade velja: I. vrste 128 vin, II. vrste 112 vin. in III. vrste 96 vin.; brez priklade, popolnoma stehtano, I. vrsta 152 vin. Ljubljanske novice. lj Roditeljski sestanek na II. državni gimnaziji. V soboto, dne 4. decembra t. I. se bode vršil ob 6. uri zvečer v telovadnici c. kr. II. drž. gimnazije prvi roditeljski sestanek v tekočem šolskem letu s predavanjem gospoda šolskega svetnika dr. J. Bezjaka o dolžnostih sploh, posebe pa o vprašanju, kako naj gojimo v srednješolski mladini čut za zvesto izpolnjevanje dolžnosti. K temu sestanku vabi ravnateljstvo prav vljudno starše, njih namestnike in prijatelje naše srednješolske mladine. lj Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek, je dramska noviteta ter se uprizori prvič izborna burka v treh dejanjih Engela in Horsta »P e r e a n t možje!« Glavne uloge igrajo tri dekleta, ki hočejo živeti brez moške opore: Gusti (gdč. Kan-dierjeva), Kristina (gdč. Thalerjeva) in Pavla (ga. Iličičeva), odvetniški koncipi-jent Trdina (g. Nučič), krotitelj upornih žensk, advokat lahkoživec (g. Bukšek) in njegov, ženske sovražeči solicitator (g. Povhe). V zabavnih epizodah nastopijo g. Verovšek, g. Buhoslav, gdč. Vintrova in g. Molek. Izvrstno komično ulogo igra ga. Bukšekova. — Opera študira Risto Savi-novo izvirno opero »Lepa Vida«, ki ji je po Jurčičevem romanu spisal libreto dr. Rudolf Batka, pisatelj in kritik dunajskega »Fremdenblatta«. Ij Komorni večer. Danes, dne 1. decembra bo prvi komorni večer »Glasbene Matice« ob osmih zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« z nastopnim vspore-dom: 1. Borodin: Kvartet d-dur. Allegro inoderato — Scherzo -— Nocturno — Finale. 2. a) Sokolov: »Večerna zarja«; b) Rknskiij-Korzakov: »Eegija«; c) Greča ninov: »Jetnik«. Poje gospa Juli a Mar-kuccijeva. 3. a) Rachmaninov: »Prelu-dium«; b) Glinka-Balakirev: »Škrjan-ček«; c) Rubinstein: »Tarantela«. Na klavir igra gospica Vida Prelesnikova. 4. Giazunov: Novelletes. Alla spagnuola — Orientale — Interludium in modo an-tico — Valse. Vstopnina po 2 K pri blagajni. lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani so darovali gg.: Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster v Ljubljani, 20 K, Stanko Premrl, pevovodja ljubljanske stolnice, 10 K in Karel Škulj, kapelan v Loškem potoku, 5 kron. — G. Franc Zoreč, trgovec v Ljubljani, je daroval za garderobo kat. društva rokodelskih pomočnikov en predmet. — Bog plačaj vsem darovalcem! Živeli posnemovalci ! Ij Iz mestne klavnice. Mestni magistrat je z odlokom z dne 17. novembra 1909 št. 17.988, odredil med drugimi tudi sledeča, širše občinstvo zadevajoča določila: Za vso klavno živino brez izjeme je počenši s 1. januarjem 1910. pri vstopu v klavnico predložiti v zakonu predpisani potni list. — Prašiče, teleta in drobnico je klati le tako, da se pred klanjem s kladivom omamljajo. — Vsi mesarji brez izjeme, ki uvažajo prešiče iz okuženih krajev, se imajo posluževati izključno le mestnega voza za prevažanje prašičev, ker le to poda garancijo, da se ne zanese kuga med domače prašiče. — Strogo je paziti, da se meso drobnice in telet ne napihuje in je vsakega klavca, ki bi proti temu ravnal, takoj naznaniti mestnemu magistratu zaradi kaznovanja. — Ogledni isti za zaklano živino, vsakovrstno meso, slanino, loj itd. se ne izdajajo več na mestnem magistratu, temveč edinole v mestni clavnici in to samo za v resnici ogledatio )lago, katerega provenienca je brez vsake sumljivosti. lj Ljubljansko prostovoljno gasilno n reševalno društvo priredi na sv. Štefana dan, t. j. 26. t. m., običajno božičnico na corist bolniški blagajni tega društva. Da )ode uspeh božičnice tem ugodnejši, dovolili si bodo prihodnje dni nekateri člani znane p. n. dobrotnike društva obiskati ter se že danes prav toplo priporočajo njihovi blagonaklonjenosti. ilj Za dijaško kuhinjo je izročila pisarna dr. Vladis ava Pegana od Štefana (ovačiča plačano globo 20 K, ker mu je gospod deželni poslanec Fran Drobnič na njegovo prošnjo in častno izjavo odpustil žali enje: in od Andreja Petelin plačano globo 60 K. ker mu jc g. Fran Filipič na njegovo častno izjavo in prošnjo odpustil zal-jenje. Blagajništvo se srčno zahvaljuje ter kliče: Vivant sequentes! Ij Izgubila je včeraj zvečer ob pol 7. uri gdč. Olga Trtnik, hčerka uradnika okrajne bolniške blagajne, dva bankovca po 20 kron, ko se je peljala od kavarne »Evropa« do Cesarja Josipa trga po cestni električni železnici. Najditelj naj jih blagovoli oddati na mestnem magistratu proti primerni nagradi. Ij Izgubljeno in najdeno. Sluga Ivan Pavle je 'izgubil črn ženski čevelj. Živinski trgovec NikoJaj Doiinar je izgubil kravi-co (bušo). Posestnikov sin Albini Hrastar je izgubil črno usnjato denarnico s tremi predali s svoto 4 K 80 h. šivilja Amalija Trtnikova je izgubila dva bankovca po 20 K. Uradnikova soproga gospa Karmila Bohmova 'e izgubila črn svilnast ženski pas. Učiteljica gdč. Ela Kuheljeva je našla črnousnjato denarnico z manjšo svoto denarja. Na južnem kolodvoru je bila izgubljena odnosno najdena palica, kladvo in nakovalo, dežnik, nekaj namiznega orodja, kolesarska svetilka in star površnik. lj Kanarček ukraden. Predvčerajšnjim je bil ukraden na Dolenjski cesti št. 19 tz odklenjenega stanovanja kanarček delavcu Ivanu Veitlu. Ij Za kruhom. Včerai se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Hrvatov, 10 Kočevarjev in 7 Slovencev, nazaj je prišlo 53 Slovencev. ZASTRUPLJENJE ČASTNIKOV. S Hofrichterjem se je zdaj pričelo redno zaslišanje, ker je korno poveljstvo potrdilo njegovo aretacijo. Zadeva je vedno bolj skrivnostna in zapletena. Pri lin-škem drogistu je neki častniški sluga zahteval 50 do 60 g cyankalija, a ni ga zahteval Hofrichterjev sluga. O Hofrichterju poročajo, da je bil čudak. Svoj čas se ni pustil briti, bil je več mesecev vegeta-rianec, iznašel je zase posebne čevlje. Med častniki vlada veliko razburjenje, ker se je ustreli! stotnik Peters zato, ker se je bal, da bi nanj ne zadel kak sum. V Gmundnu, kjer Hofrichterja dobro poznajo, je povzročila njegova aretacija velikansko senzacijo, ker ga družba ne smatra, da je sposoben takega zločina. Razne stvari. Poljski kongres v ameriških Zjedinje-nih državah. Poljska narodna liga v ameriških Zjedinjenih državah, ki je ena največjih poljskih organizacij, namerava prirediti prihodnje leto meseca maja velik poljski kongres v Waschingtonu. Skladatelj pater Hartmann — španski vitez. Španski kralj Alfonz XIII. je imenoval frančiškanskega patra Hartmanna za viteza kraljevega reda Izabele Katoliške. Skladatelj pater Hartmann je namreč poklonil svoj oratorij »Sedem zadnjih Kristusovih besed na križu« španskemu kralju Alfonzu XIII. Nesreče pri sankanju. Iz Stutgarta poročajo: 21 let stari zavarovalni uradnik Friedrich. ki se je z dvema prijateljema sankal na nekem griču, se je med vožnjo tako zaletel v neko drevo, da si je razbil črepinjo in obležal na mestu mrtev. Izmed ostalih dveh sankačev je bil eden težko, drugi lahko ranjen. V teku nekoliko dni je to že šesta nesreča pri sankanju v Stut-gartu. Nemci se hočejo učiti češčlne. Praški vseučiliški priv. docent prof. dr. Spina je objavil članek, v katerem se vnema za vpeljavo češčine kot obveznega predmeta za vse nemške šole, izvzeta je le ljudska šola. Enak sklep je storil tudi moravski nemški Volksrat. Ni verjeti, da so Nemci iz kulturnih ozirov tako navdušeni za če-ščino, marveč odloča pri tem isti pošteni namen, ko pri naših Nemcih na Koroškem in Štajerskem: da bi še bolj izpodrivali Cehe iz državnih služb. Alkohol ali kloroform — smrtna kazen. Iz New-Yorka se poroča: V New Castle, Pensilvanija, bi se morala izvršiti smrtna obsodba nekega Italijana, ki je umoril iz ljubosumnosti svojega bratranca. Morilec, po imenu Rosena, pa je vsled obsodbe v takem nepopisnem nervoznem stanju,^da ga je nemogoče peljati na mo-rišče. Šerif je predlagal, naj bi se Roseno s kloroformom justificiralo, vendar se temu predlogu ni ugodilo, ker se je označil kot nepostaven. Nato je šerif predlagal, naj se da obsojencu primerna množina žganja, kar bi pospešilo njegovo smrt. Proti temu je pa ugovarjalo neko žensko abstinenčno društvo na svojem zborovanju ter je odposlalo peticijo na guvernerja, v kateri se poživlja, naj ne dovoli omenjeni način smrtne kazni. Doslej se še ne ve, na kak način se bo usmrtilo Roseno. Hrvaška razstava v Berolinu. Na hrvaški oddelek je prišla iz Pariza madame Baquen, lastnica glasovitega modnega salona za ženske, ter mnogo nakupila in naročila. V soboto so si isti oddelek ogledale dvome gospe nemške cesarice ter veliko kupile; za 30. november pa ie hi) napovedan obisk nemške cesarice same da pride v spremstvu sina Eitla, njegove žene in drugim spremstvom. Upor v italijanski jetnlšnici. Iz Rima poročajo: V kaznilnici v Jesi pri Ankoni so se preteklo soboto uprli kaznjenci. Nek kaznjenec je nenadoma napadel jetniškcga paznika ter ga davil toliko časa, da se je nezavesten zgrudil na tla. Potem ga je zaprl v svojo celico in oprostil večje število kaznjencev. Odprl je namreč ječe s ključi, ki jih je vzel pazniku. Osvobojenci so bili nekoliko preglasni, vsled česar je prihitela jetniška straža z nasajenimi bojoneti v ječo. Jetniki so sneli vrata s tečajev in se -zabarikadirali v nekem ozkem hodniku. Ko so prišli vojaki bližje, so začeli kaznjenci metati nanje vsakovrstne predmete, steklenice, vrče, posamezne dele postelj, kosove tlaka itd. Več vojakov je bilo ranjenih. Končno se je posrečilo premagati uporne jetnike in jih zopet zapreti v •ieče. Nemci na Moravskem In v Slezlji. V popolnoma čeških okrajih Moravske je bilo v letih 1896—1900 med 1000 prebivalci 347 porodov, v popolnoma nemških krajih pa v istem času samo 337 porodov. — V Šleziji je bilo v popolnoma poljskih krajih 449, v čeških 323 in v nemških pokrajinah pa samo 321 porodov med 1000 prebivalci. V Šleziji so se Poljaki pomnožili za 144. Čehi 166 in Nemci samo za 55 duš pri 1000 prebivalcih. — To nam je nov dokaz, da je kljub nemški gonji slovanski živelj mnogo žilavejši kot nemški in da ga ne bo še kmalu konec. — Proti divjim zakonom v Sarajevu hoče baje nastopiti policija. Nemoralne svobodne zveze so se doli silno razširile in policija bo morala poseči predvsem v jako visoko stoječa gniezda — saj riba pri glavi smrdi! Samo če bo imela korajže ;«a to! Žalostna dedščina. Iz Pariza se poroča, da je neka kuharica v Havru podedovala od svojega brata v Ameriki več milijonov dolarjev. Ko je zvedela o tej ded-ščini, jo je zadela kap in bila je na mestu mrtva. Nesreče z avtomobili. Koburška prin-cezinja Lujiza. ki se že dalje časa mudi v Budimpešti, se je v četrtek ponesrečila s svojim avtomobilom. Peljala se je na iz-prehod z nadporočnikom Mattasichem. Avtomobil se je na nekem križišču 'cest zadel v nek drug avtomobil. Zlomila sc je os in se razbile šipe avtomobila, ki so ranile princezinjo na obrazu. Hujše nesreče ni bilo. — V Rimu pa se jc v četrtek zaletel avtomobil nekega rimskega bogataša v avtomobil dveh Amerikancev. Vozova sta se razbila. Amerikanca in šofer so bili težko ranjeni, Italijan pa lahko. Povozili so tudi neko žensko, ki je bila na mestu mrtva. Cerkveni letopis. c Iz Tržiča. Veliko veselje 'je zavladalo po vsej tržiški fari, ko se je raznesla novica, da bo novi župnik vlč. gosp. Jožef Potokar. Sprejem, katerega so mu priredili ob njegovem prihodu dne 25. novembra, je bil priča, s kakšnef radostjo so ga Tržičani sprejeli za svojega župnika; vse je tekmovalo, da bi bil sprejem kolikor mogoče veličasten. Postavili so mu štiri slavoloke (med temi enega občina) s pomembnimi napisi. Naproti na kolodvor so mu šli zastopniki cerkve, občine (občinskih zastopnikov je bilo celo osem), izobraževalno društvo sv. Jožefa in zastopnice Marijine družbe. Pozdravili so ga v imenu cerkve cerkveni patron gosp. Andrej Gassner, eden v imenu nemških, drugi v ionenu slovenskih občinskih odbornikov; pred šolo ga je čakala vsa šolska mladež. kjer ga je pozdravil gosp. šolski vodja in ena deklica v imenu šolskih otrok; pred cerkvijo ga je še pozdravila ena članica v imenu Marijine družbe in en ud v imenu izobraž. društva sv. Jožefa. Ginjen se je gosp. župnik vsem zahvaljeval in obljubljal, da bo žrtvoval vse moči v prid vseh svojih faranov. V nedeljo nato so ga presvitli gosp. knezoškof še enkrat slovesno umestili pred vsem ljudstvom v ccrkvi. Čuden slučaj je, da je pred 29 leti ravno na ta dan (25. novembra 1880, menda je bil tudi četrtek) prišel prejšnji župnik vlč. gosp. kanonik Fr. Špendal. Ali naj to pomeni, da bo novi g. župnik ravno toliko časa deloval v Tržiču, kakor njegov prednik? Dal Bog, da bi bilo res! DR. COOK BOLAN. Ncw-York, 30. novembra. Poroča se, da dr. Cook ni odpotoval v Evropo. Biva v bližini Ne\v-Yorka, ker je bolan. Telefonska in brzojavna poročila. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Dunaj, 1. decembra. V današnji seji državnega zbora se nadaljuje debata o nujnih predlogih glede manišmiskrh šol. V zbornici je ie malo zanimanja za debato. največ zanimanja jc za posvetovanja Slovanske J cd no to, ki se popoldne zopet zbere, da sc posvetuje, pod kakimi pogo i bi bilo mogoče pripustiti prvo branje proračun*. V včerajšnji seji Slovan- ske Jed note v je bil sprejet predTog, naj se prej zahteva od poljskega kluba, da poda konkretni in jasni odgovor o tem, kako izjavo bi 'Poljski klub« podal pri prvem branju proračuna. Od odgovora »Poljskega kluba« je odvisno, kak bo sklep današnje seje »Slovanske Jednote«. Ako bo -Poljski klub« odgovoril, da bo v svoji izjavi pri prvem brarvu proračuna zahteval rekonstrukcijo kabineta in da bo, ako se do drugega branja proračuna rekonstrukcija ne izvršil, glasoval pri drugem branju proti vladiali se vsaj odstranil od glasovanja, tedaj bo morda »Slovanska Jednota« sklenila, da pripusti prvo branje proračuna. Vsekakor ie vse radovedno na odgovor »Poljskega kluba«. WEKERLE PRITISKA NA VLADARJA. Budimpešta, 1. clec. Ministrski svet je sklenil prositi vladarja, naj privoli v to, da sedaiva ogrska vlada ne bi več dalje vodila poslov, ker ji od ogrskega državnega zbora ni mogoče dobiti idenmitete. Wekerle radi tega potuje jutri na Dunaj. HOFRICIITERJEVA AFERA V DRŽAVNEM ZBORU. Dunaj, 1. decembra. Danes je poslanec MUhhvert interpeliral domobranskega ministra v zadevi aretiranega nadporočnika Hofrichterja in zastarelega vojaškega kazenskega postopanja. AVSTRIJSKI PARSEVALOV ZRAKOPLOV. Dunaj, 1. decembra. Danes je avstrijski Parsevalov zrakoplov nastopil svojo distančno vožnjo. Ob osmi uri 25 minut je zapustil Fischament, ob pol deseti je bil nad Dunajem, odkoder je odplul proti Schonbrunnu, kjer ga je opazoval cesar ter je zrakoplov dvakrat obkrožil grad. Nato je odplul nazaj proti Dunaju. Nad Dunajem je metal iz gondole črno-rmene zastavice. Občinstvo mu je prirejalo ovaci-je. Zrakoplov je odplul pioti Požunu ter se bo preko Bučka na Litvi vrnil na Dunaj. Vožnja je proračunana na sedem ur. MOŠTVO CELEGA VOJAŠKEGA ODDELKA JE HOTEL ZASTRUPITI. Pariz, 1. decembra. Tu je podčastnik Charles Faraca pomešal v vojaški kuhinji strup med juho za moštvo, hoteč zastrupiti cel eskadron. Dva vojaka sta takoj, ko sta zavžila juho, obolela, eden je umrl. Aretirani zločinec je izjavil, da ga je branje Hofrichterjeve afere tako zmešalo, da je to storil. Aretiranec je bil še nedavno častniški namestnik, a je bil degradiran. Pravik), da je zločin storil, da bi prikril tatvine, izvršene pri svojih tovariših. Včeraj se je ves čas vrti I v vojaški kuhinji. Vprašan, kaj hoče, je dejal, da gleda, če bode krompir v juhi. SMRTNE OBSODBE V ČRNI GORI. Cetinje, 1. decembra. Vojno sodišče je izreklo sodbo o zaroti, ki je lani meseca septembra hotela odstraniti sedanjo vlado in kneza Nikolo ter princa Danilo proglasiti za kneza. Vojno sodišče je izreklo štiri smrtne obsodbe, med obsojenimi na smrt je kapitan Inovič. Smrtne obsodbe so bile danes izvršene. se kot naravna ,(i a i n i z ua vo d a rv8vrsfeinkoi zdravilna votla ' zoper težkoče organskega dihanja in iopsr bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča: THZSiK Ci^rNE, Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 1. decembra. Pšenica za april I. 1910.....13-84 Pšenica za okt. 1910......1173 Oves za april 1910......10 01 Rž za april.........7*56 Koruza za maj 1. 1910.....6 68 Efektiv: mlačneje. Najprimernejše darilo za našo 3293 deco je čokoladna knjižica s podobami. Cena 2 K, po pošti franko K 2'40. Boncliees alareine Pfcpnermint LozeagesAmerikanl»Jalt"Honey Specialiteta: LuSin, Gigant, Klairon, Mar- šnerov češki kakao. Čokolada reformna in mlečna. Vse druge obeske za božično drevo po najnižjih cenah ponuja na izbiro Prva češka ako. družba tovaren za orlent. slad.lzflelSe in čoholadovKral.Viuohradih preje Ji. MflBŽNEB. Zaloga: Ferdinandova tF. .Platuz" Vaclavslte nafll. (proti PrimaSovum). Dunaj VI. Theobaldg.1. ki se more precej nastopiti, razpisuje Zupni urad Kovor pri Tržiču, 3309 29. novembra 1909. 3-1 Zeleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6" 60. Naročila po povzetju. 3281 se radi preselitve takoS § kauariilSgtim gbrtom, ležeča es jafco pra- aa SISncala pri 3-1 za parno žago. Leonov dol nad Golim, se sprejme. Prosilci, kateri so že bili v enaki službi, naj vložijo prošnje na Grofa Leona Auersperga oskrbnišivo turjaške graj-ščine v Hammerstielu pošta Studenec pri Ljubljani- za ogromno množino kuretnlne ietne produkcije, sedaj dograjen in v polnem obratu. V zavodu bodeva izrejala v lastni valilnici izvaljeno kuret-nino jamčeno najčistejših pasem kakor: „Plijni- Eocks", „Qr~ pington", „Wgandottes", „Brahma", „Mechehier" in bodeva te plemenjake kakor tudi jajca od teh plemenjakov po najnižje mogočih cenah p. n. interesentom oddajala. Prodajala pa bodeva tudi v najinem zavodu s mlekom opitano, bodisi živo, bodisi zaklano, opukano, iztrebljeno in na francoski način pripravljeno (dresirano) perotnino najfinejšega mesa in izbornega okusa kakor: purane, gosi, race, kapuue, pnlarde, kokoši za juho, piščeta sa peči, piščeta za ocroti ter jajca za kuhinjo po najnižjih dnevnih cenah. Dalje bodeva imela v zalogi različne perjo za permce, blazine itd ter ustanovila posebni oddelek za razpečavanje vsakovrstne divjačine. Ogled najinega zavoda je vsakemu p. n. interesentu proti zgla-sitvi v najini pisarni pristopen in prosiva slavno občinstvo za.mno-gobrojen obisk v svrho prepričanja, da zamoreva vsaki želji glede kakovosti in množine perotnine vsestransko in v popolno zado-voljnost p. n. naročnikov vstreči. 63»r 31aro£tla xa BsoSIEhb praznike: prostea ossjt sS® SS. J. [., fesr M vs!es>! obilili asarsiEsI ne Ksagla iamčiil, da bu-ileva p©anslla naročila iasil točisa izvršila. Z odličnim spoštovanjem l-l siiii mm niiainiiiiijnii poroii Zgornja Šiška pri Ljubljani. Telefon št. 276. —- aZD9 ¥1111= ^mammmm MI Dobiva se v vseh lekarnah in večjih špe-3243 cerijskih trgovinah. Glavna zalooa za Kranjske: A. Sarabon, tjobljana, kakor tudi Vsak dan sveže modene, orehove, rozinovo pottoe, šartelj pinoe drugo peoivo, v pekarni pa fin domač ržen kruh. ^^ ® kavarni ™ se dobiva vsaki čas črna in fina bela kava ter kboren čal itd. itd. Znanost ln umetnost. * Nove »Božične pesmi« za mešani zbor, zložil dr. Anton Chiondowski, salez. duhovnik na Rakovniku pri Ljubljani, so ravnokar izšle v zalogi »Katoliške Buk-varne« v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 40 h. S to zbirko bo našim cerkvenim zborom zelo ustreženo in je želeti, da ne manjka na nobenem cerkvenem koru. Kaj več spregovorimo v kratkem. * Anton Medvedova igra v petih dejanjih »Kacijanar« je izšla nravkar v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. »Kacijanar« je gotovo ena najznačilnejših pesniških publikacij na dramatičnem polju s pristnim zgodovinskim ozadjem in se jej mora pripoznati visoka literarna vrednost O igri bomo v kratkem obširno spregovorili, uprizorila se bo še to sezono v deželnem gledišču v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 50 h. — »Modri Janko«. Kakor poroča založništvo »St. Štefan«, prideo prvi eksemplari te krasno ilustrovane knjige za mladino že 4. decembra v Ljubljano in se takoj razpošljejo knjigotržnicam. Za Miklavža in Božič ga pač ni lepšega darila, kakor je ta velekoristna knjiga, ki obenem mladino s svojimi šegavimi kriticami in lepimi podobami izvrstno zabava. Segajte torej pridno po njej, slovenski starši! — »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih« izteklo si je veliko zaslugo s slovensko izdajo te knjige, ki naše otroke takorekoč izgraje nauči higijene in čednega obnašan a. * Praktisches Hilfsbuch zu Panholzers »GroBe Biblische Geschichte« (Graz 1909) — Johann Seidl. — Katehetje bodo po tej knjigi, ki je razlaga »Velikim zgodbam svetega pisma«, kakor sta jih pri nas priredila Vole in tudi Kociper, z velikim veseljem in pridom za katehetski pouk segli. Ta razlaga je silno praktična, dogmatično skoziinskozi pravilna, pedagoško zadošča vsem zahtevam in je zlasti zaraditega velike vrednosti, ker polaga poglavitno važnost na to, kako otrokom v srce vsaditi resnice krščanske vere. Katehet, ki bo po tej knjigi razlagal »Velike zgodbe svetega pisma«, bo brez dvoma dosegel velike uspehe in pouk bo njemu samemu zelo olajšan. Delo obsega dva zvezka, ki veljata 9 K. Dobi se v »Katoliški Bukvami« . v Ljubljani. | Ravnateljstvi kinematografov „Ideal" in „Pathe" vljudno naznanjata, da se bodo vršile predstave, začenši v četrtek 2. decembra vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure zvečer s posebnim podučljivim in zabavnim sporedom slaščičarna, toširna, peharlja, Ker bodeta imeli podjetji s to uvedbo večje izdatke se nadejata od sl. občinstva. da bode to upoštevalo z obilnim obiskom in izkazalo svojo naklonjenost. ter zalogo potrebščin za mrliške odre in pogrebe novoustanovljeni tvrdki nespremenjeno nadalje vodila Zahvaljuje se za zaupanje, ki se mi je v tako obilni meri izkazovalo z vseh strani, priporočam najtopleje svoja naslednika v tej obrti in prosim, da se jima naklanja enakozaupanje. Velespoštovanjem Fran Vidali. ter zalogo potrebščin za mrliške odre in pogrebe v Prešernovi ulici ter da bova skušala vselej v vsakem oziru ustreči željam in zahtevam velecenjenih naročnikov. Z odi. spoštovanjem 3277 Hnt, & Iv. Rojina. Izvršuje vse : bančne : : posle. : B Sprejme sc takoj za ključavničarsko obrt. Ivan Peterca, ključavničarski mojster, Ljubljana, Dolenjska 3204 cesta štev. 21. 6-1 io božična Radi prevelike zaloge prodajam f $ konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice ^ Lil ki 6 _ ■ ■ po tovarniški ceni. " Pred gk0flj0 19 TSffr^r^*11—'i -ifT -afcajaifcaaaaaaEBTSO..,. n.i lf—rwasa JJLL J1L Igrače za Miklavža in Božič. Velika zaloga Igrač in drugih krasnih daril, lepe naj novejšeokraske za božična drevesca po najnižjih cenah priporoča. Veronika Kenda, Ljubljana Dunajska cesta. 3301 '1-1 r. Ivan Tavčar 3303 3-1 odvetnik se je preseli! v prejšnjo dr. Hribarjevo pisarno v Sodnijsko ulico št. 2. Si ur lammuamm amaj II Zlate sretiajer Berili, Paril, Sin iti -ovo vsakovrstno blago je zanesljivo dobro in poceni. -ovo perilo je prav lepo in dobro izdelano, to izveš na Sv. Petra nasipu št. 7, tam ga domača dekleta izdelujejo; poglej noter, šivalne stroje goni elektrika, to gre hitro, zato je poceni. -ova dekleta izdelujejo vse perilo za gospe in gospode po meri in okusno, v prodajalni se Ti bo pa vse tako izredno ceno računalo, da ne dobiš nikjer tako poceni, je za Miklavža in Božič tudi letos cene znižal. Prosim Te, porabi to zelo ugodno priliko in kupi perilo, to mi je najljubši dar, rabim ga pa vedno. -ovo platno, prti, prtiči, brisalke, švicarsko vezenje, to so lepa darila. Angleški šifon jc posebno dober. ČADfi-ove žepne rute so zelo lepe! Cene za te je (JiiAU pa neverjetno znižal. prodaja posamezne ostale predmete in ostanke za mali denar. 3287 3—1 v narodnem tonu. Ign. Hladnik, op. 55. Ceaa 2 K. Trije koncertni dvospevi za S, R., S. B. in S. T., z glasovirjem, op. 33 Cena 2 K. Naroča se v Katoliški bukvami v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. 3245 5—1 Ha/bol/. h o »m. ZObO it t tli sred -t Izdetavatel) O <3*ydl Ljubljana, SpltaL-SttlUr. H 9 je razpisana v Ribnici nad Mariborom do 15. decembra. Nastop 1. januarja. Pred-3301 nost imajo ceciljanci, 2—1 Cerkveno predstojništvo. POZOR! im p • ;js 19 «3 «=3 S <. sv. mmm Siliisno, Sv. Petra Cesta št. 8. Prilika je ugodna, mnogo nakupi! Z dežele pa piši! Uljudno se Ti priporoča . r. " . v. <• < <=' • " : j Se priporoča za Izdelovanje ko f uho v vseh vrsi kakor tudi damskih Jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kofu-hovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spa-dajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 21 Domača elektrotehnična obrt FR. sm elektrotehnik Gradišče štev. 17 priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno in toCno. Pokličite ma, ako je VaS električni obrat moteni 2139 Velespoštovanjem (1) FR.SHK, domača elektrotehnična obrt Ljubljana Gradišče štev. 17. Gospodarsko društvo v Mmm, pošti Pazin, (Istra), posreduje brezplačno pri prodaji ♦ _ svojih udov. Cena je nizka. Vino Vlllu je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. (2983 l) 2a zimsko se3ono: fino izdelane suknje, krat^ in dolgi kožuhi, moderne obleke od 24 )\ naprej, angleške obleke lastnega izdelka, posamezne hlače, fini deški plašči in krasni kostumi za dečke v velikanski izberi. - $tatne, na vsakem predmetu označene cene. — Velikanska zaloga /j. Jfunc Ljubljana, Dvorni trg 3. Podružnica: Jesenice (Gorenjsko). blaga za naročila po meri. 3169 Podružnice Splfet, Celovec, Serafevo, Trs® Ljubljanska kreditm banka v Ljubljani stmar en nitcaa %% sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje po čistih ^DeIi'mwiTlc* - j Priporoča promese za državno srečke 1384, žretomle že 5. tamJjra t.!.. cclc a K 28'-, polovice a K15- Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Izdajatelj: Dr. Imiacii Žitnik. Podružnice Splfet, Celovec, Serafevo, Trst • ;Rezmol zaklad -li 850.000. Odgovorni urednik: Ivan Stefc.