Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-II. - tel. 62-71 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223. Gorita štev. 9-18127 Leto VII. - Štev. 40 Trst - Gorica 9. oktobra 1953 izhaja vsak petek Nova kršitev Mirovne pogodbe Naš list je bil že v tisku, ko je svet, a posebno Tržačane presenetila vest, da sta Velika Britanija in Združene 'države sklenili Zapuštti področje A Svobodnega tržaškega ozemlja ter izročti njeno u prati o Italiji. Tako je dobila najnovejša kriza tržaškega vprašanju svoj presenetljiv zaključek. Odkar je bilo Svobodno tržaško ozemlje ustanovljena, so na obeh straneh začasne meje, katerega deli v dve področji, dejansko neprestani) kršili prevzete obveze. Trdi najnovejši sklep zahodnih velesil predstavlja takšno kršitev. Velika Britanija in Združene države sta dobili mandat za upravo področja A Svobodnega tržaškega ozernlja z Mirovno pogodbo z Italijo. V tej pogodbi ni nikjer predvideno, da bi se ti dve sili svojemu mandatu lahko odrekli, še manj pa, da bi, ga lahko prenesli na kakšno tretjo državo. Ker pa odločajo v politiki predvsem realnosti in ne formalnosti, Seveda nihče ne bi mogel preprečiti, da se dve državi prostovoljno odpovesta mandatu in odrečeta bremena, 'ki jim je postalo neprijetno. Toda v takim primeru bi morali mandat izročiti Varnostnemu svetu, pod čigar zaščito je Svobodno tržaško ozemlje, in pod čigar nadzorstvom sta Velika 'Britanija in Združene države upravljali važnejšo polovico njegovega ozemlja. In Varnostni svet bi moral odločiti, ali poveri mandat kaki drugi državi ali pa imenuje guvernerja za STO. Medtem pa vidimo, da Varnostnega svetu sploh nihče nič vprašal ni; stvar, ki spada tudi po črki Mirovne pogodbe v njegovo pristojnost, je bila izvršena mimo njega, kakor da ga Sploh ni. Prepričani smo, dq tako ravnanje ne more večati u-gleda Združenih narodov in da kršenje prava in prevzetih obveznosti končno ne more prinesti nič dobrega. Toda ne glede na to smo v novem položaju, katerega moramo u-poštevati. Mnogim bodo misli pri tem nehote uhajale nazaj in premnogi se le prve dni vprašujejo: kako je vendar sploh lahko prišlo do tega? Takoj po podpisa Mirovne pogodbe je Italija izjavila, da ne prizna Svobodnega tržaškega ozemlja in da se bo zavzemala za njegovo priključitev. Tej svoji liniji je o-slala zvesta skozi vsa kasnejša leta. Njena odločnost je kvečjemu naraščala. Jugoslavija, ki je od začetka zagovarjala Mirovno pogodbo, pa se je tekom časa od nje vedno bolj oddaljevala in je pričela kršiti njene določbe pri upravi na področju S, vse dokler niso tudi njeni odgovorni politiki ponovno izjavili, da smatrajo tudi oni da je Mirovna pogodba neuresničljiva. Zadnji Kardeljev govor v Kočevju, ki je bil sicer poln velikih besed, je to še posebno podčrtal. Tako se je tudi Jugoslavija postavila isven Mirovne pogodbe Anglo-Američani so se znašli pred položajem, v katerem sta obe neposredni sosedi Svobodnega tržaškega ozemlja istemu odrekli pri vico 'na obstanek, istočasno pa st:i pozivali Anglo-Američane, da mo rnjt> vsaki izmed njiju dati vst? medtem ko naj bi druga ne dobila ničesar. Arujlo-Američanom je po stalo 'breme -neprijetno, niso se ho teli zameriti n* na iet>o, ne na desno in so enostavno slcJeml«, dr izročijo upravo področja A Italiji Tako je vsaka izmed dveh sosed njih držav dobila po en del Svobodnega tržaškega ozemlja, s tem sta izenačeni in sedaj, ko odgovarjata vsaka za en kos, naj se pač zmenita, če se znata. Anglo-Ame-ričani so si umili roke! Taka je politična logika dogaja nja. Zgodovina bo končno sodila o vseh teh dogodkih in prepriča ni smo, da bosta na tehtnici kriv de Jugoslavijo močno težili dve dejstvi: njen odstop od podpisane in polnoveljavne Mirovne pogodbe in pa uradni molk o nujnosti, dc se da prebivalstvu celotnega Svobodnega tržaškega ozemlja možnost, da se samo izreče za ali proti ohranitvi svoje samostojnosti Tudi glede slednjega se je namreč Jugoslavija omejila na enostavno odklanjanje plebiscita Italija - Jugoslavija iv ni uradno napadla i-tali jonskega predloga z njegove najobčutljivejše strani, ni zahtevala n. pr., da se mora nafprej vršiti plebiscit za ali proti STO-ju In šele, če bi ta izpadel za StO neugodno, bi se lahko vršil plebiscit z izbiro Italija ali Jugoslavija. Sedanji jugoslovanski režim pa? tega ni napravil, ker ni želel ohrti- Tiskovni urad Zavezniške vojaške uprave je izdal 8. oktobra zvečer rta Tržačane naslednji proglas področnega poveljnika, gen. T. J. Wintertona, v zvezi s sklepi treh zahodnih velesil glede izročitve uprave pddročia A italijanski vladi in glede umika britsko-ameriških čet z našega področja » Mislim, da ste že zvedeli za zelo važno izjavo, ki sta jo skupno podali vladi Velike Britanije in •Združenih držav. Ta izjava se tu v Trstu nas vseh ?elo tiče. Preden naslovim na vas nekaj besed glede 'novega položaja, ki se obeta, dovolite, da vam po* dam celotno besedilo te izjave: '1) Vladi Združenih držav in Velike Britanije šta gledali z veliko skrbjo zadnja poslabšanja odnos sov med Italjjo in Jugoslavijo, ki so ga povzročila nasprotja glede bodočnosti Svobodnega tržaškega o-zemlja. 2) Odkar je čprenehala druga svetovna vojna, sta obe vladi skupno upravljali cono A Svobodnega tr» žaškega ozemlja na podlagi določil Mirovne pogod? be z Italijo. Podobno je jugoslovanska "vlada bila od= govorna za upravo cone B. Te haloge so bile mišlje* ne kot zgdlj začasne in nikoli ni bilo namena, da bi morale postati stalne. Iz dobro znanih razlogov se je bilo nemogoče sporazumeti z drugimi podpisniki Mirovne pogodbe, da bi se ustanovila stalna vlada Svobodnega tržaškega ozemlja, kakor je predvideno v Mirovni pogodbi. 3) Vladi Združenih držav in Velike Britanije sta se zaradi tega znašli v položaju, ki ni bil pred? viden v Mirovni pogodbi, ter sta ponovno posredo? vali v upanju, da bosta pospešili rešitev s spravo med Italijo in Jugoslavijo. Na žalost ni bilo mogoče doseči sporazuma, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Poleg tega sta tako Italija 'kakor Jugoslavija očfklo; nili predloge, ki so bili v zadnjem času predloženi tako z ene kakor z druge strani. 4) V teh okoliščinah vladi Združenih držav in Velike Britanije ne vidita drugega izhoda, kakor da napravita konec dosedanjemu nezadovoljivemu po« iožaju. Ti vladi nočeta več nositi odgovornosti za upravljanje cone A. Zato sta sklenili odpraviti Za* vezniško vojaško upravo, umakniti svoje vOjaštvb in, upoštevajoč pretežno italijanski značaj cOlie A. prepustiti upravo te cone. italijanski vl^adi. VlaHi Združenih držav in Velike Britanije pričakujeta, da bodo ti ukrepi dovedli do končne mirne rešitve. 5) Obe vladi sta trdno prepričani,'da bo ta'ko--rak pripomogel k ustaljenju položaja,, ki je v'žad« njih letih motil italijansko*jugoslovanske odnošaje. Upata, da bo ta korak dal osnovo za prijateljsko in uspešho sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, ~ki je pdtrebno za varnost zapadne 'Evrojfe, 'kakor je v interesu obeh prizadetih držav, 6) Umik vojaštva in istočasna predaja uprave bosta izvedena, kakor hitro mogoče, in to bo tudi o pravem času objavljeno. Gornja izjava je podana v jasnih in preciznih besedah in ni potrebno, da jo pojasnjujem. Želim pa vas opozoriti na zaključni stavek. Dan, ko bodo morale biti izvedene spremembe, ki jih izjava omenja, še ni bil določen. Do takrat bo uprava cone ostala neizpremenjena. Apeliram na celotno prebivalstvo, naj ostane popolnoma mirno in naj med to dobo nadaljuje s svojim vsakdanjim delom. Mogoče, da se pojavi kak občutek negotovosti, toda prepričan sem, da bo z dobro voljo vseh tudi to premagano. Ni prvikrat, da stojimo pred spremembami, ki smo jih malo predvidevali, verujem pa v prebival* stvo Trsta in cone A in v njegovo že dokazano ra* zumevaiije ter tradicijo, da mi med to prehodno do* bo izkaže vse svoje lojalno sodelovanje.« Generalmajor T. J. WlNTRRTON Odmev v Trstu Ze osmega zjutraj so krožile po Trstu razne vznemirjajoče govorice o namenih treh zahodnih vele-■'1, da izročijo upravo našega področja italijanski vladi. Toda nihče teh govoric ni jemal resno, ker so se vsem zdele nemogoče! Popoldne sino po radiu in prvih večeiiVh listih fzve so nas pahnili dogodki v ive-zi z ridjhovejšim razvojem tržaškega Vprašanja, je nepopisho 'porazno učinkovala na vse tržaške "Slovence in tudi na italijanske sdihe-ščane, ki 'so sc zavedali, da je samostojnost T^sta in vsega Svobodnega 'tržaškega o-zemija edini ha- , čin za ohranitev miru na tem izpostavljenem severno-jadranskem prostoru in za ustvaritev koristnega Sožitja med tu živečima na-rodnbstima. Trst je čez noč izumrl. Izginil je oni njegov veseli in brezskrbni izraz, ki mu je bil svojski vsa zadnja leta po koncu druge svetovne vojne! PROTEST SDZ SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA JE SESTAVILA IN ODPOŠLJE TEKOM DANAŠNJEGA DNE PROTESTNE BR- ’ ZOJAVKE VSEM ODLOČUJOČIM FAKTORJEM ZARADI NAJNOVEJSEGA SKLEPA TREH ZAHODNIH VELESIL. DA IZROČIJO UPRAVO POD-: ROCJA' »A« STO-ja ITALIJI Demonstracije » Jugoslaviji (Po vseh jugoslovanskih mestih je prišlo do velikih ljudskih demonstracij zaradi najavljenega sklepa washingtohske, londonske In pariške vlade, da izročijo upravo področja A našega ozernlja Italiji. V Beogradu je razjarjena množica 8. zvečer — kljub vladnemu pozivu, naj ohrani mir in red ter ne škoduje koristim države z nepremišljenimi dejanji — napadla stavbe ameriškega, britanskega ir> italijanskega veleposlaništva in jih poškodovala. Jugoslovansko zunanje ministrstvo se je zaradi tega opravičilo pri diplomatskih zastopnikih omenjenih .treh držav. 9. zjutraj so demonstracije zavzele še vtečji 'obseg. Tuji dopisniki soglašajo v sodbi, da je ogorčenje 'jugoslovanskega ljudstva pristno • in izraz jttgč>slo; vanske zaskrbljenosti za Tršt in ušodo tržaških Slovencev. ALI SMO RES m, i i Tli Pii liiY7i -i- * * * * tein nitve Svobodnega tržaškega ozerh-Ija. Tak je splošen vtis in verjetno tudi resnica. V tem trenutku moramo imeti pred očmi, da bo prišla Italija nii področje A le kot »upraviteljica dela Svobodnega tržaškega ozem-Ijat, ne s pooblastilom Združenih narodov ali Varnostnega sveta, ampak le dveh dosedanjih upraviteljic 'področja A, ki z mandatom ki jtfha je bil poverjen, ne bi smela razpolagati. Z najnovejšimi Sklepi namreč Svobodno tržaško ozemlje ni odpravljeno. Svobodno tržaško ozemlje bo še obstojalo. Ono je postalo z Mirovno pogodbo mednarodna državna tvorba z juridič-no osebnostjo in svojo suverenostjo. V smislu Mirovne pogodbe z Italijo je le ljudska skupščina Svobodnega tržaškega ozemlja v stanju menjati tržaški statut. In za spremembo Mirovne pogodbe, ki je ustanovila STO, je potrebna soglasnost ne samo vseh 21. držar podpisnic in Združenih narodov, ampak tudi pristanek prebivalstvu STO-ja, ki je z Mirovno pogodbo pridobilo svojo neodvisnost, in STO pa svojo mednarodnopravno osebnost in suverenost. Nad temi kraji tedaj Italija ni dobila svoje suverenosti. Zato se tudi v novih okoliščinah osnovna naloga Slovenske demokratske zveze bistveno prav nič ne izpremeni. Se nadalje ostane naš cilj legalna borba za enakopravnost Slovencev in za pravice ki nam po Mirovni pogodbi ter po božjih in človeških postavah pri padajo. Statistika, ki 'jo je objavil iredentistični dnevnik tržaških šovinistov 2. t. m., pravi, da je bilo leta 1947 vpisanih na slovenskih osnovnih šolah cone A 4198 učencev z 211 razredi. Se leta 1948 je bilo vpisanih na slovenskih šolah 4169 učenefev z 252 razredi. Od 5. 1949 dalje je število učencev od leta do leta Stalno padalo za 402, 368, 458, 593 in- 203 etiot. In je prišlo 1. 1953 rta 2145 ljudskošolskih učencev s 143 razredi. Prefco teh na ‘■prvi pogled res poraznih številk ni rhogoSfe iti. O-ne, vzete take kot so, -bi predstavljale za slovensko šolo pogubono-sen optftiiin. Toda za Veslati %e moram*, da stojimo pt“ed dejstvom, da so vojna leta, od 1. 1941 vse do polovice J. 1946, zmanjšala število rojstev in s fčm tudi število šoloobveznih slovenskih otrok od leta 1947 do 1. 1952. Ne vemo, za koliko se Je število učencev prvega razreda 1. 1952 in 1. 1953 dvignilo, toda vemo, da so med Slovenci tega Ozemlja rojstva padla med vojno na dosti nižjo kvoto kot pri italijanskem prebivalstvu. Med Slovenci skoro ni bilo med vojno moških doma, ker so bili ali v vrstah borcev za svobodo ali internirani v taboriščih ali v zaporih. Zato Je treba soditi gornjo statistiko z zrnom soli v glavi. Ni razloga za rrfalodušje. Zakaj pada Število slovenskih učencev? Pri vsem tem moramo priznati da je .število učencev slovenskih šol, zlasti v krajih, kjer so tudi italijanske šole, močno padlo v zadnjih letih. Ta padec ni bil v sorazmerju s padcem rojstev vojnih let, ampak precej močnejši. In to je tisto, kar sili vsakega Slovenca in Slovenko, ki imata v sebi vsaj še trohico čuta slovenske krvi, jezika, rodbinskrih vezi in tradicij, to se pravi še trohico čuta narodne časti in človeškega dostojanstva, da dojame to zlo v vsej njegovi globini in širini. Stat-ši dva tisoč slovenskih ljudskošolskih otrok se niso v šestih letih spremenili v Italijane i,n njihovi otroci tudi ne. Toda slovenski otroci polnijo italijanske šole! To je ono zlo. ki zahteva vso našo pozornost in pozornost vsega slovenskega naroda: Poitalijančeva- nje Slovencev v stcu Evrope v coni A 'STO-ja pred očmi oblastev, ki so se obvezala spoštovati demokratska načela in narodnostne pravice! Vzrokov za ta vpijoč pojav je več. ©dtdk slovenskih otrok v italijanske šole pospešuje v mes-tu in dkolici predvsem diskriminacijska politika italijanskih oblastev do Slovencev. Vsa ta politika gre le za tem, da onemogoči svobodni razvoj slovenskega življa. Zapostavlja SloVence na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju, jith 'krati pravico do dela in služb, odriva slovenske uradnike in delavce od zaposlitve, druge pa drži v stalni odvisnosti in kontrolira, če pošiljajo otroke v slovenske šole. Tržaška občina Se bori proti slovenskim otroškim vrfčem, ker račtina, kjer hi slovenskega vrtca, da bodo sli slovenski 6tlx>ci v laski vrtec. To pomeni — da je 'Slovenski otrok, fci je šel skozi italijanski vrtec, za slovensko šolo izgubljen. Drugi vzrok, da hodi dosti slovenskih otrok v italijanske šole, je slepota in omejenost staršev. Slovenski otrok, ki v teh časih sistematičnega poitalijančevanja gre skozi laško šolo, je za slovenski narod izgubljen. Izgovorov ih > pravičil za to kanibalsko kupčevanje staršeV s svojimi otroki sploh ni in jih v polovici XX. stoletja V sredi kulturne in demokratske Evrope ne more biti. Izdajstvo nad lastno krvjo in preteklostjo, izdajstvo nad lastnimi družinskimi spomini, nad dedi in pradedi, izdajstvo nad svojim jezikom obsoja ves kulturni svet, in obsoja ga tudi sleherni Italijan. Vsak slovenski oče in vsaka slovenska mati. ki sta se spozabila in posla1" svojega otroka v italijansko namesto v slovensko šolo, nai imata kot večen opomin pred seboj pogovor dveh italijanskih učiteljic od Sv. Ivana, ki smo ga svojčas že objavili’: »La mla classe č piena di s'ciavi«, pravi prva. — »Perche no dici slavi?«, pripomni druga. In nato prva izreče sodbo, ki je dozorela že zdavnaj v duši vsakega poštenega Italijana:,»No. i slSvi xe nella scuola slovena: quei di oripine slava ^che xe nella scuola italiana — xe S’CIAVI.« Pa misli nelkdo. da se bo Italijanom priku- pil rn povzdignil, če pošilja otroka v laško n&mesto v slovensko šolo. Kaj še! Samega sebe ponižuje od človeka svobodnega in prostega človeka na stopnjo do hlapca in sužnja! Zato, tudi če Tcdo z italijanske strani napravi pred njim prijazen obraz, bo za njegovim hrbtom sikal: »s'eiavo«. To naj si zapomnijo nekateri slovenski trgovci, pridobitniki in intelek-tugjci! Hvala Bogu, da ni med nami flosti takih hlapcev, ki zaradi ■trenutne italijanske konjunkture kupčujejo z dušami svojih otrok! Ne nasedajte italijanski propagandi J Drugi zopet mislijo, da bo otrok late tlobil mesto in službo, Če bo ikončal laške šole in se predstavil z laškim Spri^evalorii. Tq je le plod italijanske propagande proti slovenskim šolam. Dejstvo je, da zna učenec, ki je obiskoval slovenske šole. dva jezika, oni pa, ki je prišel jv. laske šole, le en jezik. Slovenske šole so državne in enakopravne z laškimi. In v pešteto primerih so se italijanski delodajalci pohvalno izrazili o učencih iz slovenskih šol. Je res, da dajejo italijanska oblastva, pod pritiskom iredentistične propagande prednost pni nameščanju v državnih uradih italijanskim prosilcem. Ali ta absurd, ki je vreden komaj še propadlega fašizma, mora nehati, kakor mora nehati gonja proti Slovencem. Bila bi norost misliti, da je mirno sožitje in medsebojna strpnost med Italijani in Slovenci za vselej pokopano. Do teea strpnega sožitja obeh narodnosti mora priti, ker je to osnovni postulat za rešitev tržaškega spora in vprašanja. Slovencem bo šel njihovemu številu odgovarjajoči delež pri javni upravi. In prosilci, ki niso končali, slovenskih šol, ne bodo prišli za Slovencem pridržana mesta v poštev. Zlasti v miljski občini in v krajah, 'kjer je komunizem najbolj razsrjen, je dosti učencev obrnilo hrbet slovenski šoli. Ali ni temu kriva narodna mlačnost in nezavednost staršev, ki so pod vplivom komunističnega internacionalama žrtvovali krivo .pojmovani »fratelanci« slovensiko vzgojo svo-jiih otrok? Končna beseda velja slovenske- mu, zlasti mlajšemu učnemu 9seb-ju na osnovnih šolah. To pa »sine ira et studio«. Rakova rana slovenske osnovne sole je pomanjkanje stikov med šolo in starši otrok. Učitelj in u-čiteljica nista uradnik'birokrat, ki odsedi svoje ure v uradu in prekine ob električnem signalu ob koncu dneva vsako vez s službo in uradom. Učitelj in učiteljica sta vzgojitelja mladine in naroda. Zato njuno poslanstvo ne preneha s koncem šolskega pouka. Naloga u-čiteljstva je biti v stalnih stikih s prebivalstvom in učenci tudii izven šole, spoznati ne |e učence, ampak tudi njihove starše, jih o-biskovati in pripravljati tudi domače okolje Staršev, da 'podpira šolo pri vzgoji otroka. Zlate tradicije slovenskega učitelja in učiteljice in njuni veliki uspehi, vse do prihoda fašizma, so slofrele prav ra ozkih stikih med šolo in domom otrok, med šolo in vso vasjo. Sedanja 'sloVenska Sola, z malimi častnimi IzjeVn^rfii, 'teh stikov ne 'pozna. Učiteljstvo stahuje v TrStu, se vozi vsak dan v Solft na deželo in po končanem pouku še vrača zopet v mešto. S fem se je učiteljstvo prinižalQ na 'stopnjo u-radnika^birbikrata. in pomanjkanje teh stikov skozi vse šolsko leto med učiteljstvom ih starši je vzrok, da dosti Slovenskih staršev "podleže laški propagandi in pošlje otroke v laške šole. Padec slovenskih razredov Od 252 V letu T948 na 143 letos ih število ličenceV od 4169 na 2145, je tudi posledica nezadostnega {»znanja in sodelovanja med šolo in domom. Zato rhora šolska uprava napraviti enkrat red in uveljaviti zakon, brez izjeme, da mora učiteljsko o-sebje osnovnih šol stanovati v kraju svoje šole. Izgovori, da ni stanovanj, so pač izgovori, ki jih ne smejo več trpeti. Posebno v današnjem trenutku je ipoziv na slovensko učiteljstvo in na njegovo požrtvovalnost na mestu. Vemo. da so Žrtve, stalno bivati na deželi, toda če zahteva te žrtve obstoj slovenske šole, te žrtve je treba doprinesti, kakor jih je doprinašalo naše učiteljstvo v zadnjem stoletju vse do fašistične ukinitve slovenskih šol. Kajti STO ni neikje sredi Slovenije, ampak na najzahodnejši točki slovenske zemlje! J. A. VESTI z GORIŠKEGA Spomenica Slouenceu u Italiji na 0ZI1 Sredi septembra so zastopniki Slovencev v Italiji poslali na Organizacijo združenih narodov spomeniico, ki jo v celoti objavljamo: » Ker smo iz italijanskih časopisov, kot n. pr. iz dnevnika ,11 Nuo-vo Corriere della Sera’ od 3. sept. 1 te naše spomenice v spodaj navedenih poglavjih. Zskon o zaščiti manjšine C len 6. italijanske republiške u-stave določa, da bo italijanska republika s posebnimi zakonitimi dotočili ščitila narodne manjšine. Do danes pa ni bil izdan še noben izakon, ki bi govoril o kakršni ko-,li zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji. Slovenskim pokrajinskim svetnikom ni dovoljeno, da bi v pokrajinskem svetu govorili po slovensko. Isto se godi mestnim občinskim svetovalcem slovenske narodnosti v Gorici. Ko so ■pri prvi mestni in pokrajinski seji govorili slovenski, so jih z vpitjem in žvižganjem prekinili. Slovenci v I-taliji morajo tudi v uradih in javnih -ustanovah govoriti le italijansko, ker jih v nasprotnem primeru uradniki zavrnejo. Nič bolje ni na sodnijah. Člena 122 Civilnega sodnega postopka in 137 Kazenskega sodnega postopka pa celo obvezujeta rabo italijanskega jezika. Clen 137 Kazenskega sodnega postopka pa predvideva še visoko denarno kazen za onega, ki italijanskega jezika noče rabiti. Vsi dosedanji protesti, naslovljeni v tem oziru na lokalne ali vladne oblasti, so bili brezuspešni in brez odgovora. Italijanska vlada namenoma krši te pravice slovenske narodne manjšine, čeprav ve, da italijanska narodna manjšina, ki biva v Jugoslaviji, uživa iste pravice kot drugi jugoslovanski državljani in je v tem oziru 'popolnoma enakopravna. Zastopniki italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji lahko prosto govorijo v svojem jeziku v vseh uradih in tudi v obeh skupščinah. Ustanovitev avtonomne pokrajine Furlanijajulijska pokrajina Italijanska republiška ustava v členu 116 določa tudi Furlaniji in Julijski krajini, ki tvorita enoto, deželno avtonomijo s posebnim statutom. Do danes tega vlada ni izvršila. Ko so v parlamentu razpravljali o posebnih avtonomijah in izglasovali Siciliji, Sardiniji, Gornji Tirolski in Val D’Aosti poseben statut, so prenesli na nedoločen čas ustanovitev avtonomne pokrajine Furlanija-Julijska krajina. To zavlačevanje je jasen dokaz, da italijanska vlada nima resnega namena uveljaviti to, kar določa ustava. S tem škoduje celotnemu gospodarstvu te dežele, posebno pa še slovenskemu življu, ki biva na Goriškem In v Beneški Sloveniji. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so Francozi v Italiji, kate-Tih je približno toliko kot Slovencev, dobili svoje zastopnike v parlamentu, prav taiko Nemci v Tiro-lu, ker so jim ti zagotovljeni v posebnem statutu. Slovenci smo prav zaradi te krivice šli s praznimi glasovnicami na volišče. Stanje po Mirovni pogodbi S členom 15. Mirovne pogodbe od dne 10. febr. 1947, ki je stopila v veljavo dne 15. sept. 1947, se je Italija obvezala, da bo podvzela vse potrebne korake, da zajamči vsem osebam, ki spadajo pod njeno jurisdikcijo, ne glede na njihovo narodnost, spol, jezik ali veroizpoved, uživanje človečanskih pravic in svoboščin z všteto svobodo izražanja misli, svobodo tiska, svobodo veroizpovedi, svobodo prepričanja in zborovanja. Odkar je stopila Mirovna pogod- ba v veljavo pa do danes, ni še italijanska vlada podvzela niti e-nega potrebnega koraka, ki bi zajamčil uživanje omenjenih pravic in svoboščin tudi slovenski narodni manjšini v Italiji. Ko so letq 1866 prišli 'beneški Slovenci pod Italijo, ki je bila takrat vedno pod liberalnimi režimi in ko so z Rapalsko pogodbo prišli pod Italijo še nadaljnji Slovenci in Hrvati (o-krog 600 tisoč), so italijanske vlade zatrjevale, da imajo tujerodci (mislili so na manjšine) iste pravice in dolžnosti kot ostali italijanski državljani. Isto je odgovorila italijanska vlada na spomenico Demokratične fronte Slovencev v Italiji od dne 9. junija 1949 in na zahtevo Slovenske demokratske zveze v Italiji od 15. dec. 1949 potom goriškega prefekta, da .Slovenci v Italiji ne potrebujejo ni-kake posebne zakonodaje, ker so enakopravni ostalim državljanom italijanske narodnosti in veljajo, torej, za Slovence kot za Italijane, isti zakoni'. S takim ravnanjem je italijanska vlada izrecno priznala, da kljub določilom člena 15. Mirovne pogodbe in člena 6. in 166. Ustave, nima namena izdati nobenega zakona, ki bi jamčil in urejal jezikovne, politične, kulturne in gospodarske pravice Slovencev v I-taliji. Tako zadržanje pomeni, da Italija hote krši jasna ustavna in mednarodna zakonita določila, katera je sprejela bodisi s podpisom -Mirovne pogodbe, kakor tudi z iizda-janjem nove republiške Ustave. Kršenje gori omenjenih določil pomeni, da se Slovencem v Italiji ne prizna uporaba materinega jezika v uradih, v javnih službah in drugih ustanovah. To pomeni tudi puščati prosto roko vsem zatiralcem Slovencev, zlasti zloglasnim ,trikoloristom', ki še vedno strahujejo in preganjajo slovenski živelj, posebno v videmski pokrajini. Tudi trditev italijanske vlade, da smo Slovenci enakopravni o-stalim državljanom italijanske narodnosti, je le pusta teorija. Slovenci smo to že dobro preizkusili in vemo, da 'je prišlo pred vo(jno do popolne likvidacije našega narodnega izživljanja. Zaradi neštetih prekrškov zahtevamo, da se izvajajo določila, ki so navedena v členu 15 Mirovne pogodbe in členu 6 Ustave, v katerih so nam zajamčene pravice do svobodnega izživljanja na vseh gospodarskih, političnih in kulturnih področjih. Slovenske šole V goriški pokrajini je okrog 20 tisoč Slovencev, v videmski pokrajini pa okrog 50 tisoč — Goriška pokrajina 'je bila do leta 1918 pod Avstrijo in slovenske šole so bile do te dobe v popolnem razmahu, prav tako vse prosvetno in kulturno izživljanje Slovencev. Ko je pa zasedla leta 1918 te kraje Italija in so prišli na oblast fašisti, so leta 1923 ukinili vse slovenske šole, slovenski učitelji so bili premeščeni v notranjost Italije, na slovenske šole pa so bili nameščeni učitelji italijanske narodnosti, 'ki niso niti najmanj poznali slovenskega jezika. To stanje splošnega raznarodovanja je trajalo čeiz 20 let, to je do druge svetovne vojne. Med drugo svetovno vojno si je slovensko ljudstvo spet vzpostavilo slovenske šole, katere 'e pozneje Zavezniška vojaška oblast prevzela, potrdila in tudi podprla. Ko so leta 1947 prevzeli Goriško spet Italijani, so nekatere slovenske zavedne učitelje, kljub temu, da so bili italijanski državljani, odpustili; obenem pa so odpustili tudi slovenskega višjega šolskega nadzornika. Tako so vse slovenske osnovne in srednje šole spet podrejene italijanskemu provedito-rat,u, ki slafoo skrbi za njihov razvoj. Zaradi tega slovenske 'šole spet propadajo, nekatere pa so celo u-kinili, kakor n. pr. v Krminu. Da bi zmanjšali število učencev na slovenskih osnovnih in srednjih šolah na Goriškem ,so v letu 1950 prepovedali optantom za Italijo, ki so slovenske narodnosti, obiskovanje slovenskih osnovnih in srednjih šol, ker so se le-ti izjavili, da je njihov občevalni jezik tudi italijanski s pretvezo, da 'bi laže dosegli rešitve svojih opcij za Italijo. Slovenska demokratska zveza in Demokratična fronta Slovencev sta v svojih spomenicah, ki sta bili poslani že leta 1949 in prej italijanski vladi, navedle vse zahteve Slovencev glede osnovnih in srednjih šol. Italijanska vlada pa, na to sploh ni odgovorila. Poslali smo spomenico na UNE- SCO, v kateri smo opozorili na prizadejane krivice na šolskem področju, a -tudi s tem nismo dosegli ničesar. Potrdili so prejem naše spomenice, drugega odgovora ni bilo. V Beneški Sloveniji in v videmski pokrajini je okrog 50 tisoč Slovencev, kateri že od leta 1866 čakajo, da jim italijanska vlada odpre slovenske šole. Tudi to smo navedli v naši spomenici, katero smo v juniju 1949 poslali italijanski vladi. Odgovora nismo dobili nobenega, pač pa trikoloristi strašijo v teh krajih Slovence, zavednega Andreja Jušo pa so celo u-morili. Kje je tu spoštovanje svečano podpisane Mirovne pogodbe in izvajanje členov italijanske ustave? Slovenci zahtevamo od italijanske vlade, da se slovenske osnovne in -srednje šole uzakonijo, pri čemer pa se naj upošteva sledeče: 1) Vsem slovenskim šolam v I-taliji načeljuj viceproveditor, ki mora biti slovenske narodnosti in mora biti popolnoma vešč slovenskega književnega jezika. Dobro mora poznati slovenske šolske razmere in biti mora priznan šolnik. Je neposredno odvisen od ministrstva, s katerim ima posebne stike. 2) Slovenski šolski svet naj bo sestavljen iz vrst slovenskega učiteljstva. 3) Slovenski didaktični ravnatelji morajo biti slovenske narodnosti in popolnoma vešči slovenskega književnega jezika, morajo ,pa imeti tudi vse potrebne pedagoške in didaktične zmožnosti. 4) Pri nameščanju učiteljstva naj sodelujejo viceproveditor, šolski svet in slovenski didaktični ravnatelj, ki naj podajo svoj«) mnenje o učiteljevih zmožnostih. 5) Na slovenske srednje šole naj Te dni je papež Pij XII. sprejel udelžence VI. mednarodnega kongresa za kazensko pravo, ki je v Rimu. Pri tej priliki je papež izjavil. da je potreben mednarodni dogovor iza sprejem učinkovitega zakona za kaznovanje vseh vojnih in političnih zločincev. Zakon mora biti sicer pravičen in povsod enak, vendar tak, da vzame vsakomur voljo do napada z vojno ali do političnega zločina. Nekaznovani zločini in zločinci iz prve svetovne vojne so dali povod za drugo, še hujšo ‘svetovno vojno. Papež je naglasil, da je zločin vsaka vojna, ki nima obrambnega značaja, vsako množično u-bijanje nedolžnih zaradi povračilnih ukrepov, vsako streljanje talcev, ubijanje iz plemenskega sovraštva, množične deportacije, nasilje nad ženskami in otroki, samovoljno opravljanje sodstva, nasilno nabiranje delavcev in tako dalje. Papež je tudi rekel, da podrejeni ne smejo izvršiti zločinskega dejanja na pove.lje nadrejenih, kajti noben nadrejeni ne more izsiliti nemoralnega in krivičnega dejanja, ki ga nihče ne sme izvršiti. Vojak torej ne sme izvršiti nemoralnega in zločinskega dejanja na povelje svojega nadrejenega častnika, tudi če bi s tem moral utrpeti najhujšo telesno kazen: Hitlerja 'in Mussolinija pa so u-bogali vs-i vojaški poveljniki, tem pa častniki in častnikom vojaki, ko so se v zadnji vojni dogajali strahotni zločini! Dobro je, da je papež dvignil svoj glas proti vojnim in političnim zločincem, in da je predlagal poseben mednarodno veljavni zakon za kaznovanje teh zločinov in zločincev! Izkušnja uči, zato je prav, da so Granata ubilo mladega Helena v Doberdobu V petek popoldne 2. t. m. je 27-letni Jelen Pacifik pobiral vojno železje pri doberdobskem jezeru, ko je naletel na granato, ki se je razpočila in ga raztelesila, da je bil na mestu mrtev. Revež je bil brez dela in si je pomagal s tem poslom. Doberdobci globoko sočustvujejo z ženo in otrokom, ki ju je ubogi Jelen zapustil. Tudi ta smrt je torej posledica slabega socialnega stanja, za zboljšanje katerega bi se morala vlada kaj več brigati! se namestijo profesorji slovenske narodnosti s popolno kvalifikacijo in temeljitim znanjem slovenščine. 6) Na slovenske srednje šole naj se imenujejo slovenski ravnatelji. 7) I-taJijanščina naj se poučuje kot predmet v višini ur za posamezne razrede, kakor določujejo pedagoška načela, to je od tretjega raizreda dalje po štiri ure tedensko in ne več, kot je sedaj v praksi. 8) V šolski zakon naj se vnese poseben člen, da se ne smejo premeščati slovenski učitelji in profesorji v notranjost države. Slovenski učitelji in profesorji naj poučujejo na slovenskih osnovnih in srednjih šolah. 9) Ustanovijo naj se slovenske šole povsod, kjer bivajo Slovenci, to je tudi v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini in naj se -uvede obvezno šolanje. 10) Prepreči naj se sleherno delovanje proti slovenskim šolam. 11) Provizoričnim učiteljem in ^profesorjem slovenske narodnosti, ki poučujejo na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, naj se uzakoni stalnost na slovenskih šolah in prizna s posebnim zakonom stalnost na sedanjih mestih. Edino na ta način bi Slovenci imeli svojo posebno šolsko avtonomijo, s katero bi morale biti pravice glede našega osnovnega in srednjega šolstva točno označene in zajamčene. Slovenski priimki, imena in društvena imovirsa Obče je znano, kako brutalno je nastopal fašizem proti narodnim manjšinam, ki so po prvi svetovni vojni ostale v mejah kraljevine I-talije. Hotel je s silo uničiti vse, kar je slovenskega. Ukinil je vse. vsaj po drugi svetovni vojni začeli s kaznovanjem vojnih zločincev v Nemčiji in drugod! Ha] po potujčevanje narodov? Le škoda, da se papež ni odločno uprl tudi potujčevanju narodov, ki se često vrši tudi pod o-kriljem vere in Cerkve, kot na primer v videmski pokrajini na škodo Slovencev! Tudi to je zločin, ki ga mi občutimo na lastnem telesu. Tudi zoper to početje naj papež dvigne svoj glas, kajti vsi narodi imajo pravico do popolnega življenja. — T-udi potujčevanje narodov je politični izločin! Matura na učitelišču V jesenskem roku so na gori-škem slovenskem učiteljišču maturirali sledeči: Bednarik Teodora, Benedetti Filibert, Birsa Klavdija, Devetak Ivana, Gomišček Ivana Jelen Jožef, Lokovič Vekoslava, 'Novi Lucija, Petruša Bruna, Vižintin Ana, Zorn Marija in Terpin Ciril. Vsem čestitamo in želimo uspeh in zadovoljstvo v učiteljskem poklicu in življenju sploh. Uenerni tečaji Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da je na deski skrbništva izstavljena lestvica učiteljev za večerne tečaje s slovenskim učnim jezikom! Opišite se v čipkarsko šolo Dekleta, ki so dovršila šolske obveznosti, se od 1. do 15. novembra lahko vpišejo v državno čipkarsko šolo v Gorici, ulica Morelli 39. Deklice, ki imajo še šolske obveznosti, pa se lahko prijavijo k tečaju potom svojih šolskih ravnateljstev. Pomoč kmetom Za tekoče leto je vlada nakazala goriški pokrajini v smislu zakona od 25. julija 1952, št. 949, 88 milijonov lir. Iz te vsote bo Kmečko nadzorništvo črpalo vire za kritje posojila v zvezi z melioracijskimi deli v kmetijstvu. Kar 35 milijonov je določenih za modernizacije kmečkih poslopij, 20 milijonov za namakalna dela, ostalih 33 milijonov pa za časopise, ni dopuščal tiskanja slovenskih knjig in je plenil vse, kar je bilo slovenskega, da bi izbrisal na tem ozemlju sled, da so tli bivali in živeli Slovenci. V ta namen so fašisti izdali zakon z dne 10. jan. 1926, št. 17, po katerem so imeli prefekti vso o-blast poitalijančiti slovenske priimke. Ta zakon je bil krivičen in je pustil velik madež, katerega oi morala vsaka demokratična vlada izbrisati in zakon preklicati. Na podlagi tega izakona so bili poitalijančeni pristni slovenski priimki, a do danes' r>i r .-.'jena povojna vlada izdala zakona, po katerem bi priimki, ki so bili uradno poitalijančeni, zoipet uradno zado-bili prvotno obliko. Jasno je torej, da italijanska vlada še vedno noče priznati, da so v njeni republiki tudi prebivalci slovenske narodnosti in da imajo kot taki pravico do svobodnega izživljanja. Zaradi tega zahtevamo, da se zgoraj citirani zakon prekliče in da se razveljavijo vsi dekreti, ki so bili izdani na podlagi citiranih zakonov. Razveljavitev omenjenih dekretov mora biti uradno izvršena. Davki in davkoplačevalci Večkrat slišimo pritožbe davkoplačevalcev, da so jim bili davki previsoko odmerjeni in da se je to zgodilo.nalašč prav proti njim, določenim osebam! Ne rečemo, da ne gre v določenih primerih tudi za pomoto ali za kak davčni pritisk na določenega Slovenca. Eno pa moramo ugotoviti in poudariti: da brez davkov niti država niti pokrajina niti občina ne morejo naprej. Vzdrževanje države, to je državne skupnosti, z vsemi sem povezanimi potrebami socialnega, kulturnega, političnega in tudi verskega značaja pa obrambe in tako dalje, je pač na imenih vseh državljanov po zakonu, ki so ga poslanci in senatorji pretresali in odobrili. Za morebitne krivice, namerne ali nenamerne, daje zakon možnost pritožbe na več davčnih komisij zaporedoma! Zato so osebni očitki in napadi, kot se pojavljajo zlasti na vasi glede tega krivični in graje vredni! Res, da je davčno breme v danih razmerah težko, ko družinski oče nima dovolj kruha niti za svojo lastno družino! Davčni sistem ni še dobro in pravično ustrojen, ker tudi iz njega seva še vedno socialna krivičnost. Tako na primer predvideva zakon oprostitev kmečke stroje. Kmetje, katere zanima ta vladna pomoč,' ki je vsekakor koristna, saj so obresti ugodne (3 odst.) in rok za povrnitev precej dolg (12 let), naj vlože tozadevno' pro-’ snjo na Kmečko nadzorništvo v Gorici, ulica Duca d’Aosta. Ta u-rad daje tudi vsa potrebna navodila in pojasnila. Delavci v Venezuelo Pokrajinski Urad za deto v Gorici, ulica Crispi, sprejema vsak dan od 10. do 12. ure prijave delavcev in delavk za Venezuelo. Vpišejo se lahko predvsem sledeči delavci: električarji, tapetni-ki, kuharice in sobarice ter živinorejci. Poleg starostne mere 25 - 40 let, morajo prizadeti .biti sami. odnosno poročeni, a brez otrok. POPRAVEK Vrsti 20. in 21. pod člankom: »Naprej po narodni poti«, na drugi strani, stolpec četrti, v »Demokraciji« od 2. t. m. čitaj pravilno: Tu je tisti, ki ga Martinčič napada, čutil dolžnost, boriti se proti uzurpatorju oblasti, vendar itd. Najhuje je še to, da Slovenci v Italiji nimamo niti pravice dajati svojim otrokom slovanska krstna imena, ker zahteva obstoječi zakon samo italijanska. 'Nadalje ni italijanska vlada ničesar ukrenila, da bi goriškim Slovencem vrnila Trgovski dom v Gorici, ki je bil do leta 1933 last slovenske ustanove ,Trgovsko~obrt-ne zadruge’. Ta stavba, ki je bila s slovenskimi žulji sezidana leta 1904 ,je bila po fašističnem‘komisarju leta 1933 prodana federaciji fašistične stranke v Gorici. Sedai je državna last. Ne samo to, da sedanje oblasti nočejo vrniti Trgovskega doma v Gorici slovenskim kulturnim in gospodarskim organizacijam, za katere je bil zgrajen in namenjen, ampak tem organizacijam ne dajo na razpolago nobenih drugih lokalov, nasprotno, celo zavirajo, da bi si Slovenci ponovno preuredili kjer si bodi kako dvorano in ne izdajo za to potrebnih dovoljenj. Isto velja za slovensko .Alojzi je vi-šče’, ki ga je država razlastila in (Nadaljevanje na 3. strani) od državnega davka na dohodkih do 240 tisoč lir, od občinskega davka v Gorici pa na dohodkih do 180 tisoč lir. Socialna krivica tiči tu v tem, da imajo nekateri visoke dohodke in so brez družine: med družinami pa so nekatere manjčlanske, druge pa veččlanske! In vendar se gori navedene oprostitve nanašaja na- poglavarje družin, to je na družine, namesto na osebe kot take. Moralo bi se namreč uvesti tak sistem davkoplače-vanja, ki naj bi bil socialno bolj pravičen. Zakaj mora biti poglavar veččlanske družine ojproščen saimo do 240 tisoč odnosno 180 tisoč lir dohodka, ko vendar mora -preživljati vso družino: tisti pa. ki družine nima, je sam in ima e-nako visoke dohodke, kot prejšnji oče, je tudi oproščen davka do 240 tisoč odnosno 180 tisoč lir dohodka! Namesto da bi družinski očetje uživali kako olajšavo, so nekako z davkom kaznovani! Ali se vam ne zdi, da je tako?! Vojna odškodnina Zakon za vojno odškodnino, ki ga bosta poslanska zbornica in sea nat v kratkem odobrila, nosi v načrtu določilo, da se bo vrednost izgubljenih predmetov, kot je bila na dan 30. junija 1943, pomnožila petkrat, in ta znesek plača država oškodovancem. Za Trst .in za vse po mirovni pogodbi drugim državam odstopljeno ozemlje, kot na primer za Primorsko in Istro, se vrednost predmetov na dan 30. junija 1943 pomnoži pa petnajstkrat! Te dni pa je goriški urad CISL (Italijanske konfederacije svobodnih sindikatov) predlagal vladi, naj bi koeficient 15 veljal tudi za tisti del Goriške, ki je ostal v Italiji, in sicer glede na slab gospodarski položaj naše pokrajine! Ta predlog je na mestu, ker odgovarja dejanskemu gospodarskemu položaju prepotrebne Goriške. Stavkovno gibanje v tovarnah in na kmetijah Stavka industrijskih delavcev, ki je popolnoma uspela, še ni prepričala industrjcev, da bi 'začeli s pogajanji za izboljšanje gmotnega položaja delavcev, za večjo zaposlitev in za pravično zmerno obremenitev delavcev in delavk v tovarnah! 2e napovedana stavka dninarjev (»braccianti«) na kmetijah pa se niti ni vršila, ker so jo gotovi krogi preprečili z izgovorom, da stavke zunanji politični položaj ne dovoljuje. Zaradi tega in glede na težak položaj delavcev v tovarnah ter, dninarjev na kmetijah napovedujejo sedaj bližnjo širšo in ostrejšo stavko po vsej državi za dosego zaželenih ciljev. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 K B Ki I N Cormons - prov. Gorizia Papežev govor o vojnih in političnih zločincih DROBNE VESTI SOCIALNA VPRAŠANJA POL LETA PREPOZNO Ob obletnici nesrečnega koroškega plebiscita Bilo je po Vseh svetih 1. 1918. Prva svetovna vojna je bila končana. Vo.;alci so se vračali domov. Z italijanske ironte sta tedaj prišla dva bataljona Bosancev s siovenskimi častniki v Ziljsko do-1:110 na Koroškem. Bataljona sta bila v polni bojni opremi. Na Brdu, v rojstni občini in župniji slovenskega poslanca Gralenauerja, sta se bataljona ustavila. Gra-ienauer je slovenske častnike prosil, naj s svojimi vojaki zasedejo Koroško. Le-ti so bili pripravljeni ,to storiti, a zahtevali so tozadeven nalog narodne vlade v Ljubljani. Grafenauer je poslal visoko-šolca R. v Ljubljano, da prinese tozadeven nalog. Vojaki so čakali. Cez dva dni se je R. vrnil — brez zaprošenega naloga. Narodna vlada ga ni hotela dati. In vojaki'so odšli. Vedeti moramo, da so tedaj Nemci na Koroškem sami pričakovali, da bodo Jugoslovani zasedli Koroško. Zdelo se jim je to samo ob sebi umljivo. Ves mesec november 1918 je bila Koroška kakor na krožniku predložena pred nas. Treba bi bilo samo seči po njej in imeli bi jo bili brez boja in brez žrtev. Kar je ves svet pričakoval, se ni zgodilo. Ivan Hribar pripoveduje v svojih Spominih, kako so mu pozneje Amerikancl rekli, ko je moledoval pri njih zaradi Koroške: »Zakaj pa je niste zasedli, če ste smatrali, da je vaša?« Edini v prvi narodni vladi v Ljubljani, ki je razumel, kaj je treba storiti, je bil dr. Janko Brejc. Ta je več desetletij živel na Koroškem in mu je faila pri srcu ta prelepa naša zemlja. On je neprestano silil, da je Koroško treba takoj zasesti. A rekli so mu, kako je siten in ga niso poslušali. Nemci so tedaj, novembra 1918, stali na stališču, da bodo proti zasedbi Koroške po Jugoslovanih pač protestirali, a bojevali se ne bodo. Pozneje, v začetku : uarja 1919, so merodajni v Ljubljani ukazali majorju Lavriču, naj »demonstrira čez Dravo«. Lavrič je poslal eno stotnijo z eno strojno puško čez Dravo in je »demonstriral«. Nemci so se temu početju smejali in so stotnijo potisnili nazaj. Pozneje so s posmehom pisali o »vojnih umetnikih v Ljubljani die Kriegskuenstler in Laibach«. Majorja Lavriča za to »demonstriranje čez Dravo« seveda ne zadene nobena krivda, on je izvršil samo povelje vojnega sveta v Ljubljani. Tako so se igrali s Koroško! Nemci so bili prijetno iznenade-ni. Sjpoznali so, da še ni vse izgubljeno; da se bo dalo še kaj rešiti. In sklenili so 5. decembra 1918 v koroškem deželnem zboru v Celovcu, da se bodo proti Jugoslovanom bojevali. S 5. decembrom 1918 se je tako začel boj z orožjem za Koroško. Prvo narodno vlado v Ljubljani zadene ogromna krivda, da nismo novembra 1918 zasedli Koroške, ko bi se. bilo to lahko zgodilo še brez boja in brez žrtev. Boj za Koroško se je začel. Nemci so 27. decembra potisnili slovenske oddelke iz Labudske doline, 5. januarja 1919 iz Ziljske doline in 7. jan-uarja iz Rožne doline. Boji so privabili na Koroško a-meriško komisijo. To sta tvorila podpolkovnik Miles in njegov pomočnik King. Nemci so svoje pristaše zbrali in poučili, naj demonstrirajo za Avstrijo. Tako n. pr. v Grebinju, kamor so nemško misleče zbobnali celo iz več ur oddaljenih krajev, medtem ko zavedni Slovenci še vedeli niso, da pride ameriška komisija. Tako sta Američana dobila vtis, da je skoro vse ljudstvo za Avstrijo in sta v tem smislu poročala predsedniku Wil-sonu. Vse to se je zgodilo zaradi nesposobnosti prve narodne vlade v Ljubljani, ki Koroške ni dala :n niti ni pustila pravi čas zasesti. Tako je in nič nam ne pomaga, to prikrivati. Končno so tudi v Ljubljani spoznali, da bo .treba nekaj storiti. In ukazali so ofenzivo. To se je zgodilo 29. aprila 1919. A kako naj bi se bila ta ofenziva posrečila, ko so Nemci razpolagali z 71 tojjovi, Slovenci pa samo s 56! Slovenska ofenziva se je popolnoma ponesrečila in 2. majnika 1919 so začeli Nemci z ofenzivo. Se zdaj se imenuje v, Velikovcu neka cesta »2. Mai Strasse« v spomin, da so ta dan Nemci zasedli Velikovec. Dne 7. majnika je bil boj končan s popolno nemško zmago. Vse slovenske vojake so Nemci ali pobili ali ujeli ali pa pregnali s Koroške. Pri Guš.anju je tedaj padel nadporočnik Malgaj, v Smarjeti v Rožu je padel komandant Jurca, njegovi vojaki pa so bili povečini ujeti. Vsa Koroška je bila v nemških rokab. A samo za tri tedne. Dne 28. majnika 1919, ob štirih zjutraj, se je začela jugoslovanska ofenziva. Vodil jo je general Krsta Smiljanič. Med poveljniki sta bila general Majster in polkovnik Milenkovič. V Mežiški dolini so se Nemci hrabro branali. A ko so Jugoslovani prebili fronto, so se morali v paničnem begu umakniti, sicer bi bili ujeti. General Majster je preko Košenjaka vdrl v Labud-sko dolino ter je šel s svojimi Štajerci po dolini gori na St. Pavel, St. Andraž in Grebinj ter dalje na Velikovec. Iz Kranja čez Železno Kaplo je prodrla jugoslovanska brigada na Podjunsko ravnino, pri Apačah vdrla v Rož in pregnala sovražnika iz Rožne doline. Dne 3. junija so jugoslovanske čete zasedle Velikovec; dne ,4. junija zvečer je bil boj končan. Nemci so se umaknili proti St. Vidu ob Glini; bili so katastrofalno poraženi. Dne 6. junija so jugoslovanske čete vkorakale v Celovec. Zasedena je bila Gospa sveta. Na vrhu Magdalenske gore ali gpre Sv. Helene (1058 m), nad Celovško ravnino, so taborili jugoslovanski vojaki. Da, če bi se bilo to zgodilo pol 'leta preje! Tako pa je kljub slovenski zmagi Wilson zahteval plebiscit. Da, plebiscit! Ce bi se bil ta vršil 50 let poprej, ni dvoma, da bi se bil končal z našo zmago. Tako pa nam je skozi polnih 50 let pred plebiscitom nemška, našemu ljudstvu vsiljena šola, pojaničarjevala naš narod na Koroškem. Brez te šole-ponemčevalnice bi Nemci pri plebiscitu 10. oktobra 1920 nikdar in nikoli ne bili zmagali! Zmagali so, ker so nam s pomočjo našemu narodu vsiljene nemške šole zastrupili narod z nemškim mišljenjem. Narod je protestiral proti tej šoli, protestirale so celo občine, ki so zdaj že čisto ponemčene -- a nihče ni upošteval teh protestov, nihče se ni zmenil zanje! Krivičen je vzrok — krivičen je tudi učinek: nemška zmaga pri plebiscitu! ZSs časa ljudskih taborov, okror* 1. 1870, je bilo vse naše ljudstvo biscitom, ko naroda še ni zastru- na Koroškem za Zedinjeno Slovenijo. A nihče tedaj ni upošteval te ljudske volje. Na Bistrici pri Pliberku in v Zopračah pri Vrbskem iezeru sta bila ogromna ljudska tabora. To je bilo 50 let pred ple- pi!a ponemčevalna šola, Ce bi bila zmaga proti koncu majnika 1. 1919 prišla pol leta prej, bi bil izostal plebiscit in u-soda naše Koroške bi bila drugačna. J Spomenica na OZn (Nadaljevanje 2. strani) GOSPOSVETSKI PRESTOL — simbol slovenske državnosti ga še vedno drži. To ,Alojzijevi-šče’ je služilo kot dijaški zavod. Tako vladno ravnanje onemogoču-je kulturno udejstvovanje Slovencev v Gorici. Gospodarstvo Pred priključitvijo Julijske krajine k Italiji po prvi svetovni vojni in tudi pozneje do nastopa fašizma, smo imeli Slovenci samo v mestu Gorici naslednje gospodarske organizacije: 1) Zadružno zvezo v Gorici z lastno palačo na korzu Verdi it, 37 in ulici Morelli št. 36. 2) Centralno posojilnico 'Z lastno palačo v Gorici na korzu Verdi št. 32 s kinom .Central’. 3) Trgovsko - obrtno zadrugo s tremi palačami v mestu, med njimi sedanji Ljudski dom na korzu Verdi. 4) Goriško ljudsko posojilnico z lastno palačo v ulici Carducci št. 7. 5) Slovensko kmetijsko društvo s sedežem v ulici Carducci št. 6. 6) Slovensko čebelarsko zadrugo s sedežem istotam. 7) Kmečko banko v ulici Carducci št. 24. 8) Katoliško tiskovno društvo z lastno tiskarno in knjigarno. Zraven tega smo imeli mnoge dobrodelne organizacije z močnim gospodarskim temeljem, ki so služile slovenski javnosti. Fašistična vlada pa je izdelala po svojih komisarjih načrt za uničenje vsega slovenskega gospodarstva. Ta načrt je bil predložen po požigalcu Narodnega doma v Trstu, Francescu Giunti, samemu Mussoliniju. V začetku leta 1928 se je začela prava ofenziva proti vsem slovenskim in zadružnim organizacijam, ki je dovedla do njihovega popolnega uničenja, kakor je bilo to načrtno predvideno. O- NARODNA ZNACAJNOST Vsem staršem, ki zaupajo svoje otroke slovenskim šolam, je treba priznati, da so značajni in pogumni. Italijani se namreč na vso moč trudijo, da bi starše preplašili in njihove otroke odvrnili od slovenskega študija. Kdor ostane odporen proti italijanskemu pritisku, razodeva, da v njem še gorijo svetli ideali zvestobe do lastnega rodu, da v njegovi duševnosti še klije krepost možatosti. Iz takih zavednih slovenskih družin rastejo prave osebnosti, ki bodo povsod v življenju znale postaviti lik moža-veljaka, lik krepostne ižene. 2al ne moremo dati takega priznanja vsem Slovencem Kaj naj rečemo o tistih, ki dajejo svoje otroke v italijanske šole? Iskreno jih pomilujemo. O, kako se bodo čez deset let kesali njihovi otroci, da se niso izšolali v slovenščini! Marsikateri očka .n marsikatera mati bosta morala na starost slišati očitke svojih otrok: »Zakaj nas niste dali v slovenske šole, da bi si danes mogli pomagati s slovenščino do kruha, ker nam italijanščina ne zadostuje?« Ni treba biti poseben prerok, da z gotovostjo predvidevamo, da bo v bodočnosti v Trstu res tak položaj, da bo slovenščina postala donosen kapital za tiste, ki jo bodo dobro znali. To smo dokazali že ’• prejšnjih poglavjih. Tudi ni treba biti izreden pedagog ali psiholog, da spoznamo, da se iz narodnih odpadnikov izcimijo nezanesljivi značaji. S presenečenjem pa mo- ramo ugotavljati, kako malenkostni, površni, nespametni razlogi tja in sem vplivajo na nekatere slovenske starše, da svoje otroke prodajajo italijanski šoli. Prav iz teh dni datira eden takih zanimivih primerov skrajne plitvosti pri odločanju otrokovega šolanja. Nekje na tržaški periferiji je slovenska mati vpisala otroka v prvi razred italijanske šole samo zato, da bo imel na poti proti italijanskemu šolskemu poslopju družbo, medtem ko bi bil po poti v drugo smer, kjer je slovenska šola, vsak dan sam. Strmite nebesa! To je bil edini in odločilni razlog, zakaj bo moral postati otrok odpadnik in se ne bo mogel razvijati v prirodni smeri slovenske vzgoje, kakor bi mu slovenska kr; in domača govorica velevala. Saj tržaška periferija vendar ni kaka ameriška džungla, niti ne ruska stepa, da bi osamelega malega potnika na poti v slovensko šolsko poslopje ogrožali leopardi, levi, volkovii, kače, viharji, cikloni, grom in strele. Ali ne potujejo tir sočeri kmečki otroci iz osamelih kmečkih domačij po vseh deželah sveta po najbolj samotnih poteh skozi gozdove, dež in sneg, po blatnih poteh in spolzkih stezicah po pol ure, tudi po celo uro daleč vsak dan v skromne, slabo zakurjene vaške šole — in vendar jih ni konec. Ce se kdo tako pretirano boji nevarnosti za otroka do obljudenih cesticah in cestah tržaških predmestij, je to že smešno. A poglejmo druge razloge in nevarnosti, ki starše in otroke plašijo na poti v slovenske šole. Res srečujejo otroci na poti v življenje polno volkov in kač, ki jih odvračajo od prirodne poti v domače šole. Ti volkovi so tisti italijanski propagandisti, ki tulijo proti vsemu, kar je slovenskega. Kače so tiste izpodjedalske italijanske duše, ki — kakor da so obsedene — zalezujejo slovenskega človeka da bi ga ovile v svoje potujčeval-ske mreže. Govorijo vam zvito, včasih malce grozeče, namigavajoč na bodoče službe otrok ali na službo očeta, včasih medeno kakor kača v raju, obljubljajoč stotere in edinstvene koristi od italijanske šole. Italijanska 'olska uprava jim prav po kačje pomaga z neštetimi utesnitvami, da bi zadušila slovensko šolstvo. Iredentistično časopisje pa — no, to vam dan za dnem dviga viharje, grom in strele proti vsemu, kar po slovensko diši. (Dalje prihodnjič) S. A. Z. Tečaji angleškega ieziha Kot običajno, bo SPM tudi letos priredila brezplačne tečaje angleškega jezika pod okriljem Zavezniške čitalnice v Trstu. Pouk bo pričel brž ko bomo i-meli dovoljno število prijavljencev. Prijave sprejemajo v ulici S. Anastasio 1-c od 9. do 13. ure in v ulici Machiavelli 22-11 pa od lfi. stala je samo še Kmečka banka, ki .je bila le premajhen denarni zavod, da bi delal skomine faši-tom. To so bile hude gospodarske sankcije, katere je uporabljal fašizem za poitalijančevanje Slovencev. Sedanja vlada ni podvzela prav ničesar, da bi popravila fašistične krivice, pač pa še danes ovira slovenskim podjetjem v go-riški pokrajini vsako delovanje. Vsaka prošnja podjetij ali privatnikov za izdajanje obrtnic je vedno zavrnjena, medtem ko italijanskim podjetjem takoj izdajo potrebne obrtnice in dovoljenja, da-si — prav ta podjetja že posedujejo razne obrtnice. Iz vsega navedenega je jasno razvidno, da smo Slovenci v Italiji tudi danes, kot v času fašizma, brezpravna raja in da nas hočejo podtalno in zvijačno izbrisati kot narodno manjšino ter svetu prikazati, da Slovencev v Italiji sploh ni. Medtem ko zavlačujejo priznanje naših pravic, hitijo z zidanjem ezulskih naselij na našem etničnem ozemlju, da bi nas čimpre; izamešali med same Italijane in seveda tudi čimprej raznarodili. Slovenci v Italiji zavzemamo stališče, da se mora prenehati šovinistična gonja in da se imrajo čimprej izvesti vsa določila Ustave. Posebno važnost polagamo Slovenci v Italiji na vsebino onih zakonitih določil, ki naj jamčijo Slovencem v Italiji pravico do nemotenega kulturnega, jezikovnega, političnega in gospodarskega razvoja. Pod Avstrijo je imelo tukajšnje prebivalstvo italijanske in slovenske narodnosti z državnim in deželnim zakonom od leta 1867 zajamčeno praVico do uporabe svojega materinega jezika v vseh državnih, deželnih in občinskih uradih, ki so morali imeti uradništvo, ki je obvladalo vse deželne jezike in je v teh t,udi uradovalo. Zajamčena je bila v vsem pravica do izobešanja narodnih zastav, pravica nemotenega delovanja političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij in prav tako pravica do šolanja v materinem jeziku. Vse te pravice bi morale ostali neokrnjene Slovencem v Italiji tudi po iletu 1918, kar se pa žal ni zgodilo. Po padcu fašizma, k porazu katerega so v nemali meri prispevali tudi Slovenci, je njihova pravica do nemotenega narodnega razvoja še toliko večja. Zato se obračamo na OZN in zahtevamo, da OZN s svojo polno-močnostjo izvede pri italijanski vladi, da izda s prevzetimi obvezami ter predvsem z določili člena 6 in 116 Ustave posebno manjšinsko zakonodajo, ki naj velja za vse Slovence, ki bivajo v Italiji in naj s posebnimi deželnimi zakoni zajamči: 1) Določeno število zastopnikov Slovencev v poslanski zbornici 'ii v senatu ter deželnem parlamentu. 2) Enakopravnost slovenskega jezika v vseh javnih uradih v o-nih krajih, kjer prebivajo Slovenci. 3) Obstoj in nemoten razvoj slovenskega osnovnega in srednjega šolstva. 4) Nemoten razvoj slovenskih kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij. 5) Kaznovanje onih oseb, ki bi se pregrešile proti določilom manjšinske zakonodaje. Zahtevamo tudi, da se čimprei popravijo vse krivice, katere je fašistični režim povzročil Slovencem v Italiji, in da se uvede proti Slovencem nov kurz strpnosti in razumevanja, ne pa raznarodovanja. « S spoštovanjem (sledijo podpisi) do 18. ure. (XIV. nadaljevanje) Za veliko noč imajo tudi nekaj zanimivih običajev. Počistijo prostore in jih po potrebi prebelijo. Zenske spečejo bel kruh, z mlekom ;zamesen, in ga neso s pirhi žegnat na veliko soboto popoldne, tako da je na veliko noč zjutraj kruh na mizi, ki je pogrnjena z belim prtom. Na veliko soboto posnažijo ženske hišne prostore, odpno verigo, visečo izpod dimnika nad panjem, ki služi za obešanje kotliča za polento, jo lepo operejo; otroci jo • -vlačijo celo po tleh, da se še bolj odrgne in postane svetla. Nato o-besijo na ta »katenič« pirhe, ki jih drugi dan pojedo. Pri veliki maši na veliko noč pojejo po cerkvah, kjer je slovenski duhovnik, gtaro velikonočno pesem: »Jezus je od mrtvih vstal« itd. Ta je zelo stara, pravijo, da še iz protireformaaijskih časov. Pustne šale so tudi povsod v navadi. V Brdu se n. pr. šalijo in morčujejo pri tistih hišah, kjer se je zgodila kaka neprilika, posebno glede ženitve, da je punco fant zapustil in stično. Tedaj se našemijo in uprizorč nesrečni dogodek, seveda v šaljivi obliki. V Plastičih je o veliki noči na- NAJZAPADNEJŠI OGRANEK SLOVENSKE ZEMLJE: BENEŠKA SLOVENIJA Zgodovinski, krajepisni in dialektološki očrt vada, da spečejo cerkveni ključarji za vsako družino hlebec kruha, čigar velikost se ravina po številu članov družine. Ta kruh dobe družine po blagoslovu na veliko soboto. Na Beneškem je tudi še ta običaj, da si na veliko soboto, ko pri gloriji zvonovi zopet zazvone, ljudje, ki so doma, umijejo obraz. Na veliki četrtek pa vržejo otroci po gloriji kamen preko rame, da se jim ne bi poleti, ko bodo na paši, približala kaka kača. V Platiščih podenejo na dan sv. Janeza na globok krožnik nekoliko zemlje, nanjo pa posujejo pest pšeničnih zrn. Krožnik nato odnesejo v klet. Po osmih dneh prinese gospodar krožnik spet v hišo. Ce so pšenična zrna vzklila, je znamenje, da bo dobra letina, in o-bratno. V naslednjem bomo navedli še nekaj običajnih priimkov, najprej iz Nadižke doline 4n potem tudi, nekatere pri terskih Slovencih, posnetih iz krstnih knjig župnije v Nemz namenom uspavanja zahodnjaške moralne zavesti do najzgovornejšega izraza, je članek Au-gusta Guerriera, ki ga je »Corrie-re. della Sera« objavil v številki od 30. septembra 1.1. Guerriero nostavno zanika razseljevanje Slovanov iz teh krajev in zahteva dokazov in točneje določenih podatkov. On sicer dopušča, da so italijanske oblasti in italijanska sodišča proti Slovanom mogla biti v zmoti, da so Italijani napravili pogreške in da so v posameznih primerih mogli zatajiti. Vendar. kie v teku teh trideset let ni bilo prekoračenj oblasti? Kje ni bilo sodnih zmot? Kje ni bilo krivic •li nasilij? Ali naj to — tako zaključuje Guerriero — pomeni o-pravičitev sankcij proti Italiji pa preteku tridesetih let? Ali naj vse t-o opravičuje tista, za Guerriera nezaslišana .nasilja, ki jih baje Jugoslovani izvajajo na področju B? Ali je Guerriero kratkega spomina, ali ni poučen, ali pa zavestno govori neresnico. Ce je kratkega spomina, nam ni težko osvežiti ga. Zadostovalo bi, če si pazljivo prečita italijanske liste Jci so tukaj izhajali od 1. 1919 do 1. 1924. Tam bo odkril opis nasilij, resda v olepšani obliki, kakršno je dopustila italijanska cenzura, ali pa dokler te službene cenzure še ni-bilo, v obliki, Jcakršno je nareko- -rr* ŠOLS4CE VESTI Zufcttk pouka Ravnateljstvo Slovanske državne višje realne gimnazije v Trstu, Jci ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi razrede s klasičnim učnim načrtom sporoča, da 00 otvoritvena služba božja f& šolsko leto 1953-1D54 v cerkvi v ulici Giustinelli v soboto, dne 10. oktobra 1953, in sicer ob 8. pri 45 min. . Po končani službi božji se zberejo vsi dijaki v učilnicah v ulici Laizaretto Veechio 9, kjer dobe vsa nadaljnja navodila. • * • Učenci in učenke učiteljišča in trgovske akademije se zberejo v soboto 10. ,t. m. ob 10. uri v cerkvi starega sv. Antona k otvoritveni službi 'božji. Po maši gredo v šolo, kjer dobe vsa potrebna navodila za novo šolsko leto. Redni pouk se začne v ponedeljek 12. oktobra. Baletna šola SOD Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča gojenke baletne šole, da se pouk prične v četrtek 15. oktobra ob 17.30. Nove prijave sprejema tajništvo v ulici Machiavelli 22-11 (tel, 62-75) dnevno od 16. do 18. ure. Krojni tečaj SOD Slovensko dobrodelno dnuštvo v Trstu organizira tudi letos, na splošno željo članic, krojni tečaj. Vpisovanje je dnevno od 16. do 18, ure v ulici Machiavelli 22-11, tel. 62-75. val strah pred nasilji junakov ricinusovega olja. Odkril bo nadalje sledove razseljevanja naših ljudi iz Trsta in sledove dejavnosti odbora za čiščenje Trsta (»Comitati d’epurazione«), Ce mu pa še to ni dovolj, mu je moči prožiti dokaze o grozilnih pismih, o osebnih obračunavanjih, o denarnih izsiljevanjih, ki so jih vršili že pred nastopom fašizma ljudje, katerih imena še danes niso pozabljena. In če so mu potrebni še nadaljnji dokazi, požig Narodnega doma, razbojniški napadi na banke in uredništva listov, u- menskega razlikovanja ter uničenja človeškega dostojanstva in lastnine glede našega življa na Tržaškem je prinesla Italija. Ali bodo ljudje okrog Guerriera to še dalje zanikali? Ce si to bodo upali storiti, naj sestavijo evropsko komisijo, ki bo po 25 letih na licu mesta zbrala podatke o italijanskem vandalizmu in ugotovila, česa so bili in česa so še danes sposobni ti zavratni in licemerni nosilci kulture, ki jim je med drugim celo naša osnovna šola trn v peti! Kar mi zahtevamo, ni delo 50- Trst, 5. oktobra 1953 Gospodu Generalmajorju T.J. WINTERTONU, področnemu poveljniku, TRST Cast nam je sporočiti Vam, da je odbor Slovenske prosvetne matice na seji 2. oktobra t. 1. sklenil nasloviti na Vas naslednjo R e s. o l u c i j o proti ukinitvi desetih razredov na slovenskih osnovnih šolah na britsko-ameriškem področju STO. Slovenska prosvetna matica ugotavlja, da je bilo z novim šolskim letom na področju A Svobodnega trž. ozemlja ukinjenih deset razredov na slovenskih osnovnih šolah. Ta ukrep Prosvetnega urada ZVU ikaže, da urad pri svojem postopku uporablja dvojno mero: da ga nasproti slovenskim šolam vodijo pobude, ki imajo namen postopno okrniti in slednjič dokončno uničiti slovenske šole na britsko-ameriškem področju STO, medtem ko istočasno na izključno slovenskem narodnostnem podeželju, ne glede na število vpisanih otrok, otvarja nove italijanske razrede. Zato Slovenska prosvetna matica protestira proti temu ‘ diskriminacijskemu ukrepu in zahteva, naj se uveljavi enaka mera, to je, da se ukinjeni razredi vzpostavijo, .»kajti končno ^prebolevamo petletno .-demografsko krlao, -Jci .je .earadi nesrečnih vojnih dogodkov prav4.posebn> prizadela slovenski>ži*el j na (Tržaškem. in se je število osnovnošolskih otrok na našem področju začelo zopet večati. Z izrazi našega odličnega spoštovanja Odbor Slovenske prosvetne matice v Trstu Tudi Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze je na svojih zadnjih sejah razpravljal o najnovejšem zapostavljanju slovenskih pravic na šolskem področju. Slovenska demokratska zveza je preko svojih predstavnikov sporočila odgovornim činiteljem svoj ogorčen protest ter je podvzela in Je vedno ixdvzema vse potrebne korake, da se' ukinitev desetih mzredov na slovenskih • osnovnih šolah prekliče. nieenje čitalnic in drugih podobnih ustanov, sistematično zatiranje našega življa, ali je na vse to Guerriero pozabil? On pravi, da vsak sodnik in vsaka oblast more grešiti. Brez dvoma. Vendar je pa razlika med grešenjem v zmoti ‘n grešenjem iz namere, med ne izvršitvijo zakona in namerno zločinsko kršitvijo zakona. Ob požigih, ob zlostavlja-njih in pobijanjih pri ubojih oblasti sploh niso uradovale, in sicer ne, ker ne bi bile mogle, ampak zato, ker niso hotele, čeprav so vedele, da je njihova dolžnost pri-baviti zakonu spoštovanje in so hkrati ob polni. zavesti opustile zaščito zakonitosti. In vse to so I-talijani počenjali s hladnokrvno premišljenostjo, ‘čeprav so dobro vedeli, da je italijanska službena stran Slovencem obljubila enakopravnost na političnem in na kulturnem področju, in sicer isto e-nakopravnost, katero enako svečano in — dodajmo še — enako zlagano in neiskreno obljubljajo danes. Nedavno se je mudil v Rimu maršal Papagos. To je isti Papa-gos, ki je 1. 1940 potolkel Italijane. Sedaj so Italijani, meni nič, tebi nič, tudi nasproti njemu prešli preko vsega tistega, kar so povzročili Grčiji s svoječasnim italijanskim nasiljem. Vendar, kako naj Grki pozabijo na nemško zasedbo, na pet let državljanske vojne in na današnjo -bedo grškega ljudstva ter na današnjo moralno razsulo grške ljudske zavesti, ne da bi se zavedali, da je vse to neposredna posledica italijanske bedaste zločinkosti iz 1. 1940? Stvari ne stoje drugače niti z nami, niti s samo Jugoslavijo. Ce pomislimo na mir in na blaginjo, ki smo ju preživljali do onega nesrečnega dne, ko je italijansko nasilje prekoračilo Sočo, in če pogledamo bedo, v katero nas je privedla zločinska italijanska roka, tedaj si res ne moremo kaj, da ne bi s strahom pomislili na o-stvaritev italijanskega pohlepa po naših krajih. Naše vasi požgane, naša mladina poklicana pod orožje in odvedena v prve vrste na a-friška in španska bojišča, naše žene in otroci brez obrambe izpostavljeni zverstvom črnih srajc! Mogel bi kdo poreči, da se je to dogajalo in se še dogaja tudi drugod. Vendar drži, da začetek ple- vraštva, ampak zahteva pravičnosti in zahteva politične morale. Ce se zahodne sile tako lahko morejo sprijazniti z mislijo, da bi izvršile kolektivni politični uboj v srcu Evrope na škodo njenega edinstva, tedaj naj vsaj vedo, s kom imajo posla in koga imajo pred seboj. Kajti če italijanska dela iz let 1919 do 1923 pripadajo preteklosti, pripada sedanjosti cinizem, s (katerim ljudje — kot je Guerriero danes poskušajo temu početju odvzeti vso njegovo tragično dale-kosežnost. Pravičnost naše stvari Očitno je Italiji mnogo do tega, da ne izgublja časa pri določanju svojih prizadevanj glede Trsta. ■Njen odgovor na jugoslovansko obvestilo zasluži, da ga zabeležimo in na kratko očrtamo. V prvi točki trdi italijanska vlada, da so ljudska štetja v Trstu in v Istri izkazovala italijansko večino. Ona pozablja, da pri štetju niso spraševali iza narodnost, ampak le za občevalni jezik in 'da so ta občevalni jezik .določevali občinski uradniki Trsta in istrskih mest, ki so bili poučeni tako,, da tudi pri Slovanih občevalni - jezik označijo za italijanskega. Italijanska nota trdi, da »esodi in massa non si ebbero da Trieste e dall’I-stria«, čeprav Carlo Galli v »Gior-nalu di Trieste« od 28. septembra piše o »numerosissimi allogeni vi-venti in Jugoslavia«. Ti »allogeni« So 'bili pa begunci iz Trsta in I-stre. Da med nami in Italijani na področju A ni popolne enakopravnosti ( » comleta uguaglianza « ) , nam dokazujejo ; primer Sesljana • Nabrežine, dejstvo, da nimamo niti ene samostojne slovenske banke, odrekanje .političnih pravic Slovencem, ki ^niso . italijanski državljani, čeprav so takaj trajno nastanjeni. Ali naj razpravljamo še o postopku Italijanov nasproti roditeljem slovenske dece, o njihovi prepovedi vpisovanja otrok optantov v slovenske šole, o gonji proti slovenskim šolam ob začetku in koncu šolskega leta? Ali naj naštevamo še primere, kako se Italijani protivijo zaposlitvi Slovencev v javnih in zasebnih službah? Vse to je jasno in očito vsem o-nim, ki so v položaju, da.settukaj na licu mesta prepričajo o stanju stvari. In ^ker imajo. tako .Aimeri-čani in Angleži, pa naj bi bili še tako 'dobro razpoloženi do‘Italijanov, vso možnost, da italijanske navedbe in trditve preverijo, evropskemu javnemu mišljenju ..pač ne bo .težko hladnokrvno presoditi pravičnosti naše. stvari. Državna noslopfa za Iredentistične namene Ze dalj 6asa opažamo neko zmedo pojmov pri tukajšnjih oblast-vih, ko gre za določanje -mej pristojnosti med STO-jem in :Italijo. Kaže, da Cammaratovi nauki najdejo, kljub splošnemu neodobravanju njegovih neresnih mednarodnopravnih utemeljevanj, še vedno primerna tla za zorenie. Ni nobenega dvoma, da ne spada tudi ustanova Tržaške pokrajine, poleg področnega predsedstva in občinskih uprav, v okvir krajevne javne uprave, ki deluje pod vodstvom in nadzorstvom ZVU. Zato ne moremo razumeti, kako je mogla Tržaška pokrajina odstopiti pritlični lokal v svoji stavbi na trgu Vittorio Veneto iredentističnima »Comitalo dalmatieo« in »Co.mitato fiumano«. Saj gre za Obvestilo kmetovalcem! Obveščamo vse živinorejce, ki redijo .bikce, da morajo po preteku statosti desetih mesecev prijaviti .bikce pristojni komisiji -za potrditev bikov, ki ima svoj sedež pri Področnem kmetijskem nadzor-ništvu v ulici Ghega št. 6 - soba št. 4. Istočasno sporočamo, da je krajevno poveljstvo gozdne policije, po svojih obhodnicah, odmerilo zadnje čase več denarnih kazni vsem tistim živinorejcem, ki se niso ravnali po goxih navedenih odredbah. (Urad za živinorejo), ki bo poskrbelo, da bi jih oddali rejcem, ki bi jih morda zaprosili. Istočasno sporočamo prizadetim živinorejcem, da je do danes že na razpolago določeno število od-•branih teličk in do enega leta starih telic. Vsa potrebna pojasnila lahko dobijo živinorejci pri Področnem kmetijskem nadzorništvu v ulici Ghega št. 6 (*oba it. 4). NAKUP IN PRODAJA ODBRANIH TEUC SIVO-RJAVE PASME Področno kmetijsko nadzorništvo opominja vse lastnike uvoženih in v rodovniško knjigo vpisanih goved, da so se obvezali, da ne bodo prodali rojenih telet za zakol. V primeru, da teleta ne morejo rediti ali pa prodati drugemu živinorejcu za rejo, naj javijo Področnemu kmetijskemu nadzorništvu Mizarji | Deske sttrreko-KiflBtOVilGi ff ve, macesnove podjetniki 9 in trdih lesov, trame in por-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vlala Sonnfno, 2 4 VELIKO SKLADISCE, svetlo, suho, v sredi mesta in eno manjše oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Vprašati na telef. štev. 23828. državno ustanovo, ki ne bi smela dati svojih prostorov na razpolago organizacijam, ki imajo namen kvariti dobre sosedske odnose na Jadranu in onemogočiti koristno sožitje tu živečih narodnosti. KLIC TRIGLAVA »Klic Triglava« prične z novembrom objavljati F. Erjavčevo študijsko razpravo »Nastanek slovenskih političnih strank«. Naročnina za »KLic Triglava« znaša 2.000 lir, (oz. 3.50 dolarjev) in jo je mogoče vplačati pri upravi »Demokracije« v Trstu, ali pa naj se naročniki izven Trsta in Italije obrnejo na upravo »Klica Triglava«: 53 Bucks Hill, Chapel End, Nuneaton, War-ivicks, Angl i ja. URADNICA z dolgoletno pisarniško prakso in brza italijansko - slovenska strojepiska išče n a m e. s t i t v e . Naslov- na .upravi lista. FREDA03N3E SPM Dne 23. oktobra t. 1. prične SPM svoj letošnji ciklus predavanj. Otvoritveno predavanje o temi »Komu je Trst dolžan svoj stoletni, razmah« bo imel g. prof. dr. An-tun Dabinovič. Vabimo vse člane in članice, da se predavanja udeleže in da s seboj privedejo tudi svoje prijatelje. Odbor SPM Ali si že poravnal naročnino? Odgovorni urednik.- dr. Janko Jet Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 Kino v Nabrežini predvaja v soboto 10. t. m. ob 20. uri -ter v nedeljo ob 15, 17.45 in 20.30 uri izredno zanimivi barvni film: »VELIKI C A R U S 0“ 99 Prihodnjo srido, dne 14. t. m. je na programu film: čudežna podoba« za Jugoslavijo in druge ftraje po ugodnih cenah pošt/ja domača tvrdka „ALA$1€A“ lmporl-£xpopt TRST - Ulica S. Lazzaro 13-1. - Tel. št. 56-58 Pošiljalo sožiBila, telmični pftdaitti, in idratila Naše blago najboljše kakovosti - -Naše cene najugodnejše Naša dostava -najhltrejša in zajamčena Obrnite se rta nas osebno ali pismeno 'Potne liste in vizume ter uradne listine, anagrafske izvlečke, prevode o in iz tujih jezikoo, overooljenje uradnih aktoo, Izpola njeoanje prošenj za potovanje v FLRJ in izročanje Delegaciji v rešitev. Vse o najkrajšem času in za nizek honorar Agencija Celeritas TRST, ul. Machiavelli 13, tel. 31-404 In!£rexi>ort - Trst ttftEDA RUS-MIKULETIČ * MILAN BJELICA-ŽIVKOVIČ IMPORT - £XPORT živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo Jugoslovanskim podjetjem nudimo posebne popuste in ugodne plačilne pogoje Potiijamo tudi darilne pakete za vse države pod najugodnejšimi pogoji in najhitreje iz lastnega skladišča v "Punto Franco, Trst. - Obrnite se osebno ali pismeno na naš nasiov: URAD - Riva Grumola 6.1., tel. 23-302 - P.O. Box (1219 Skladišče i Punto Franco magg. II vrata 70, tel. 7232 Darilne pakete po psei Europi t —-—~— —- -----—- ■ m ^ —- dostavlja T9RDK9 | "T D ■■ Najhitrejša in najso- B I lij Bi ^22$ lidnejša postrežba 1 Jamčimo za sigurno IMPORT & EXPORT dostavo vsake pošiljke Lastnik: Aleksander Goljeošček Dostavljamo tudi radioaparate,bicikle, šivalne stroje in harmonike po najugodnejši cenah TRST - Ul. Torrebianca 27 - Telefon 24-467 - P.O.B. 522