tev. 37. V Traku, v torek, 6. februarja 1917 Letnik XLtl, i 7 aja vsak vo L* it z a za ■ -ece elj s dan. tudi ob nedeljah in praznikih, cb 5 zjutraj. li-n Sv Frančiška As^kctja st. 20, I. nad^tr. — Vsi ;>r.*i t..* ) uretln -tvu lista. Nefrankirana pisma «• ne •■•veicrr.aio n rck >pisi se ne vračajo ;.'o\ u urednik Štefan Godina '.astnik konsordj Tisk ti-karne .Edin. si*, vpisane zadruge® -vom v Trstu, ulica Sv. Frančiške A»:škega St. 20-^ dan uredništva in uprave šiev. H-o7. znaša: Za celo leto.......K 24. — -.............12.- ............a ko izdajo za ccio leto....... 520 . . .......zeo Posamezne številke _tidi:iosti" sc prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene. Oglasi trgovcev in o rtni';ov .... mm po lu vin Osmrtnice: zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........ ......mm po 20 vin. Ogiasi v tekstu lista do pet vrst .... ... K 20.— vsaka nad.iijna vrsia............ .2. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema insc ratni oddelek .Edirosti". Naročnina M reklamacije ?e po'iljajo upravi :i a. Plaći.j-* se izključim ie upravi .Ud:no->ti* Plač.i i:i to/i sc v Trstu Uprava in iuseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega St. JO. — Poštnohranilnični račun Ši. 811 «>52 Pregled nnjnoveTh dogodkov. * pii\ in r%siedice VVilsonovega koraka. Varnostne priprave, zaplemba nemških ; rHnožnih križark in poostrene kazni za krčenje nevtralnosti v Ameriki. Kon-fcrenče :ia španskem. Presojanje novega r »'• /aja v centralnih in nekaterih nev-trainih državah. \a evropskih bojiščih razven živahnejših to; v-kih in nekaterih pehotnih akcij na zapadu, nič važnega. Razno. Kabinet Talaat bej na Turškem. Ob -k nemškega cesarja pri bolgarskem Po preklnleniu odnoSniev Amerike z Nemčijo. Odpust Bernstorfta, nastop Tarnovvskega. Odredbe mornariškega ministrstva. LLG.ANO, 4. (Kor.) Po londonskih poročilih italijanskih listov je državni oddelek izročil nemškemu veleposlaniku, gro-fu Bernstorffu. njegove potne liste ob dvc!i i ojnvdne. Avstroogrski veleposlanik. grof Tarnovvski, je izročil Lansingu včerai svoje poverilno pismo. Prekinjanje dipl matičnih odnošajev se nanaša dose-da le na Nemčijo. Ameriški veleposlanik v Bcrolrnu Gerard je dobil ukaz. da naj za'ucva pred svojim odhodom iz Bero'i-na r- :te iste za vse ameriške državljane. ki nameravajo odpotovati iz Nemčije. Pre k \Vilson je prikrival svoj sklep časa, da je zanioglo mornariško mi-r-t\ <> ukreniti vse potrebne odredbe, kakor zatvoritev arzenalov za tuje do-st' . c. prikritje vseli gibanj ameriškega br. . a in nadziranje interniranih nemški!: parnikov in dokončati vse priprave za \ zdr/.anje javnega reda proti izgredom in atentatom na javna poslopja. Kljub te- i mu je bil za trgovinski podvodnik | > I >eutsch'a;id določeni tovor sežgan in! moštvo nemškega oceanskega parnikaj »Was*rngton« je zamoglo napraviti stroje parnrka nerabne. »Tribuna« nasvetuie. da naj vozijo trgovske ladje entente istočasno v skupinah po štiri ali pet v spremstvu ladij, oboroženimi s topovi velikih kalibrov, ker bi zamogli v tern slučaju podvodtitki le težko kaj doseči. Iz izvajanj iisiov pa je razvidno, da primanjkuje tako spremnih ladij kakor sposobnih tonov. Londonski dopis »Stampi« pravi, da je vse predvsem odvisno od tega, koliko ]k>J.i dejanski zamogii doseči podvodnik*. Leio nastop Združenih držav bi prišel Šele v drugi vrsti v vpoštev in bi bii le j moraiične vrednosti. Sicer pa je iz ita:i- j janskih listov zopet izginila ona slaba I ves . ki se je pojavila pred kratkim, ko je pričela postajati Unija ententi nadležna. BEROLIN. 5. (Kor.) Ameriški veleposlanik Gerard do opoldne še ni prišel v vnanji urad. kjer tuJi še ni nobenih poročil o prekinjenju odnošajev z Ameriko. Splošno se izraža začudenje, da predsednik \Vilsoti očita Nemčiji prelom slovesne obljube, ko vendar v noti 4. maja 1916 izvršene koncesije izražajo pričakovanje. da se posreči Ameriki doseči, da opusti Anglija svoje protimeJnarodno postopanje. Časa so imeli Amerikanci dovolj zato, toda dosegli niso pri Angliji ničesar. Politi;-!!! kr< g -e tudi jako čudijo, da govori \\ ilson o svojevoljni akciji, dočim gre Nemčiji in njenim zaveznicam vendar za dobro premišljeno, resno in v vseh posledicah preštudirano akcijo. V splošnem se zamore naglašati. da ne nudi nastop Amerike nobenega presenečenja. Nemčija čaka na vse ostalo mirno in trdno v nadi, da bodo podvodniki storili svoje. BEROLIN, 5. (Kor.) Ameriški veleposlanik. mister < ierard, je zahteval danes popoldne svoje potne listine. Varnostne priprave Amerike. \V A S HIN GTO N, 4. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V senatu je bil vložen predlog za 500 milijonov dolarjev posojila v svrho pripravljenosti armade in brodovja in da se prepreči vsak nastop elementov, ki simpatiziralo z Nemčijo. Mornariški PODLISTEK. t* Ne sodite,...! Roman. i« Vse mesto je kmiila radovednost, kajli knez je b,| že dva dni zaporedoma v hiši tajnega svetnika Rentlovega. V sosedstvu so nata ?čno opazovali, da se je prvikrat mudil tamkaj le malo časa, drugič pa da je šele po dobri uri prišel voz ponj. Nasluee\aJi so vse mogoče, potem so pa povedale dame. ki so bile ravno pri Josipmi. da ima knez konverzacijske ure pri Rusinji. Spogledovali so se pomenljivo in gospa županja je nemudoma povabila dame r.a kavo, da se ta zanimiva novica poleg tort in kolačev pretrese na vse strani. Povabljena je bila tudi gospa tajna svetnica s hčerama in netjakinjo. V udobnem županovem stanovanju so bile tajnik Daniels je priporočal, da naj mornariška ladjedelnica in ladijske postaje u-krenejo potrebne varnostne odredbe. Zakonodajna komisija senata je dobila ukaz, da naj razmotriva o ukrepih, da se preprečijo v državah Unije zarote, ki bi za-mogle nastati vsled prekinjenja diploma-tičnih odnošajev z Nemčijo. W ASHINGTON, 4. (Kor.) Senatna komisija je sprejela 17 zakonskih načrtov, ki naj olajšajo boj proti kršenju nevtralnosti. Wi!son je silil na naglo rešitev teh zakonov. Za falzificirane dokumente in napačne izjave v svrho prilastitve napačnega potnega lista se določa zapor petih let. Požigi, uničenje strojev ali polaganje bomb na ameriške ladje se kaznuje z 10 leti zapora. Zaplembe nemških ladij. AMSTERDAM, 4. (Kor.) Reuterjev ura J poroča: Nemški parnik »Krouprin-zessin Cacilie« je bil v Bostonu zaplenjen. Ameriška vlada razmotriva o vprašanju, ali naj spremljajo ameriške ladje po zapornem vodovju vojne ladje. V Panami so bili zaplenjeni štirje parniki Hamburg Amerika Linie, ki so se nahajali tamkaj od začetka vojne. BEROLIN, -5. (Kor.) Po semkaj doslih poročilih je vlada Združenih držav ameriških razven že javljenih trgovskih ladij zaplenila tudi pomožne križarke, ki se nahajajo v ameriških pristaniščih in internirala moštvo teh križark. Glasovi iz rajha o novem položaju. BEROLIN, 5. (Kor.) Mi smo oboroženi, pravi »Lokalanzeiger« povodom jireloma z Ameriko. \V ilson je prevzel nase silno odgovornost, toda nas ne more prestrašiti nobena grožnja. Izjavil je še pred par tedni, da ne želi uničenja nemškega naroda. Radi tega mislimo, da se ne udeleži vojne, ki ima za izrecni namen uničenje Nemčije. »Berliner Tageblatt« pravi: Čeprav smatra Wilson za gotovo stvar, da ukrenejo vse nevtralne države isto kakor on. vendar evropski nevtralci položaja ne piesojajo tako kakor predsednik Združenih držav. Oni vedo tudi bolje nego \Vil-son, kako silna in žilavo odločna je Nemčija. Tudi »Vossische Zeitung« pravi: Mi ne vemo. ako napravi \V ilson po prvem koraku tudi drugega. Njegova popolna odgovornost se prične šele po vojni napovedi. Vsekakor pa moramo računati z dejstvom vojne. Novi sovražniki bi pomenili za nas nove boje. a lahko rečemo, tudi nove zmage. Upamo, da usodepolni korak ameriškega predsednika ne bo vplival na nevtralne države Evrope. A Nemčija pojde neodvisno od sklepov vseh nevtralcev svojo pot. po kateri mora iti. »Vor\varts« piše: Izstradalni naj?ad se tiče celega nemškega naroda. Nikdo ne bo mogel po sklepu te najstrašnejše vojne reči. da nemški vojaki, nemški -delavci in nemški socijalni demokrati niso izpolnili v vojni svoje skrajne dolžnosti. Vtisk na Dunaju. DUNAJ, 5. (Kor.) Časopisje sprejema vest o pretrganju diplomatskih odnošajev med Ameriko in Nemčijo zelo mirno ter izraža zaupanje, da NVilsonova odločitev ne zadene nemške in avstro-ogrske vlade nepripravljenih. Vtisk na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 5. (Kor.) Listi presojajo položaj, ki je nastal vsled prekinjenja diplomatičnih odnošajev med Nemčijo in Ameriko, mirno in stvarno in naglašajo. da celo kak nadaljni korak Združenih držav ne bi čisto nič izpremenil na položaju. Glasovi iz Danske. KOPENHAGEN, 4. (Kor.) Razpravljajoč o poročilu o prekinjenju odnošajev med Združenimi državami in Nemčijo, izraža dansko časopisje mnenje, da v»led tega koraka še ni potrebno, da pride do vojne. Toda istotako vlada splošno prepričanje. da so nastale vsled nastopa Amerike za nevtralne države nove znatne gospodarske težkoče. »Politiken pravi. da se ne izplača prepirati se o tem. ali j bi bila udeležba Amerike na svetovni voj- i ni večjega ali manjšega pomena. Za nev- f tralne države obstoja sedaj nevarnost, .ia 1 ostanejo izolirane. Položaj je torej dovolj resen za nevtralce, vendar pa je treba ostati miren »n hladnokrven, da se vzdrži gospodarsko življenje kljub sedanjim iež-kočam, v nadi. da ni več dolgo do miru. »Sozialdemokraten« izvaja, da prelom diplomatičnih odnošajev še ne pomeni vojne, a tudi ta bi komaj direktno vplivala na razvoj prave vojne. Švedski glasovi. STOCKHOLM, 4. (Kor.) Stockholmski časopisi izjavljajo k prekinjenju diplomatičnih odnošajev med Združenimi državami in Nemčijo .'.oglasno, da ta dogodek nikakor ni ptiis! nepričakovano, čeprav nekoliko hitreje, kakor se je mislilo. V ostalem so vodilni listi raznih strank mnenja, da to na splošni položaj bistveno ne bo vplivalo in ga tudi ne izpremenilo i ti presojajo tako ustvarjeni položaj s trezno mirnostjo. Glasovi iz Švice. BEROLIN, 5. (Kor.) ^ »Lokalanzeiger« poroča iz Berna, da v Švici splošno presojajo podvodniško vojno mirno. Do kakega vrtoglavega razburjenja ni prišlo. Na kako izpremembo političnega stališča Švice ne inisJi noben pameten človek. Nevtralnost Švice se smatra kot roclier de bronce. Španski ministrski svet. MADRID, 3. (Kor.) Danes zjutraj sta ameriški in švicarski poslanik posetila ministra za vnanje stvari. Dopoldne sc je vršil ministrski svet, ki je trajal tri ure. Po seji je ministrski predsednik Rorna-nones izjavil, da se je natančno razpravljalo o nemški noti in njenih posledicah. Poročal je kralju o varnostnih odredbah, ki jih ima pripravljene kabinet in o pričakovanih posledicah. Vendar pa šc ni bil ukrenjen noben trden sklep. RIM. 4. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Madrida: Kralj Alfonz in ministrski predsednik grof Romanones sta konferi-rala opolnoči in včeraj zjutraj dolgo časa. Romanones ni podal o teh razgovorih nobenih izjav, zdi pa se, da je tvoril predmet teh konferenc odgovor Španske , na nemško noto. Ministri so se sešli popoldne k seji. Potopitev »Hou satani ca«. AMSTERDAM. 4. (Kor.) Glasom poročila Reuterjevega urada iz NVashingtona je prispelo na državni oddelek pismo angleškega konzuJa iz Plyinoutha, da je bil parnik »Housatanic« pred potopitvijo po nemškem podvodniku posvarjen in je imel priložnost, da je rešil posadko. Llovdova agentura poroča, da sta bila kapitan in posadka »Housatanica« izkrcana. Avstrijsko uradno poročno. D L NAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. februarja 1917. Vzhodno bojišče. — Sovražni oddelki, ki so tipali proti našim postojankam jugozapadno Brezanov, so bili pre-gnaui z ognjem. italijansko bojišče. — Včeraj zjutraj je oddelek bataljona št. 30 poSjskih lovcev vcjrl v neko sovražno postojanko zapadno prelaza Pioecken (Karnski greben), ujel enega oficirja in 28 mož in uplenil eno strojnico, eno minovko ai več pušk. Po uničenju zavzetih naprav vražnika so se vrnili naši lovci brez imenovanja vrednih posebnih izgub nazaj v lastne postojanke. SIcer nobenega važnega dogodka. Jugovzhodno bojišče. — Položaj nelzpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Femiko uradno poročilo. BEROLIN, S. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. februarja 1917. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Od severnega brega Ancre do Som me so se ob močnejšem topovskem ognju v posameznih (»ddeikih vršili tudi pehotni napadi. S protinapadom smo zopet iztrgali Angležem večji del jarkov vzhodno Beaticour- zbrane že vse. ko so prispele Rentlovc dame. ki so postale sedaj tako interesantne, kajti Sonja zopet, ni bila pravočasno pripravljena za odhod. Dame so sedele pri dveh lepo ozalšanih mizah, stare ločeno od mladih, in pogovor se je vrtel samo okoli Rusinje, kneza in Rentlovih. Seveda je ta pogovor takoj prenehal, ko so vstopile Rentlove: Ker navadno osebe, o katerih se v takih krogih govori pred njihovim prihodom, potem, sprejemajo tem Ijubezniveje, so se dame gospe Rentlovi tudi tu zelo laskale. Gospa svetnica pa je bila utrujena in tiha. Sonjo je ogledovalo vse, njena toaleta je zelo bodla v oči posebno mlade dame, ki so se dregale s komolci med seboj. Magda se je živahno vrinila med svoje prijateljice, Josipina pa se je vsedla poleg Marte pl. Lesinske. Sonja, ki se je vsedla na drugo stran pobočnikove sestre, je le-to sjx>znala šele sedaj. Marta je bila mirno, nekoliko ponosno dekle in je bila v vsem hči visokega častnika. V svoji vnanjosti je bila precej neznatna. Zanimivo je bilo zanjo, da je sedaj vendarle spoznala Sonjo Cigirinovo, ker jo je doslej ovirala bolezen, da ni prihajala v družbo, in si je po vsem, kar ji je brat pripovedoval o tej tujki, napravila o njej piecej neugodno sliko. Kajti osebam, ki niso bile prijetne njenemu bratu, tudi ona ni bila naklonjena. i Sonja pa je čutila željo, da bi bila ravno napram njej zelo ljubezniva. Tako se je torej z vljudno pripombo o fini vezbi smehljaje obrnila k Marti: — Kako ste marl}ive tu pri vas. — Ali vi nikdar ne delate kaj takega, gospica Cigirinova? — je vprašala neka dama. — Kvečjemu kake lahne čipke, s čimer se nt pokvarijo prsti,kajti z vezenjem, kakor se bavijo žnjimi ta mlade dame, se samo poškoduje koža. (Dalje.) ta; pri tem je ostalo okrog 100 ujetnikov v naših rokah. Popoldne se je izjalovil srdit napad Angležev severno Beaucour-ta. ponoči pa obnovljen naval močnih sil proti naši-ii postojankam vzhodno Grand-courta do južno mesta Pys. Tudi ob cest? iz Beaufencourta v Gueudecourt so se vršili boji. Južno Somme so privedle napadne skupine nad 20 Francozov in Angležev iz sovražnih črt. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ob Narajovki so manjši ruski oddelki tipali proti našim postojankam, a so bili pregnani z ognjem. Na fronti nadvojvode Jožefa in pri ar-madni skupini gen. feldm. Mackensena je poleg neznatnega topovskega ognja in predstražnih spopadov položaj neizpre-menjen. Macedonska fronta: Nič novega. BEROLIN, 5. (Kor.) VVolffov urad poroča: 5. februarja 1917, zvečer. Na bojiščih nobenih večjih bojnih dejanj. Prvi generalni "Kvartirmojster: pl. Ludendorff. Boliersko uredno poročilo. SOFIJA, 3. (Kor.) Na vsej macedonski fronti slabotno topovsko delovanje. V dolini Vardarja živahno delovanje letal. Na romunski fronti streljanje med stražami na obeh straneh kanala sv. Jurija. SOFIJA, 4. (Kor.) Macedonska iror.ta: Severozapadno Bitolja srdit bobneči ogenj sovražne artiljerije. Na ostali fronti običajni topovski ogenj in patruljni boji. — Romunska fronta: Pri Isacceji in Tulceji topovski ogenj. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 4. (Agence Tel. MiUi.) Glavni stan javlja: Tigriška fronta: L t. ni. srdit topovski boj južno Tigrisa. — Fe-lahiiska fronta: Topovski ogeni in nam v prid potekli boji med poizvedovalnimi patruljami. Iz izpovedb ujetnikov izhaja, da sta biia v bojih I. t. m. dva sovražna bataljona, ki sta. štela po 7G0 mož in se jima ie posrečilo vdreti v naše jarke, popolnoma uničena. — Perzijska fronta: Sovražniku Smo odvzeli provijantno kolono, ki je obstojala iz 335 obloženih velblodov. — Kavkaska fronta: Odbili smo sovražni napadni poizkus na naše desno krilo. — Po nadaljnih poročilih smo pri obstreljevanju otoka Teneda razdejali en obrambni top in otoški svetilnik ter potopili osem prevoznih čolnov. Po izpovedbah nekega pobeglega tenedskega otočana ni na otoku nobene bolnišnice. Tako ie torej sovražnik, ki je tekom našega obstreljevanja razvil zastavo Rdečega križa, iznova kršil ženevsko konvencijo. Naš topovski ogenj je tudi potopil sovražno ladjo, ki se je poizkušala približati sovražni križarki, ki smo jo potopili pred Castellorizzo. Sovražna uradna porodila. Italijansko uradno poročilo. februarja 1917. — Na trentinski fronti so novi snežni zapadi preprečili topovsko delovanje. V Visokem Camelicu je bil presenetljiv poizkus sovražnika preprečen. Na julijski fronti običajno topovsko delovanje, ki je bilo v pasu med točko 144 in morjem močneje. Nemški letalski napadi v Flandriji. BEROLIN. 4. (Kor.) Dne 2. februarja je več naših flandrijskih mornariških letal izdatno obmetalo z bombami Fournes in Addinkerke. Letala so se vrnila nepoškodovana. ____ LLOYD GEORGE O POLOŽAJU. LONDON. 4. (Kor.) V govoru, ki ga je imel tu. je izjavil ministrski predsednik Llcyd Oeorge. da ima liberalna stranka poseben interes na ciljih, za katere se bori Angleška v tej vojni. Eden teh ciijev je. da bodi načelo mednarodnih pravic podlaga mednarodnega miru. To kaže. da Turki niso sposobni za pravično vladanje kakega drugega plemena, ker niti ne znajo dobro vladati svojega lastnega plemena. Ministrski predsednik je nato govoril o vojnem položaju in pripomnil glede lial-kana. da je balkanska zmešnjava edini del bojišča, nad katerim morajo zavezniki skrbno čuvati. Na morju je naša moč še vedno nezlomljena. Zadnji korak Nemčije je napredek na potu popolnega barbarstva. Nemčija snema ta zadnji odvek civilizacije in se kaže barbarja v svoji pri-rr jeni divjosti. Sedaj mora stati razkrit tudi pred prizanesljivimi nevtralci. Sovražnik je storil svoj zadnji korak, ker se bliža obupu. Nemci lahko izgotavljajo cele roje podvodnikov in letal, da si pomagajo pieko blokade, toda če Nemci izgube zaupanje svoje armade, se pruski militarizem ne more več vzpostaviti. Zato je potrebno, da se razdene blazna ideja pruskega militarizma. Ministrski predsednik je zaključil: V letu 1917. dobimo mir, če opazi sovražnik, da bo, če vzdrži do leta 1918. na slabšem namesto na boljšem. Naša temeljna naloga je, da organiziramo vse pomočne vire zaveznikov, kajti večina naših nesreč je bila v pomanjkanju | skupnega delovanja. Toda narod ti storiti še več. Pritegniti moramo za more [storiti še več. Pritegniti moramo za to sposobne može med 18 in 41 leti. dočim ostali ostanejo prosti. Udeleženi moramo tu biti vsi. Nova organizacija vlade želi pomoči naroda. Varčevanje z živili ie varčevanje tonaže in tonaža je v sedanjem trenutku srčna žila naroda. Angleška mora gledati, da sc čas pridruži iuenim zaveznicam, in edina pot za pridobitev časa je. da se čas ne izgublja. Kabinet Talaat bel na Turškem. CARIGRAD, 4. (Kor.) Veliki vezir Said Malim paša je iz zdravstvenih oz ».rov podal sultanu ostavko. Sultan je ostavko sprejel in poveril ministru notranjih stvari, Talaat beju, sestavo novega kabineta. Talaat bej je sprejel veliki vezirat. notranje stvari in začasno finance. Musimi bej je postal minister zunanjih stvari. Hali I bej justični minister in predsednik državnega sveta. En ver paša ie obdržal vojno in Džemal paša mornariško ministrstvo. Taalat bejev kabinet ie bil v vseh krogih sprejet zelo ugodno. Nadaljeval bo dosedanjo politiko, namreč energično nadaljevanje vojne ob strani zaveznikov do dosege končne zmage. Sultan je podeli! Talaat beju naslov vezirja i» paše. CARIGRAD, 4. (Kor.) Novi kabinet je imel včeraj prvi ministrski svet in pojasni v sredo svoj program pred zbornico. Nemški cesar v posetih pri bolgarskem kralju. BEROLIN. 4. (Kor.) VVolffov urad javlja: Veliki glavni stan, 4. februarja 1917. — Cesar Viljem je 3. t. m. z velikim spremstvom odpotoval v posete k bolgarskemu kralju Ferdinandu v Postyen (v severni Ogrski), kjer se kralj mudi v zdravilišču. Na potu s kolodvora v hotel je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo cesarja. Nato je šel cesar v stanovanje bolgarskega kralja, ki ga je pred vhodom prisrčno pozdravil s svojim bratom princem Filipom Saksonsko-Koburško-Goth-skim. Vladarja sta nato konferirala več ur. Potem je bila v velikem-salonu hotelu večerja, ki ste se je udeležili tudi obe spremstvi. Cesar je sedel med kraljem in princem Filipom, kateremu je cesar podelil visoki red črnega orla. Pozno zvečer je cesar po prisrčni poslovitvi odpotoval zopet v veliki glavni stan. General Nivelle na soški fronti. RIM. 4. (Kor.) Agenzia Štefani poroča: Vrhovni poveljnik francoskih severnih in severozapadnih armad, general Nivelle, je bil od I. do 4. t. m. gost italijanskega ar-madnega vodstva in je bil sprejet tudi od kralja, ki mu je osebno izročil veliki križec savojskega vojaškega reda. General Nivelle je konferiral danes s Cadorno in nadziral ob njegovi strani na Krasu oddelek čet, pri čemer ie številnim oficirjem, predvsem poveljniku tretje armade, vojvodi Aosti, v znamenje orožnega bratstva izročil francoski vojni križec. Carjev nagovor na člane petrograjske • konference. RIM, 4. (Kor.) Kakor poroča Agenzia Štefani iz Petrograda, je imel car pri pfi-jedini, ki jo je priredil na čast udeležni-kom petrograjske konference, napitnico. pri kateri je izvajal: Trdno prepričan o uspešnem učinkovanju, ki bo sad skupnih naporov zaveznikov pri bodočih operacijah, računam s tem, da bo Vaše delovanje uspešno pripomoglo k pospešeni u končne zmage, ki nam je zagotovljena po veliki vrednosti zveznih sil na suhem in na morju. Pijem na zdravje suverenskih državnih poglavarjev z Rusijo prijateljskih in zvezanih držav, na zdravje njihovih tu navzočih delegatov in na zmago naše plemenite stvari, ki je stvar pravičnosti in svobode. _ Grška divizija zapustila Krf. RIM. 4. (Kor.) Agenzia Štefani poroča, da je grška divizija, ki sc je nahajala na Krtu, že izpraznila otok. Nezgoda ameriške torpedovke »Jones<'. FILADELFIJA, 4. (Kor.) Reuterjev u rad poroča: Torpedovka »Jacob Jones . ki je prispela ponoči iz Bostona, da i re-izkusi stroje, je ostala čez noč na reki. Ko so hoteli danes potegniti torpedov ko v dok, se je pričela potapljati. Posrečilo sc je, rešiti ladjo. En mož posadke je osumljen sabotaže in je bil aretiran. Francoska zbornica. BERN. 4. (Kor.) Pariški listi poročajo k včerašnji seji zbornice: Posl. Guichard je zahteval oJpust moštva letnikov 18&S— S9. Vojni minister Liautey je izjavil, da ne more sprejeti predloga, ker bi bilo odvzetih armadi s tem 300.000 mož. Predlaga vprašanje zaupnice. Predlog jo bil končno odklonjen. Švedski kralj na Danskem. KOPENHAGEN, 4. (Kor.) Švedski kralj je prispel na privatni poset k danskemu kralju. Jutri zopet odpotuje. Bolezen kneza Alfreda \¥indischgraetza. PRAGA, 5. (Kor.) Danes izdani bulletin pravi: Stanje pljuč zadovoljivo, dihanje Stran II. .EDINOST«1 štev. 37. V Trstu, dne 6. februarja 1917 nekoliko ovirano, temperatura 39. žila 78, ( tek zadovoljiv. Podpisan: dr. Kaspar Zmanjšanje koiićine sladkorja. Dl NAJ. 4. (Kor.) Naredba ljudskega: •varnega urada zmanjšuje ko.ici- a rti za povpi ceno ce- no trt kilograma. Noa odredba postane veljavna laK^j. ko za i »a Jejo sedanje siadkor-ne karte. Saharin — državni monopol. DL N\J. 4. (Kor.) »SViener Zcitung« obja\ . wt>ar>ko ;:artdbo, s katero se izreka sa ;ari>n kot državni monopol. „Veliki" in „mali narodi". \ zvezi z odstavkom v poslanici W ilso-na. kjer govori o pravicah velikih in ma- j lih nari dov, in pa z imenovanjem groia, Ciani Martin ca šefom avstrijskega kabineta, a grofa Czernina ministrom za vna-nje stvar . piše nemško in avstrijsko časopisje precej razburjeno. V prvo noće nikakor pripoznati tega načela; ki je za uspe vanje, mir in razvoj človeštva bit-stveno tako s človeškega, naravnega, ka-k r s socijalnega, gospodarskega, kultu-in političnega vidika. \ drugo pa t časopisje. da bi vsi narodi £v-rej tudi v naši monarhiji) računali! Avstrijce in Madjare k »velikim | i . Zaco se upirajo principu ena-j ic za velike in niaie narode, (jo- ie iiviii..rc.:: •■. .c h Rune politične westi. ivoj nan J v patnjoticnem duhu. i.i umre zabranjevati posamez-' Neinškonacijonaini postulati. »Venkov« ,U<>!!!. ua smatrajo svojo zgodovi- piše: »Ali nc zveni kot zasmeli vsem res-j-iij. nej >, svoj jezik za naiblago- nim prizadevanjem, ki jih imajo sedaj vsi vviv, veličino za najčudovitejo. nacijonalni ekonomi o najbolj perečih • j a i t iri pesnitvah je v tem celo vprašanjih, če čiiaino na prvih straneh ; se hoče pred vso nemških listov, da je bila v tem trenotku vsem svetom. do-i pri ministrskem predsedniku deputacija ) svojega naroda, si treba nemškonacijonalne zveze, ki je zahtevala ii nekoliko objektivneje me- od njega najhituejo izvedbo nemškonacijo-ie iastno narodno čut-jnalnih postulatov na Češkem?! Vsak pameten človek se prijemlje za glavo, ko sami smatramo svoj čuje, da v dneh, ko gre za največje živ-marveč je potrebno Ijenske interese monarhije, nimajo nemški oU-k uio z gotovim ve-j nacijonalci v resnici nobene druge skrbi, , j:i \ov svojega naro- nego da silijo vlado, naj izvede nemški dr-citirah par številk iz žavni jezik in r^ztrže Češko! Ponavlja-:eskem »\enkovu« o mo: v resnici neverjetna stvar, pred ka-rinje v nartAiostnem tero bodo nekoč zgodovinopisen stali oblike izpeli b tja i«> sa.iio- nemogli in si jo bodo brezuspešno skušali ! x:a in malih narocnli«. pojasniti drugače, nego kot dejanja mđlih znane, vendar bo ljudi v velikem času!____ Ali ni nikdo ,-et zabeležimo. —! med tenii g spodi, pomislil na to, da more 56 prebival- ta pritisk na čisto naraven način izzvati v 1 t,9b7.70/ na Nem- češkem narodu protipritisk ter da na ta \ / višini kakor — »Pester Lloyd«!! O tem pravi socijalnodemokratično glasilo, da izhaja v nemškem jeziku le zato, da — vara ljudi v Nemčiji glede razmer na Ogrskem. V članku »Poste« utegne biti kaka netočnost, ali psovanje v »Llovdu« priča, da bi hoteli s psovanjem odvračati s kritičnega opazovanja stvari in — ljudi na Ogrskem. Ker pa časopisje v Nemčiji ni na višini — »Pester Lloyda«, se ta poizkus na posreči! Posebno, kar se tiče nagodbe, je zgodopisec že ugotovil, da je po svojem obsegu sad nasilnega položaja, ali, kakor je rekla »Post«: da je Fran Deak» oče nagodbe na ogrski strani, »izkoristil avstrijski poraz pri Kraljevem Gradcu«. Glede očitanja, da hoče grof Tisza raztrgati monarhijo, pravi »Arbei-ter-Zeitung«: »Res je, da Tiszu ni za loče-nje, marveč mu ie za gospodstvo v duva-lizmu. Vprašanje je le, ali ta pomota (v berlinskem listu) govori Tiszi v prilog... Po vsem tem je dobilo časopisje v Nemčiji v tem odgovoru eksempel kulturelne kakovosti tega »Pester Lloyda«. — Omenili smo to — dehtečo polemiko, ker je »Pester LIoyd« — pa naj je na krmilu Tisza, ali Khuen, ali Andrassy, ali Aponnyi, ali kak Košut — vsikdar najverneje trobilo in zrcalo stvari in ljudi na Ogrskem. Ali pr le da m n l< »o sicer jiii tu t : a Ce, lik 8 -3 hr Pu na 1» ladjarov je prištetih k tem/), Cehov in Slovakov 8,393.953 na Srbe in Slovence, 5,(JO4.U70 na 3.94U.441 na Maioruse, 3,224.147 me in 76>.422 na Italijane. ML teoi ,4 na Madjare. (A kdo ve. ko-1 način v ča^u, ko treba sodelovanja vseh slojev prebivalstva, da se poravna gospodarska ^' iza. izzvati pogubne boje radi narodnih vprašanj?! »Vzdržati!« 'l'o po-menja torej, naj imamo smisla za velike probleme. In kdor nima tega, ne spada da-: govore lapidaren gover | ncs na javno tribuno. Menimo, da ministr-po kateri bi bili Nemško-A v-= j predsednik pouči gospode v nemško-V, avl jar i eđuia -velika naroda« v ; nacijonalni zvezi o tej stvari!« — Samo ji. Po odstotkih ie tu 6U% — Slo-, če bi kaj koristilo! Ali, kdaj je še kaj ko-Kje so tu meje, kjtr »mal narod« ristila beseda pametnega pouka pri Iju-ja velik«? Ne da bi hoteli za sedaj k j ga — nočejo uvaževati. Ce bi bili »t kake zaključke iz tegxi številnega t\ gospodje dostopni za tako besedo, sploh e.-ia. kcHistatujemo le. ua je številno ne bi vsaj v sedanjem trenutku prihajali žje posameznih narodov monarhije s takimi porednimi zahtevami, ki seveda im drugim tako minimalno, da se no- laskajo njihovemu samoveličju, ki pa so iarod , b; bilo soditi, da je be-n Unska koleginja precej trdo stopila na !>rste L!oydu in razmeram na Ogrskem, lo pa — kak, r sodi ).Arbeiter-Zeitung« — po zaslugi. Ta poslednji list pravi sicer, da je P ; list precej dvomljive vredno- sti ter približno ua isti moralični Domače vesti. Odlikovanje, Za hrabro vedenje pred sovražnikom je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda poročnik Fran Ferjančič. član rojanskega »Sokola«. Izplačevanje odškodnine za oddane ko-vinaste predmete. Z ozirom na tozadevno notico v »Edinosti« z dne 2. t. m. opozarjamo interesente, da se je izplačevanje odškodnine za oddane kovinske predmete pričelo včeraj. In sicer so se včeraj izplačale odškodnine proti izročitvenim potrdilom štev. 1. do vštete štev. 200. Danes pridejo na vrsto številke 201. do vštete štev. 300. (med 9 dop. in 2 pop.) in številke 301. do vštete 400 (med 4 pop. in 7 zvečer), in tako vsak dan do vštetega 10. t. m. po 200 številk na dan razen 10. t. m. popoldne, ko se izplačevanje zaključi s štev. 1102 in boste torej ta dan likvidirani 202 številki. — Opozarja se še enkrat, da se omenjene dni izplačujejo odškodnine samo za kovinske predmete, oddane svoj čas komisiji I. v ulici della Valle št. 3., in da se te odškodnine izplačujejo samo proti izročitvenim potrdilom. — Izplačevanje se vrši pri anagrafičnem uradu v ulici Sanita št. 25.. III. nadstr.. vrata 58. Obrtni davek. Cesarski komisar razglaša: V smislu določbe S 58. zakona, izdanega 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, in člena 38., točke 5. do 6. izvršilne določbe I. del, drž. zak. št. 35 ex 1897. se razglaša, da so izvlečki seznama splošnega obrtnega davka za leto 1916. za področje c. kr. davčne administracije I. na javni vpogled interesirancem v pisarni III. ma-gistratnega oddelka (IV. nadstropje, soba 108) od 10. do 23. februarja t. L od 9 dop. do 2 pop. Južna Avstrija in južni Slovani. V izdanju od 31. m. m. smo se v članku pod za-glavjcm »Južna Avstrija« bavili z zahtevami nemških radikalcev in njih učinkom na naše pokrajine. Zavračali smo te zahteve na podlagi številk o narodnostnih razmerah v Avstriji. (Glej današnji članek!) »Agramer Tagblatt« pripominja k našim izvajanjem: Te številke pripovedujejo — vse. Italijani bi v vseh vprašanjih tvorili jeziček na tehtnici in ni treba šele praviti, na katero stran bi se nagibal ta jeziček. Lahko je torej umeti. zakai se alpski nemški politiki toliko razgrevajo za *južno Avstrijo«. Istotako pa je umevno, zakaj so Slovenci in Hrvatje tako nasprotni takemu državnemu osrečevali ju. i jo tirajo sedaj izvestni nemški krogi. Številke izdajajo vse! »Italianissimi«. Glasom vesti iz Lugana so nove žigice, ki se prodajajo na korist vsled vojne obnemoglim, označajo z imenom ^Italianissimi«. Študentje in dame jih prodajajo po ulicah. Proti človekoljubnemu namenu ne more biti seveda niti besedice oporekanja. Z naše strani tem manje, ker apelujemo tudi mi na javno milosrčnost nesrečnežem v prilog. Želimo le, da bi mi uspehe »italianissimov« še prekosili v imenu — človečanstva. V kolikor pa bi se morda hotelo s takim kričečim nazivanjem podžigati strasti in sovraštvo, o-stajamo tudi hladni, ker vemo, da v vojni ne zmagujejo ne strast, ne sovraštvo in tudi ne žigice, ampak bolje vodstvo, bolji topovi in bolji liudje. Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni kontuinačni bolnišnici Rdečega križa v ul. Fabio Severo je 4. t. m. umrl podstraž-mojster dež. orožniškega poveljništva št. 7. \ igil tnrich, imejitelj srebrne hr. rost-ne svetinje. Pogreb se bo vršil danes, 6. t. m., ob 3 pop. iz omenjene bolnišnice na vojaško pokopališče. Huda zima. Kasno je prišla, ali za to z ostrostjo, ki je pri nas ne pomnijo ljudje, posebno ne, kar se tiče trajanja. Pri nas v Trstu je bila navada, da' je mraz huje pritisnil po parkrat, ali trajalo je vsikdar le po par dni. Letos pa kar noče odnehati. Pritišće in pritišće, kakor da se hoče poleg drugih nadlog, ki nas tarejo, še posebno uveljaviti. Moče menda, da naj ljudje pomnijo to leto tudi radi nje. Tudi iz vsega Primorja prihajajo žalostne vesti. Ne pomnijo take zime in takega mraza. Tudi zmrznjenih ljudi so našli na cestah. Neki moški in dva dečka so na poii preko Učke v Bergudu obnemogli. Take vesti prihajajo od vseh strani Evrope. Nenavadno liud mraz je letos tudi v Dalmaciji. Vse hrepeni in Čaka z nestrpnostjo blažjega vremena. Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 27. januarja do 3. februarja t. I. je bilo v tržaški občini zaznamovati 2 slu- čaja škrlatice. 2 slučaja davice in 3 slučaje legarja. Umrla je ena oseba za lega r jem. Nemško gledališče. Snoči je bila v nemškem operetnem gledališču (»Eden«) prva uprizoritev Fran Straussovega »Netopirja«. Opereta je starejše delo tega ustva-ritelja nemške operete, iz leta 1874., in se je z njegovim »Ciganom baronom« ter morda »Beneško nočjo« in »Veselo vojno« pač menda edina ohranila na večini nemških operetnih odrov poleg sedaj modernih Leharjev, Kalmanov itd., na čemer se ima pač zahvaliti svoji melodijoznosti in dejstvu, da daje priliko kemičnim talentom, da prihajajo res do veljave. Uprizoritev je bila razmeroma prav dobra, na čemer gre glavna zasluga subreti gci. Herinovi, ki je ravno tako kot pevka gca. Sendingova prvič nastopila pred trž. občinstvom, potem ljubkemu nastopu gce. Nitscheve (princ) ter hvale vredni naravni komiki g. Matu-ne (čuvaj). Gg. Svoboda Engel. Reissiner in Klausner so primerno zaokrožili celoto. Kapelniku, g. p]» Matachichu gre priznanje na glasbenem vodstvu. Poset je bil dober. — Danes, v torek, se ponovi »Netopir« z enako zasedenimi ulogami. V sredo, in četrtek se ponovi »Cardaška k negi-nja« z gco. Loibnerjevc v naslovni ulogi. Za te predstave kot za naslednje veljajo znižane enotne cene brez posebne vstopnine. Za petek, 9. t. m., se pripravlja prva uprizoritev Oskar Straussove operete »Okoli ljubezni« (»Rund um die Liebe«) z gcama. Loibnerjevo in Hermovo ter gg. Engelom in Svobodo v glavnih ulogali. — Ta opereta je bila najprivlačnejši komad Ivan Straussovega gledališča na Dunaju. Vstopnice za vse te predstave so v pred-prodaji vsak dan od 10 do 1 in od 4 do 8 pri gledališki blagajni. Mestna zastavljalnica. V sredo. 7. t. m. se bodo od 9l/2 dop. do 1 pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 24.100 do št. 24.500. Popoldne se bodo od 3V2 do 6 prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca januarja leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 5501 do št 6800. — V četrtek, 8. t. m., se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. in od 3V2 do 6 pop. prodajale dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915. 11a svetlomodre listke serije 137 in. sicr od št. 24.501 do št. 25.400. DFAftf rffC obtr in priden." 907 Zo preprodajalce!! 2.40 1.30 .15 Črna krema najfinejša vrsta za revije v stati jah . . ducat K Čistilo v lesenih .škatljah . kg K Smirek........pola K Krtače za čiščenje jola . ducat K 13.— Kriače za bi,to ... . „ K 12. -Kr!a?ice za čistilo . . Feležnikl (vojaš it v platna Volne dopisnic« reza iooc „ „ bele 1000 Pismeni papir . . . 1« oo KcS ne zvezdo . • dncat K Poš ljatve na deželo po povzetju pros'o embalaže, RENATO CAPPELLANI Trst, Corso itev. 45. Velika zaloga vojaških potrebščin. K K K K 3.50 7. — 4.— 9.- K 18__ 1.40 CebelnI med pristen, trčan in čist od 1 u kg naprej. DAXtov\. V počaščenje nepozabne matere In tašče darujeta Ema in Srečko Bartel kron 100 in sicer: ženski podružnici sv. Cirila in Metoda K 30, moški podr. sv. C. in M. K 30. ubogim sirotam v boju pa.illih očetov K 40. Denar hrani uprava lista^_ ČEŠKO - BUDJEVISKA R6STAVRV CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstuj se nahaja v ul;ci delle Poste štev. 14. vhod v u.ici Giorjjio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni AUii. :: HALI OGLASI:: i—[m raiunajo po 4 stot. b«s«do. ULJ I 11 uto« tiskan« b«g«de m ra6u- | LJgJ JPpL, I naj o enkrat — NajmanjJa : r-=«r-*| ULJ j: pristojbina vula 40 ttotink. :| LJLJ Svetovnoznano najboljša rastlin-sko-fosforokisla krepilna krma za hitro vzrejevanje in odebelenje živine, prašičev, gosi, rac, kokoši, telet, konjev in zajcev. Poskusite da se prepričate. — Zavitek lOkg K 15 poštnine prosto razpošilja po povzetju M9LAN KRAVANJi* Begunje pri Cerknici. pri rotacijskem stroju HT sprejme takoj Tiskarna „Edinost" u Trstu. Delo ponofno. — Ponudbe na uodstoo tiskarne. nn-TrtU I Kupuje se bombaž. jI«* onine, * u nje, POZO! • j okrivala, kov ne in Žaklje. Najvišje cene Acgn-do to 1B. ACCO. 910 išče rn takoj počte a služkinja. Našlo pove Sc Tns. odd. E.linosti pod St. 9i 9. 900 lllntfin n.ladenič zmožen slovenskega in nem JVlblbll škega jezika išče službe v p sarni k >1 p narniški vajenec. Cenj. ponudbe na Inser odd. Edinosti pod ..17 leten". 908 DdfAČIf 1£ la »ski, najfinejši moškat — KlClOSn Šampanjec „Comte de Valois' prodajam v ma ih n vel kih množinah po zmernih cenah. Parčina, skladišče ul. Gelsi 10 od 11—12 pr^ p. od 4 5 yop_____3041 Pristno mcslinooo olje, rvT^ lahko uporabiti kot. zdravilo, kupim od 2 — 3 litrov Plnram pošt«-no in dam nagrado. Ponudbe ra Inse . cdd. Edinosti pod „Jetrova bole/, n." 3072 j Noui dohodi za sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marto Conforti, Trst, U. Campanile 21 Druti za kurlauo. fr postavljenih na železn s i p'-staji Pis ti na na-l ogarice, sukaoeo, pipe, milo, gumijeve podpet-! Bike, razni gumbi, denarnice, »nazilo za čevlje, f električne sv etil j ke, baterije, pi«em«ki papir ko-t tirni svinčniki, zaponke, prstani rdeča^a križa, krama za brado, žlico, razna rozila. robci, mrežice , za brke, pletenin«, srajce, spodnie hlača. o»l«'lala, ' ustnike, razne glavnike, zaponk« „Patent KnopfeJ n drugo prodaja JaK.OW Li-Vl. ulica S. Xi«oLu i 4 ev. 13 1 hi llflHAlill Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8'2 zvečer naprej Cenorlorste K Z. 11, orsteKi. -Stroj za Sfuanje is uezanje, praul nem-šHi uzorci. SsMsl&tfeumannm „Sinoer" Rasi & Oasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsano popravljanje. _ Tvrdka ustanovljena leta 1878. — Fig^CESCO BfeOiMJ^ Trst, ulica Campanile št. 19. ZAHVALA, Ža tolike dokaze so^uija in simpatij od naj-raznejih strani, povodom smrti naše nepozabne soproge, matere in tašče, eospe KATARINE l£MEK kakor tudi za obilo spremstvo na zadnji poti pokojnice izrekamo vsem blagim dušam naj-prisrčnejo zahvalo. Uverjeni naj bodo, da nam je bila njihova ljubav v največjo tolažno v tej težki uri. Rodbine: UffleR, IM iR BOgdanOUlt. [I