Čuden čolnič. Spisal Ivan Stukelj. m. / iMTOull ^ hišah s0 kile postavljene brezove, gabrove in m. > /wZ/ii)ll))l ^ru»e veie> Pa ne ta^° ^akor v mestih, ko jih kar pri- ^^U^(lflWm\ slonijo ob stenah, ampak zasadili so vsako posebej v ^S^jW//Mv I zetnljo, da se je vsa cesta izpremenila v prelep drevored. _______9K__ i! Pre^ vsakimi vežnimi vrati sta bila po dva smrekova ali hojeva, z venci ovita mlaja, v njih vrhih pa zastavice. Uganili ste takoj, da so bile to priprave za procesijo sv. Rešnjega telesa. Vsaka hiša se je venčaia, nobena ni hotela zaostati. Kako se je vse živahno gibalo! Največ vrišča so delali seveda otroci. Tu so raznašali veje z voz, tam belili mlaje, vili vence ali jih nosili skupaj. i^t>-so to delo končali, potem pa hajdi in metlo v roke! Tu ob po-slopjih se je našel kak kot poln smeti, kamenja ali druge nesnagc: vse in vse se je moralo zmesti proč. Danes ni hotelo nikjer biti dovolj čedno, vedno je bilo treba še to ali ono stvar pospraviti v kraj. Otrokom je bila ta procesija še v posebno veselje; saj so dobili večjidel vsi novo obleko. In to vam ni mala reč: v novi opravi stopati ob hišah in gledati to krasoto. Igličev Ivan je bil ves dopoldan vesel, krojač Purgarček mu jc žc pri-nesel vso novo obleko. A čujte, popoldan pa se je drl, da se je razlcgalo črez cesto daleč tja po trgu. Saj pravim, tisti Šimenček, ki je nekdaj znal za otrokc delati najboljšo obutev, mu ni naredil škornjic, kakor mu je bil obljubil. Ni mogel, ni mogel, tako se je izgovoril, in stvar je bila pri kraju! Sicer mu jih je že urezal, a kaj more to Ivanu pomagati. Mati se je kajpada skregala s Šimcnčkom, zakaj ni tega poprej povedal, da bi bil kdo drugi dogotovil škornjice. To . pa je jezavcga črevljarja še bolj razjarilo, in nezgoda se s to jczo tudi ni popravila. -^. 123 .^- Preostalo ni nič drugega, nego da so preiskali stare čreveljčke, če bi še bili za popravo. Imel je Ivan še ene boljše, pa mu jih je neka zlikava roka pred štirinajstimi dnevi odnesla z domačega praga. Ali ti pač niso imeli podobe, da bi se dali še tako popraviti. Na prstih so zevali kakor kapelj, ko pride na suho, v petah so pa bili pokvečeni. Toda oče jih je pretipal na vse strani in presodil, da bodo še vcljali. Pobasal jih je take kakor so bili, blatne in ilovnate, ter z njimi pohitel k staremu Golobu. Ta je znal delati samo še na nkveder" in pa krpati. nKveder, kveder, kaj neki je to?" me vprašujete radovedno. — Na starih slikah še vidite kmetiške ljudi, ki imajo črevlje z jako debelimi pod-plati. V tistih časih namreč še niso zgornjih in spodnjih podplatov, vmes pa Burbasov" zbijali z lesenimi klinci, ampak jih sešivali z dreto. Zato pa so ob rob podplatov okoloinokolo prišili še debel jermen ,,vez". Nu, kdo ne bi trdil, da je bila ta obutev ,,obavtna", a tTpežna je bila nad vse. Prebila je ob skromni uporabi srednje človeško življenje. Golob seveda ni z veseljem sprejel Ivanovili nspak". Govoril ni mnogo, v nevolji je samo pogodrnjaval. ,,To zbito itak nič ne velja!" nZbito" je namreč mislil črevlje, zbite z lesenimi klinci. A vendar jih je popravil. Umetniško delo pač ni bilo to. Debele krpe z velikanskimi šivi je prišil, kakor bi jih bil kdo oddaleč vrgel na črevlje. Na podplate in pete pa je nagosto nabil debeloglavih žbic. Zadovoljni pa so bili vsi trije: oče, mati in Ivan. Sila kola lomi. ,,Zdaj pa pojdi na potok, pa jili lepo umij, potem ti jih bom počrnila in zlikala," jc rekla mati Ivanu. I, otroci pa znajo, seveda znajo izvršiti tako, kakor sc jirn veli. Ivan je ravno začel umivati eno škornjico, ko je prišel tja tudi sosedov Tomažek, ki je bil nekoliko starejši od njcga. Ta mu veli, naj rajši popljuska z obutalom po vodi, pojde hitrejše. Prijel jo jc torej trdo za golenico, da mu ni ušla, zakaj voda je bila po prcjšnjem večdnevnem dežju precej narasla, tcr čofotal z njo po vodi. Všeč mu je bilo to pljuskanje. ,,Veš kaj, Ivan," pravi Tomažek, ,,jaz imam tu nekaj motvoza; prive-živa si vsak cno škornjico za potegačo, škornjicc se bodo tako lepše umile, in imcla bova dva čolniča." Rcčcno, storjeno! Ob potoku gorindol sta tekala, in škornjici sta pluli po ljubkih valovih, zajemali vodo, se potapljali in zopet dvigali na površje. ,,Jojmene, kaj pa to!" —------- Ivanu ostane samo motvoz v roki. Creveljčka ni nikjer — potopil se je v globočino. Glej, prikazal se je na valovih. Jadra pa veselo naprej. Kaj se meni voda za vik in krik in jok Ivanov, za njegovo cepetanje. Kar najrajši bi bil planil za ncsrečnim čolničem, a kaj hoče petleten otrok proti deroči vodi? Utonil bi! Tomažek je liitro potcgnil svoj čolniček na suho, zapazivši polom Iva-novega broda. 6* -«.« 124 =- - Od nikoder pomoči nesrečnemu brodarju . . . Ne daleč tam ob hlevu je res stal sosedov hlapec Janez, a ta se je z desnico opiral na gnojne vilc, palcc levice pa je potisnil za hlačni rob in pripogibal se je naprej in nazaj od škodoželjncga smclia. V posebno radost mu je bilo, ko je zagledal domačega Tomažka, ki je ves preplašcn v naglem diru spcl proti domu. Tudi Ivan je po drugi strani tekel domov, seveda jokajoč. Ob drugem voglu hiše je že Janez obvestil Ivanovo mater o čolničevi nesrcči. Mati pa je tam na dvoriškem tnalu pobrala prav pripravno šibo. Kaj pa je bilo potem, si lahko mislite. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Čolniček in Ivan sta se razstala in ,,več se videla nikol'".----------- Ivanu se ni zdel trg nič tako lepo okrašen, in cvetje in zelenje mu ni tako prijetno dehtelo, ker je vedel, da se ne bo mogel udeležiti procesije. ,,Zdaj pa imaš procesijo!" mu je rekla mati med karanjem. Ko je šel drugi dan izprevod po trgu, je gledal na ulico. Tiščal se je - ob voglu pri oknu, kakor bi se bil bal, da bi ga ne videli njegovi tovariši, ki so ponosno stopali v svojih novih oblekah. Videli so vso lepoto pri po-samnih hišah. ,,Zdaj pa imaš procesijo!" so mu še vedno zvenele materine .besede po ušesih. Mimo oken so visoko v zraku zavihrala svilena bandera, zvončki so ljubko peli ob sv. Rešnjem telesu. Hitro, vse prehitro se je zvrstilo pred njegovimi očmi. Slišal je samo še pritrkovanje zvonov in pa strel. Mati je bila še vedno nevoljna nanj, ni mu velda na oktiu sveč pri-žigati in tudi ne ugaševati po izprevodu; vse je storila sama. Ivan jeTjntlil domači potok. Kolikokrat se je v poznejših letih izpre-hajal ob njetn gorindol ali pa je slonel tam na brvi ob ograji, prisluškal šcpetajočim in žuborečim valčkom in pel si je z njimi pesetn poluglasuo brez pravega napeva in besedila, kakor mu je prihajala iz srca. Nekdaj se je tudi domislil čudnega svojega ,,čolniča" izza mladih dni. V duhu je pospremil svoj izgubljeni čreveljček, kako je drvil po potoku Motnišnici v drugi potok z imenom Boljska in z njo potem na zelcno Šta-jersko v bodro Savinjo. In ti, mladi čitateljček, ki si že poznan nekoliko z zemljepisjem, vzemi v roke zemljevid Evrope, pomoči prst v Savinjo in spremljaj Ivanov čre-veljček proti ogrski meji in še dalje. Kako lep pot je napravil! Videl je z vrbami, jelšami obrasle zelene bregove, pisane trate in loke. Oddaleka so se mu svetlikale bele cerkve, beli dvori, temne kočice. Pri Zidanem mostu je drobni škornjček kreuil v Savo. Zdajinzdaj se je potopil, a zopet dvignil na površje. Ogledoval je še tedaj velikanske lira-stove gozde po Slavoniji. Od časa do časa ga je voda zancsla v kraj, da je --- 125 —- tam počival po več dni. Žalostna in pusta mu je bila vožnja v temnih nočeh. Ncko jutro pa je zastrmel nad stolpi krasnega glavnega mesta srb-skega, zgodovinsko znanega Belgrada. Savo pa je v svoje širno naročje vzel veličastni Dunav. Ivanov čolniček pa je plaval dalje in daljo, na levem bregu mu je bila Rumunija, na desnem pa bratska nam Bolgarija. Navadil se je bil že te večne vožnje. —------- Kako pa sc je prestrašil nekega dnc, ko je pridrvil v brezmejno vodo. Nikjcr, nikjer ni bilo brega, v širjavo in daljavo, povsod, povsod sama in sama umazano zclenkasta voda. Bilo je to — Črno morje. Severni vcter pa je pognal čreveljček proti jugu mimo mesta Varna, Burgasa in potcm celo do — Carigrada. Sam sultan, turški cesar, je morda iz svoje palače ob ,,Zlatem rogu" zrl na morsko gladino, ki jo je zlatilo žarno solnce, zapazil čreveljček, izbulil oči ter mislil, odkod to obuvalce?. . . In končna usoda škornjčkova? — Najbrže ga je požrla kaka lačna morska riba. Dober tek! Samo, da bi ji le v želodcu ne škodovale debeloglave žclczne žbice, zakaj presneto na gosto jih je na podplate in pete nabil črevljarček Golob .. .