Pozor, četa!
laž sosedov osla jaše,                            Kaj počenjaš, osel sivec,
Blaž krdelo vodi naše:                          Osel sivec, nagajivec?
    nHitro stopaj, moja četa,                       Saj te res ne bodem prosil,
    Krepka četa, mladoleta,                          Da bi me na sebi nosil,
Tu na levo, tod na desno,                     Ti nam vselej daješ posla —
Pogled jasen, lice resno.                        Bobnar Tonče, primi osla!
V  zrak visoko sablje tenke,                   Bodi z lepo, bodi z grdo, Kole k višku in svinčenke,                    Glavo bode sklonil trdo, Da sovražnik se prestraši,                     In da bode hodil lože, Ko vojaki gredo naši! —                      Primi tudi ti ga, Jože!
Leno stopa, nežem reži,                         Trup zravnaj, Pavle, odlocno,
Da bi hotel bolje te5i,                           Naj se čndi, kdor nas vidi,
Pa že to nam dosti bodi,                      Pozor torej, 6eta idi! —
Da le hoČe, da le hodi!                        Četa idi v daljne kraje,
P6zor, četa! V zrak zastavo,                  Koder zlato solnce vstaje;
V  zrak zastavo, k višku gldvo,             četa idi v bela mesta, Gfori tudi sablje tenke,                          Kamor vodi gladka cesta; Kole mo6ne in svinženke,                      Četa idi kamorkoli,
Da sovražnik se prestraši,                     Zdajci vkreber, zdaj nizdoli;
Ko vojaki grddo naši.                            Če velja, na konec sveta,
Hoj, Martinek, stopaj točno,   ¦               Stopaj krepko! Pozor, ceta!"
A. Funtek