v	ki	-J
		
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
Zupanova stran

Piše: župan Janez Pavlin
»Življenje naj ne bo roman, ki so nam ga dali, marveč roman, ki smo ga sami napisali.«
Spoštovani občani.
Čas je zlato. Hitro teče in je zelo dragocen. Pred nami se odvijajo dogodki z veliko hitrostjo, tako, da se včasih še ustaviti ne znamo oz. se ne moremo. Realiziramo zastavljeni proračun, a že potekajo vse aktivnosti za pripravo prihodnjega proračuna, ki bo moral biti že strateško, razvojno naravnan. Ob tem bo potrebno sodelovanje s porabniki proračuna, odbori in komisijami ter seveda s strokovnjaki in gospodarstveniki.
V	prvi vrsti bodo pomembni Strategija prostorskega razvoja, Prostorski red občine Dobrepolje in Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) obrtne cone Predstruge, ki bodo sprejeti naslednje leto.
V	obdobju od zadnje seje OS pa do 14. 9. 2007, so svetniki imeli možnost, da podajo svoje pripombe, predloge in mnenja na Strokovne podlage za novo Strategijo prostorskega razvoja in Prostorski red občine Dobrepolje, oziroma (po novem ZP Načrt) OPN. Poleg svetnikov je svoje mnenje podal tudi Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana - oddelek za kmetijsko svetovanje Videm Dobrepolje. Po mnenju svetovalne službe so kmetje s potencialom za obsežnejše širitve v prihodnjih letih podali pobude za »rezervacijo« posameznih še nezazidljivih območij, da bi jih v novem OPN namenili izključno za širitve oz. preselitve omenjenih kmetij.
Vse pripombe in predlogi bodo posredovani na Acer v Novo mesto, kjer bodo preučeni in po smiselnosti vključeni v Strokovne podlage za OPN.
Pripravljen je osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta, oziroma (po novem ZPNačrt) Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) obrtne cone Predstruge. Zaradi poseganja v vplivno območje suhe struge Rašice (območje naravne dediščine) je potrebno izdelati Celovito presojo vplivov na okolje (CPVO), ki pa predhodno zahteva še izdelavo hidrološke študije, ki je ravno v pripravi. Po izdelavi CPVO bo možno nadaljevati s postopki za izvedbo OPPN. Istočasno pa upam, da
bo prišlo do odkupa celotnega zemljišča OC Predstruge.
V izdelavi je projekt načrta elektroin-stalacij za osvetlitev Podpeške jame. S strani Katastra podzemnih jam pri Jamarski zvezi Slovenije čakamo na načrt jame, ki bo osnova za izdelavo projekta osvetlitve.
Avtobusno postajališče na Vidmu bo dobilo končno podobo z nadstrešnico in v rebalansu proračuna je predvidena hor-tikulturna ureditev, da bo zelenje in cvetje dalo bolj živo podobo ureditve.
Prejeli smo projektno dokumentacijo Komunalna in prometna ureditev za stanovanjsko območje Predstruge v fazi PGD, ki vsebuje načrt gradbenih konstrukcij, načrt el. kabelske kanalizacije, načrt javne razsvetljave, načrt telekomunikacijskih instalacij, načrt zunanje prometne ureditve in načrt vodovodnega omrežja.
Mobitel je pridobil gradbeno dovoljenje za postavitev bazne postaje v Zden-ski vasi in sedaj iščejo izvajalca del. Si.Mobil pa za postavitev bazne postaje nad Podgoro pridobiva ustrezno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja in, če bo vse po sreči, naj bi bila bazna postaja postavljena do konca tega leta.
Na koncu pa še o Play Opera Tokio
iz daljne Japonske, ki je bil za našo občino izvrstna popestritev že tako bogatega kulturnega življenja in seveda promocija občine, saj smo bili ne samo gostitelji, ampak smo bili tudi oglaševani na plakatih, gledaliških listih, internetu, Radiu Zeleni val in koncertih.
Play Opera Tokio od leta 1980, ko ga je ustanovila Tomiko Sossi, redno nastopa z operami in koncerti v Tokiu. Od leta 1996 pa so nastopili v številnih evropskih mestih, med njimi na Dunaju, v Benetkah, Trevisu, Mariboru, Ljubljani, Foggi, Toledu ... in letos tudi na Vidmu.
V Jakličevem domu so šest dni imeli intenzivne vaje oper Madame Butterfly in Figarova svatba, ki so ju uprizorili v
Črnučah in Novi Gorici. Imeli so še koncert na Ljubljanskem gradu in v zahvalo za prijetno gostovanje na Vidmu. Vsi, ki ste si ga ogledali, ste bili navdušeni, za tiste, ki ste zamudili to priložnost, pa se z organizatorjem pogovarjamo, da drugo leto spet pridejo v naš kulturni dom, saj so bili zelo zadovoljni s pogoji dela. Zelo radi so se odzvali povabilu, da nastopijo s tremi skladbami na otvoritvi gobarske razstave v Hočevju. Poleg gostovanja v naši občini pa je pomembno še sodelovanje tako na kulturnem kot na gospodarskem področju, saj organizator prihaja iz razvite regije blizu Benetk.
Vsi se zahvaljujejo Občini Dobrepolje za zelo prijazen sprejem, dobre pogoje dela in pogostitev na gobarski razstavi, ter Pekarni Blatnik za sladke dobrote iz njihovega programa.
Naj dodam samo še nekaj osnovnih podatkov o dirigentu in ustanoviteljici:
Sergio Sossi, dirigent in umetniški vodja Play Opera Tokio:
Rodil se je v Trstu, kjer je študiral klavir in komponiranje. Dirigiranja se je učil na Dunaju pri prof. Hansu Swarowske-mu, komponiranje pa je izpopolnjeval na dunajski glasbeni akademiji pri prof. Alfredu Ulhu. Kot dirigent je debi-tiral leta 1956 na Dunaju in zatem nastopal v Ba-slu, Badnu, Genovi, Tel Avivu, Barceloni, Neaplju, Stuttgartu, Munchnu in Tokiu. Med leti 1972 in 1975 je vodil Tokijsko in Seulsko filharmonijo ter Korejski nacionalni simfonični orkester. Od leta 1978 je profesor na akademiji v Obirinu (Tokio), kjer je tudi stalni dirigent simfoničnega orkestra.
Sopranistka Tomiko Sossi, ustanoviteljica in vodja Play Opera Tokio:
Tomiko Sossi je z odliko končala študij solo-petja na Visoki šoli za glasbo na Dunaju. Študij je nadaljevala pri Mercedes Liopart. Leta 1962 je imela prvi recital na Dunaju, dve leti zatem je zmagala na mednarodnem pevskem tekmovanju v Belgiji. Isto leto je debitirala v Stadtt-heatru Hildesheim v Nemčiji z vlogo v operi Madame Butterfly. V letih 1965-67 je nastopala z Izraelsko nacionalno opero, leta 1967 pa v opernih hišah v mestih Hagen in Passau. Leta 1970 je sprejela angažma v Barceloni. V številnih operah je pela glavne vloge, med njimi 250-krat
v	Madame Butterfly in 180-krat v Figaro-
vi	svatbi. ♦
Volitve predsednika republike
21. OKTOBRA 2007
Predsednik državnega zbora RS je razpisal volitve predsednika republike. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/07. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi in na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini bo potekalo v nedeljo, 21. oktobra 2007. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 20. avgust 2007.
Skladno z določbami Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92) lahko kandidate za predsednika predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Volivci določajo kandidate s podpisovanjem; posamezno kandidaturo lahko določi skupina najmanj 5000 (pet tisoč) volivcev. Predlog kandidature se vloži najpozneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja, to je do 26. septembra 2007. Do takrat je možno dajati podporo volivcev kandidatom za predsednika republike.
Predsednika republike se voli za dobo petih let na podlagi splošne in enake volilne pravice neposredno in s tajnim glasovanjem. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino glasov. Za doseganje z ustavo predpisane večine določa zakon dvokrožni sistem glasovanja. Drugi krog se izvede v primeru, če v prvem krogu ne bo nihče izmed kandidatov prejel večine veljavnih glasov. Ponovno glasovanje se opravi najpozneje v 21 dneh po prvem krogu. Državna volilna komisija bo morebitno potrebni drugi krog razpisala za 11. november.
Volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori.
Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Republike Slovenije, ki bo najpozneje do 21. 10. 2007 dopolnil 18 let starosti.
Pravico uresničuje volivec osebno, z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
V postopku volitev predsednika republike se lahko glasuje na naslednje načine:
a)	splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji, 21.10. 2007, od 7. do 19. ure.
b)	predčasno glasovanje 16., 17. in 18. 10. 2007 od 9. do 17. ure na sedežu OVK, Kolodvorska cesta 2, Grosuplje (Upravna enota)
c)	glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki bodo na dan glasovanja 21. 10. 2007:
•	v bolnišnici ali zdravilišču;
•	so oskrbovanci v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu;
• ali so na prestajanju kazni zapora ali v priporu, in bodo najpozneje do 11. oktobra 2007 vložile zahtevo za glasovanje po pošti pri okrajni volilni komisiji;
č) glasovanje po pošti iz tujine, če volivec najpozneje do 21. septembra 2007 sporoči Državni volilni komisiji, da želi glasovati na ta način,
d)	glasovanje na domu 21. 10. 2007 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje do vključno 18. 10. 2007 sporočile okrajnim volilnim komisijam, da želijo glasovati na domu.
e)	Na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije.
Volivci, ki želijo glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, morajo okrajno volilni komisiji sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik (3 dni pred dnem glasovanja).
Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, da želijo glasovati na volišču v drugem okraju. Enako storijo tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje jurisdikcije diplomat-sko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije (izseljenci) in bodo na dan glasovanja, 21. 10. 2007, v Republiki Sloveniji in želijo glasovati na volišču v Sloveniji.
SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ
Sedež: Kolodvorska cesta 2, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919
PREDSEDNIK:	FRANC KRIVIC
NAMESTNICA PREDSEDNIKA:	KATARINA MAROLT
	KURET
ČLANICA:	MILENA STRNAD
NAMESTNICA ČLANICE:	MAJDA KADUNC
ČLAN:	BOJAN ZUPANČIČ
NAMESTNIK ČLANA:	DAVORIN KASTELIC
ČLANICA:	ALJA GABRIJEL
NAMESTNIK ČLANICE:	JANEZ DOLINŠEK
TAJNIK OVK:	ANDREJ STRUNA
NAMESTNICA TAJNIKA:	DRAGICA URBAS
FRANC KRIVIC, PREDSEDNIK OVK
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj
Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92), in Odloka o razpisu volitev predsednika republike (Uradni list RS, št. 65/07) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji
SKLEP
o določitvi volišč in njihovih območij
Za izvedbo volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo 21. oktobra 2007, je Okrajna volilna komisije Grosuplje na seji
dne 30.8.2007 določila naslednja volišča in njihova območja:
I.
zap. št.	oznaka volišča	ime volišča	sedež volišča	območje volišča
1.	403001	ZGRADBA OBČINE DOBREPOLJE	Videm 35, Videm-Dobrepolje	Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora
2.	403003	GASILSKI DOM ZDENSKA VAS	Zdenska vas 59	Zdenska vas
3.	403004	GASILSKI DOM HOČEVJE	Hočevje19	Hočevje
4.	403005	GASILSKI DOM ZAGORICA	Zagorica 36 a	Zagorica
5.	403006	PREDSTRUGE -VAŠKI PROSTOR V GOZDARSKEM DOMU	Predstruge 60	Predstruge, Vodice, Cesta
6.	403007	GASILSKI DOM KOMPOLJE	Kompolje 60	Kompolje
7.	403008	OSNOVNA ŠOLA PONIKVE	Ponikve 38	Ponikve (razen hišnih št. od 75 in 75 c do 86 )
8.	403009	DVZ PONIKVE	Ponikve 76	Ponikve — hišne št. od 75 do 86 razen hišne št. 75 c
47.	403049	OŠ STRUGE	Lipa 16	Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi — Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič
Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tri volišča, v vsaki občini po enega, ki je dostopno invalidom in sicer:
•	Volišče št. 403010 DRUŽBENI DOM
I,	Taborska cesta 3, Grosuplje,
•	Volišče št. 403033 KULTURNI DOM
II.,	Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica in
•	Volišče št. 403009 DVZ PONIKVE, Ponikve 76, Videm-Dobrepolje.
III.
Okrajna volilna komisija Grosuplje določa volišče, na katerem bodo lahko glasovali volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer:
Volišče št. 403010, DRUŽBENI DOM I, Taborska cesta 3, Grosuplje.
IV.
Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisije in objavi v lokalnih časopisih.
Franc Krivic, univ.dipl.prav. PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
september 2007
Obvestila in razpisi
5
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Svetovalna služba Dobrepolje — Struge
in se lahko po vseh zaključenih kontrolah oziroma po rešitvi morebitnih pritožb iz prejšnjih let še spremeni. Rezultati ugotovitev iz opravljenih kontrol na kraju samem še niso vključeni v to obvestilo.
Obvestilo bo poslano zato, da vsi preverite vrsto in število plačilnih pravic, če se ujemajo z vlogo za neposredna plačila. V kolikor bo prihajalo do odstopanj, je potrebno ugotoviti, zakaj, in v
primeru napake posredovati morebitne pripombe.
S tem obvestilom naj bi se popravile morebitne napake, da bo čim manj pritožb na odločbe. Odločbe za plačilne pravice bo agencija pošiljala po obravnavi pripomb in končanih kontrolah.
V primeru nejasnost se oglasite na KSS, da primer pregledamo in po potrebi pošljemo pripombo do najkasneje 8. 10. 2007. ♦
Franci Omahen, KSS Dobrepolje_
Vlaganje zahtevkov za premijo za bike in vole
Opozorilo vsem kmetovalcem, ki ste oddali bike ali vole v zakol ali odpremili živali v drugo državo članico EU: od 1. junija do 30 septembra morate v oktobru oddati zahtevek za premijo. Zahtevek se oddaja elektronsko. Oddate ga lahko na Kmetijsko svetovalni službi na Vidmu. S seboj prinesite MID številko in številko bika ali klavni zapisnik.
Vlaganje zahtevkov za premijo za bike in vole:
•	za obdobje od 1. januarja do 31. maja: v roku od 1. junija do 30. junija;
•	za obdobje od 1. junija do 30. septembra: v roku od 1. oktobra do 30. oktobra;
•	za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra: v roku od 1. januarja do 31. januarja naslednjega leta, pri čemer se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v letu, v katerem je bil zakol ali od-prema ali izvoz živali izvršen;
•	v primeru odpreme živali v drugo državo članico je treba, preden žival zapusti ozemlje Republike Slovenije, vložiti zahtevek za posebno premijo skupaj z originalnim potnim listom in to označiti še v rubriki ''Odprema v EU''.
Obvestilo o plačilnih pravicah
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo v prihodnjih dnevih poslala vsem kmetijskim gospodarstvom, ki so vložila vlogo za neposredna plačila in s tem zahtevek za plačilne pravice na površino, obvestilo o pridobljenih plačilnih pravicah. Na tem obvestilu nosilci kmetijskih gospodarstev prejmejo informacijo o trenutnem številu ugotovljenih plačilnih pravic po do sedaj opravljenih administrativnih kontrolah. Število plačilnih pravic je informativnega značaja
Á
mm
Zbiraina akdija starega papirja
Prihaja jesen in to je znova najprimerne-^ jši čas, da se spomnimo na skrb za naše največje naravno bogastvo - gozdove, ki so pljuča naše Slovenije in celotnega planeta. Če poznamo podatek, da že nekaj deset kilogramov odpadnega papirja reši eno smreko, potem vemo, da z malo truda naredimo veliko.
inrtj
Naj bo zato akcija na začetku jeseni majhno, a izjemno pomembno darilo za zeleno Slovenijo!
Na OŠ Dobrepolje smo se tudi letošnje leto odločili, da bomo zbirali star papir. V zbiralno akcijo se bodo vključili učenci vseh štirih šol: Videm, Ponikve, Kompolje in Struge.
ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA
BO
V ČETRTEK, 18.10. V PONIKVAH V PETEK 19.10. V KOMPOLJAH IN STRUGAH V SOBOTO, 20. 10. NA VIDMU
Poleg glavnega cilja - ohranjanja zelenih slovenskih gozdov - prinaša
akcija tudi možnost zaslužka za naše šolske dejavnosti. V lanskem šolskem letu so učenci zbrali skoraj 33 ton papirja, s čImer so zaslužili precej denarja. Denar so porabili za kritje stroškov športnih, kulturnih in drugih dejavnosti.
Lepo bo, da tudi letos dobrepoljska podjetja in ustanove, predvsem pa starši, pripomorete učencem pri tej akciji. Če imate v podjetjih ali doma odvečen star papir, ga dajte otrokom ali pa nas pokličite in dogovorili se bomo glede organizacije odvoza. Za vsa dodatna pojasnila lahko pokličete v šolo (78 07 210) ali pa (041/764-951) Andrej Škantelj.
ZA ZELENO SLOVENIJO
20. september -dan genetike
V letošnjem letu bomo na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana prvič obeležili 20. september kot Dan genetike.
Z dnevom genetike želimo prispevati k izobraževanju splošne javnosti na področju medicinske genetike in tako doseči boljši dostop do medicinskih uslug. Ciljna publika pa niso samo splošna javnost, temveč tudi vzgojno izobraževalne institucije, saj sodi osnovno znanje na področju medicinske genetike v splošno izobrazbo mladih. Nenazadnje želimo apelirati tudi na gospodarstvo, da se kot partner vključi v prizadevanja razvoja infrastrukture in s tem k izgradnji kvalitetne javno zdravstvene mreže na področju genetike v Sloveniji.
Menimo namreč, da lahko z izboljšanjem znanja vseh ključnih skupin javno zdravstvenega sistema, od medicinskih strokovnjakov do splošne javnosti, bistveno izboljšamo izkoriščanje najnovejših medicinskih spoznanj s področja genomike in s tem prispevamo k boljšemu zdravju in kvaliteti življenja prebivalstva v Sloveniji. Dodatne informacije so dostopne tudi na spletni strani www.zzv-lj.si in http://www.medi-cinska-genetika.com/.
Za kakršnakoli strokovna vprašanja se lahko obrnete na:
•	prof.dr.Boruta Peterlina,
SPS Ginekološka klinika Ljubljana, tel.: 540 11 37, od 8.30 - 15.30; email: borut.peterlin@guest.ar-nes.si
Za organizacijsko tehnična vprašanja se lahko obrnete na:
•	mag. Tatjo Kostnapfel Rihtar, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, tel 586 3925;
email: tatia.kostnapfel@zzv-li.si
Podjetniške in druge informacije
Lep pozdrav.
Samo Belavič Pučnik odnosi z javnostmi
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe — povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpie@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
•	Javni razpis za sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme v letu 2007/2008. Razpi-snik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: je sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme. Namen je spodbujanje podjetij v investicijska vlaganja za proizvodnjo visoko-tehnoloških in inovativnih proizvodov oziroma izvajanje visokotehnoloških storitev. Tehnološke investicije se morajo navezovati na nove proizvode/storitve z večjo dodano vrednostjo ali na temeljito izboljšane proizvode/storitve z večjo dodano vrednostjo. Za nakup novih strojev se upoštevajo vsi stroji izdelani vsaj v letu 2006. Rok: prvi 8.10.2007. Podrobnosti: http://www.podjetniskisklad.si
•	Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja. Razpisnik: Javni sklad RS a regionalni razvoj. Predmet razpisa: dodeljevanje ugodnih posojil za vzpostavitev novega ali širitev obstoječega obrata, diverzifikacijo z novimi izdelki in spremembo proizvodnega procesa. Rok: drugi 10.10.2007. Podrobnosti: http://www.rdf-sklad.si/gospo-darstvo.html
•	Javni razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet sofinanciranja so izključno nastanitveni obrati hoteli, moteli, penzioni, apartmajska naselja, ki bodo dosegali najmanj 3* ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj je 10. Naslednji rok za oddajo prijav je
25.11.2007.	Podrobnosti: http:// www.podjetniski-portal.si/downloadfi-le.aspx?docid=5297
•	Javni razpis za sofinanciranje projektov izgradnje energetsko varčnih več-stanovanjskih stavb. Razpisnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Rok: do
31.12.2008.	Podrobnosti: www.podjetni-
ski-portal.si/downloadfile.aspx?do-cid=5139.
•	Javni razpis za odobritev garancij za finančni leasing nove opreme brez pologa v letu 2007 za mikro, mala in srednja podjetja, v sodelovanju z leasing hišami. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10.11.07. Vmesni roki: 10.9., 10.10. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/ downloadfile.aspx?docid=4376.
•	Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov z garancijami v letu 2007, za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z bankami. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10.10.07. Vmesni rok: 10.9.07. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4375.
•	Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov v letu 2007. Rok: 5.10.07. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfi-le.aspx?docid=4374.
•	Javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno razvojne aktivnosti malim in srednje velikim podjetjem v letu 2007. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10.10.07. Vmesni rok: 10.9. Podrobnosti: www.pod-jetniski-portal.si/downloadfile.aspx?do-cid=4622.
•	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj -ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva - Turistična infrastruktura. Rok: 14.11.07, 6.2.08, 4.6.08 in 19.11.08 oz. do porabe sredstev. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/down-loadfile.aspx?docid=4738.
•	Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2007 in 2008. Rok za oddajo vlog je 9.9.2008 do 12. ure oz. do porabe proračunskih sredstev. Podrobnosti: www.podjetniski-por-tal.si/downloadfile.aspx?docid=3948
•	Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2007. Rok za prijavo: je odprt najkasneje do vključno 25.10.2007. Podrobnosti: www.podjetni-ski-portal.si/downloadfile.aspx?do-cid=3711
•	Javni razpis za odobritev mikrokre-ditov za mala podjetja v letu 2007. Rok
za prijavo: je odprt najkasneje do vključno 25.10.2007. Podrobnosti: www.podjetni-ski-portal.si/downloadfile.aspx?do-cid=3712
Biserna legenda
V SSKJ imamo v naslovu uporabljen pojem, med drugim definiran tudi sledeče:
légenda: 3. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi: kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje.
In če bi Stružance vprašali, koga bi pod tem pomenom, v svoji dolini, izbrali za največjo legendo, bi bil najpogostejši odgovor: »Naš župnik, naš Mirko, gospod Bogomir... Pa ne samo od vernih, tudi od tistih malo manj vernih, bi prejeli enak odgovor, ki bi imel svoj vzrok v tistih »izrednih lastnostih«.
Napisal: Andrej Debeljak
Vse to se je z bolj ali manj okornimi, a ganljivo srčnimi in iskrenimi stavki zahval, spominov, čestitk in pozdravov, štirinajst dni pred velikim struškim praznikom, od hiše do hiše po struških vasicah, s črnilom izlivalo na papir. Za knjigo, za zahvalo struških faranov svojemu župniku in prelatu, velikemu, velikemu človeku, ki bo v kratkem praznoval biserno obletnico svojega služenja Bogu in ljudem. Od tega kar 49 let tukaj, v Strugah.
Dasiravno Mirkotova poznana skromnost ni hotela velikega slavja, ampak le slovesno mašo in manjšo pogostitev po njej, se je pod vodstvom ŽPS-ja na slehernem koraku udejanjala misel o legendi. Karkoli je bilo pripraviti, postoriti, ali priskočiti na pomoč, nihče ni ničesar odrekel. Takšne sloge in povezanosti ni bilo v Strugah že od zlate maše.
In potem je napočil veliki dan, praznik Marijinega vnebovzetja, praznik Mir-kotove biserne maše, praznik Struške fare. Mlaji na začetku Struške doline, pred
župniščem in pred cerkvijo, so slovesno pozdravljali biseromašnika, uro pred svečano mašo so se jim pridružili pritrkujo-či zvonovi. Polna parkirišča in prave ma-
le množice, ki so se zgrinjale k struški cerkvi, so oznanjale, da v Strugah ni navaden praznik.
Natrpano polna cerkev in še vsaj trikrat toliko ljudi, ki niso mogli več noter, so s pesmijo pričakali sprevod duhovnikov in škofa Antona Jamnika, ki so bise-romašnika pospremili od župnišča do cerkve. Pri darovanju maše, ki jo je s prelepo pridigo, v kateri je izpostavil vse izjemne, dolgoletne Mirkotove vrline in zasluge, oplemenitil gospod škof, sta sodelovala oba struška zbora, ter predstavniki vseh starostnih skupin struških fara-nov. Bila je čudovita maša, ki je udeleženi ne bodo pozabili nikoli.
A najtežje in najlepše stvari so prišle na vrsto na koncu. Pričelo se je z zahvalo faranov gospodu škofu, gospodu Zdravkotu Pogorelcu, kateremu se je ob tej priliki čestitalo za 40 let duhovniškega poklica, drugim duhovnikom, in seveda največjo zahvalo svojemu slavljencu.
»... Tega, kar ste nam dali Vi, nam ne bi mogel dati nihče drug. Gospod Mirko, radi Vas imamo iz dna srca. Vedite, da kakor nas Vi priporočate Bogu, njemu mi priporočamo Vas. In da bosta enkrat, ko Vas več ne bo, struška fara, struška dolina, siromašnejši za veliko, veliko srce.« Besede zahvale, ki so bile enake, kakršnih je bila polna knjiga, ki jo je takoj za tem gospod Mirko prejel v skromen dar od svojih faranov, so vsem zlomile srce. Zlomile so ga gospodu Mirkotu, tistim v cerkvi in onim zunaj nje. Orosile so se oči, zalesketale so se solze. Solze ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti za blagoslov, ki je z biseromašnikom bil dan struški dolini. Še bolj pa so tekle, ko se
je gospod Mirko zahvalil faranom z obljubo, da nas ne bo zapustil, če ga v to le ne bi prisilila kakšna bolezen; in da hoče biti, ko pride tista ura, pokopan poleg svojih staršev na struškem pokopališču. Ne-ganjeno, nedotaknjeno ni ostalo nobeno srce. Tudi potem ne, ko je še skoraj uro po maši, v cerkvi, trajal sprevod, ki se je rokoval, objemal, se zahvaljeval, ter čestital gospodu Mirkotu, ki se je v družbi gospoda škofa in še nekaterih drugih duhovnikov po tem pridružil vsem, ki so pred cerkvijo, v radostnem vzdušju, postali in poklepetali ob dišeči zakuski in dobri vinski kapljici.
Biserna legenda... Biser in legenda. Legenda in biser. V Strugah imamo oboje. Oboje v eni sami osebi - v našem Mirkotu. ♦
ORATORIJ 2007 V STRUGAH
Preklopi sanje na dejanje!
»Poslednji letošnji poletni oratoriji so se pravkar iztekli, lepi dogodki pa bodo ostali zapisani v naše duše in nas bodo bogatili vnaprej. Ob koncu poletja stojimo na točki, ko se z veseljem in hvaležnostjo oziramo nazaj. Poletni oratorij je namreč letos potekal v 240 krajih, udeležilo se ga je 20.000 otrok, za katere je skrbelo 4.500 animatorjev.«
Lidija Pugelj
In delček tega smo bili letos že četrtič tudi pri nas, v Strugah. Skupaj se nas je veselilo 54 mladih. Sedaj že vsi vemo, kaj je oratorij. To so dnevi veselja, ki jih otroci skupaj z animatorji v krščanskem duhu preživijo v svojem domačem kraju. So dnevi, katere navdušuje zgodba, letos je vse navduševal Janez Jalen in njegovi Bobri. To so tudi dnevi polni delavnic, smeha, skupnega dela, petja, iger ... vse to pa povezuje skupna molitev, v kateri spoznavamo pomen Boga v naših življenjih.
Oratorij je potekal od ponedeljka, 20. do petka, 24. avgusta. Animatorji smo se nanj pripravljali že vse od pomladi, saj smo želeli pripraviti res dober oratorij. Nam je uspelo? Mi upamo, da nam je, gotovo pa so največje merilo za to veselje in zadovoljstvo vseh otrok. Veselo je bilo že zjutraj, ko smo se začeli zbirati. Vsako jutro smo ob petju dvignili oratorijsko zastavo, nato gledali igro, razmišljali, kaj nam pomeni naše ime, narava okoli nas, ali se spoštujemo med seboj... Nato smo ustvarjali v delavnicah, pred malico obiskali cerkev in se popoldne podali še
med velike igre. Najbolj pričakovane in navdušujoče so bile gotovo vodne igre, a letos vreme ni bilo ravno toplo, zato upamo, da se kdo ni kaj preveč prehladil. Imeli smo tudi celodnevni izlet do kolišč, kjer smo postavili dva lepa mostova sprave, ki pa jih je že čez dva dni nepridiprav podrl in odpeljal ves les. Podrl in odpe-
ljal je naše delo, spomine, veselja in navdušenja pa ne more podreti in odpeljati nihče. Oratorij smo začeli z mašo in blagoslovom animatorjev, končali pa ravno tako z mašo, ki je bila zelo posebna, saj so jo pripravili otroci sami. Po maši pa je bila kratka predstavitev, kaj in kako smo počeli, mini srečelov, nekaj pesmic, sme-
Iz občine
šni skeči in piknik ter druženje za vse krajane.
Priprav in dela za oratorij je veliko, plačilo še večje. Vsi nasmehi, vse veselje, vsa prijateljstva, skupni trenutki ... se splačajo. Zato nam animatorjem kljub vsemu ni težko, le veliko časa gre, zato se zahvaljujemo vsem staršem, ki so potrpeli, ker smo bili v času oratorija le malo doma. Če bi še kdo želel biti animator, lahko pride na katero koli srečanje čez vse leto - veseli smo vsakega -, ali pa pride k mladinskemu verouku. Oratorij in animatorstvo sta »OK«!
Na koncu bi se radi zahvalili še vsem, ki so nam materialno, finančno ali osebno polepšali skupne dneve: Bistro Pri Petru, Mas s.p., Mizarstvo Gregorič, Občina Dobrepolje, Osnovna šola Struge, Pekarna Blatnik, PGD Struge, Posek in spravilo lesa, Pugelj Dušan s.p, Trgovina Jelka, Žaga Pogorelc, Jure Babnik sdb, župnik Bogomir Hren, farovška Micka, ne pozabimo pa tudi na vse starše, ki so nam zaupali svoje otroke. Hvala vsem vam in vsem tistim, ki ste karkoli na kakršen koli način prispevali za uspešen Oratorij 2007, Preklopi sanje na dejanje. Bog povrni vsem. ♦

KD
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica
II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija
tel.: 01/7869-070, 051/675-238 fax: 01/7869-075 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si
V juniju je bil na pobudo JSKD RS OI Ivančna Gorica in Mestne knjižnice Grosuplje razpisan literarni natečaj Arhitektura besede - Pišemo s Plečnikom. Na natečaj so bile vabljene vse generacije k pisanju pisem -v treh temah:
•	pismo Plečniku
•	pismo prijatelju/ljubljeni osebi
•	odprto pismo.
Odzvale so se številne avtorice in avtorji širom Slovenije. Tako so prispela raznolika pisma, nekatera so kaligrafsko napisana, druga v likovni izvedbi, spet tretja so prispela kar po mailu in obstajajo le v digitalni obliki.
Udeležencev natečaja je 20, prispelih pisem pa 22:
Patricija Dodič - Patra (Obrov), Maja Zajc Kalar (Grosuplje), Albina Sonja Štraus (Semič), Feliks Štefane (Oplotnica), Irena Kalan (Kranj), Jožica Kapele (Semič), Ana Porenta (Velike Lašče), Janja Kolar (Makole), Karolina Zakrajšek (Grosuplje), Amadeja Ličen (Bled), Jasmina Strnad (Videm-Dobrepolje), Dragica Šteh (Šentvid pri Stični), Andreja Kladnik (Ljubljana), Joži Kokalj (Domžale), Vesna Berk (Zagorje), Joanna Zaj c (Višnja Gora), Jana Kolarič (Ljubljana), Sonja Požar (Portorož), Stanko Horvat (Oplotnica), Helena Crček (Ljubljana).
Veseli smo bili izrednega odziva na natečajno pobudo predvsem, ker je pismo oblika, ki postopoma izginja iz prakse naše vsakodnevne komunikacije.
Lep pozdrav!
JSKD RS OI Ivančna Gorica, Barbara Rigler
Med stvarnostjo in vizijo
»Smo stičišče in srečevališče kulturnih idenitet, vas »o ljudeh za ljudi.«
Saša Strnad, TD Podgora
Poslanstvo extempora je približati ljudem umetnost, omogočiti spoznavanje umetnikov in avtorjev umetniških del z ljudmi v njihovem bivalnem okolju in tako prispevati k ozaveščanju. Pomemben dejavnik v našem delovanju je socializacija. Prav druženje je tisto, ki tako imenovano visoko kulturo lahko približa uporabnikom.
Pomemben je tudi cilj: ustvarjanje in formiranje zbirke umetniških del. Umetniška dela, ki tvorijo zbirko pod okriljem kulturne sekcije TD Podgora za zbirko Dobrepolja, so pridobljena prav v času Extempora. Tako majhen
kraj vzpostavlja zbirko likovnih del slovenskih ustvarjalcev. Med imeni, ki so se letos udeležili slikarskega extempora v Podgori, velja omeniti vseh 22 avtorjev:
Alenka Klemenčič, Emilija Erbež-nik, Marjan Miklavec, Olga Virant, Al-da Posavec, Milan Šorli, Janja Praček, Maja Gostinčar, Marija Strnad, Bogdan Potnik, Marija Oberstar, Jožica Serafin, Marjana Klančar, Martina Starc, Pavel Ščurk, Cvetka Jakovljevič, Meta Jakič, Drago Petrovič, Darinka Grmek Štrukelj, Saša Pajk, Klavdija Stropnik in moja malenkost Saša Strnad.
Ne nazadnje velja opozoriti, da je tovrstna oblika delovanja edinstvena v
dobrepoljskem prostoru in nenazadnje z dodano vrednostjo kot v sosedskih občinah. Zakaj?
•	Vsa likovna dela nastanejo oz. se dokončajo v času tridnevnega druženja in ustvarjanja v Dobrepolju.
•	Vsa likovna dela so javno predstavljena in opredeljena (avtor prejme smernice in napotke za prihodnje ustavrjanje, obenem se pouči javnost o likovnih delih), sledi opredelitev kriterijev ocenjevanja in podrobnejša predstavitev nagrajenih del strokovne komisije.
•	Nagrajena likovna dela so arhivirana in pravno-formalno odkupljena - čakajo na možnost stalne postavitve v galeriji Jakličevega doma. Trenutno so v oskrbi arhivirana v vasi Podgora, pri vašča-nih.
•	Z nagrajenimi in ostalimi likovnimi deli, ki so nastala v času extempor, gostujemo na dodatnih dveh lokacijah: Jakličev dom v Dobrepolju in Galerija Grad Boštanj v Občini Grosuplje.
•	Avtorji spoznajo dobrepoljsko okolje, jedi in zgodovino. Nastanjeni so pri vaščanih Podgore.
Priprave za slikarsko kolonijo poteka-
jo skozi vse leto, saj se na podobnih srečanjih srečujemo in tako povezujemo. Srečanje poteka najmanj tri dni v krogu krajine in arhitekture v Občini Dobrepo-lje. V petek se je nabralo že nekaj ustvarjalcev, ki smo čez dan pridno ustvarjali, zvečer pa smo se usedli za mizo, jedli in kramljali pozno v noč skupaj s kaplanom Marinkom Bilančičem, ki se nam je pridružil po podgorski maši.
Vsako leto predstavimo košček Dobre-polja, letos pa smo se za sobotni izlet odločili za panoramsko vožnjo z vozom in konji iz Podgore do Vidma, kjer smo predstavili kiparstvo na prostem skupaj z dokumentacijskim centrom Toneta in Franceta Kralj, spominsko sobo F. Jakliča in dobrepoljsko kmečko sobo. Nato so
nas konji popeljali skozi vas Kompolje, tudi do skritih kotičkov - prekrasnih za slikarske motive, za nazaj pa smo se ustavili na domačiji Andreja Mustarja - Marink'covga Nej-ca, kjer so nas sprejeli prav po kompoljsko: z domačim kruhom Kristine Adamič, starimi pesmimi in pripovedmi Franca Rusa - Gregorčkov'ga strica - skupaj z Julko Babič v dobrepoljščini.
pa smo se ob petju pozibavali kot barčice na vodni gladini.
Čez dan so ustvarjale tudi vaščanke, po čemer je na Večeru z vaščani tudi zadišalo. Domači kruh, sladko in slano pecivo in domače sadje so vaščani prinesli s seboj za dobrodošlico. Mize pa so dodatno bogatile tudi dobrote iz Pekarne Blatnik. Da smo se od jedače, pijače, govorenja in petja vsaj malce spočili, smo
Prijetno razpoloženje se je nadaljevalo. Likovniki so dobili elan za nadaljne ustvarjanje vse do večera, ki se je raz-živelo pod Grudnovim kozolcem, kjer se je kuhal Krompirjev golaž po receptu Slavka Pajntarja skupaj s Francijem Adamičem. Petju in pripovedim Julke Babič in Gregorč-kovga strica so se pridružili še ostali pevci: Franci Žnidaršič — Fronc, Nose Janez — Mesarjev stric in Tone Novak. Če bi šli mimo naše hiše, bi mislili, da imamo posneto petje na kakšnih kasetah, saj so omenjeni pevci peli kot slavčki, mi
prisluhnili besedam župana Janeza Pavlina in prikupnemu nastopu gledališke skupine Scena, ki nam je zaigrala dva skeča: Fotograf in Sosedski odnosi ter nam na obraze pripeljala nasmehe in lepe poglede. Druženje se je nadaljevalo pozno v noč ob zvokih harmonike Klemna Babiča.
V nedeljo dopoldne smo ustvarjali in hiteli zaključevati likovna dela za oddajo na razstavo. Nato smo se vsi skupaj zbrali s strokovno komisijo in pričeli s kosilom pod kozolcem. Za levji delež nedeljske kuhe je poskrbela Pavlina
Novak ter ostali domači, ki so postregli z jedmi, značilnimi za ta okoliš: prežganko, sroa v naravni omaki s kruhovo pogačo, solato in jabolčnim zavitkom.
Likovno srečanje - ex tem-pore - se je zaključilo s pred-premierno razstavo v koči pri Koritu, kjer sta program otvoritve pomladili mladi Podgor-ki z glasbenim nastopom -Lucija Prijatelj na sintesajzer-ju (Carl Philip Emanuel Bach,
nost-neskladje, stil ...) in predstavila kriterije ocenjevanja ter nagrajena dela ponovno podrobneje izpostavila.
Letos je izbrala 4 likovna dela in dodelila dve častni priznanji:
1.	mesto: Marjana Klačar, tehnika: akvarel, naslov: Buče.
2.	mesto: Emilija Erbežnik, tehnika: akvarel, naslov: Okno na stari slovenski hiši.
3.	mesto: Bogdan Potnik,
solfeggio) in Daše Vodičar na blok flavti (Greensleeves to a ground).
Strokovna komisija v sestavi: Ljubo Zidar (akademski kipar in restavrator), Polona Petek (akademska slikarska in mariborska nagrajenka -SLI^KAR^KA leta 2004) ter Mira Uršič (akademska slikarka) je širši javnosti in avtorjem predstavila vsako likovno delo (tehnika, tematika, dovrše-
tehnika: akvarel, naslov: Lič-kanje.
3. mesto: Cvetka Jakovlje-vič, tehnika: akril, naslov: Pe-telinčka,
in dve častni priznanji: Bogdan Potnik za akvarel obeh portretov: Frančiška Kralj in Ana Lazar ter Martina Starc za akril otroškega dekliškega portreta.
Kontinuiteta odkupnih nagrad zagotavlja visoke likovne standarde in obenem motivira novo ustvarjalnost. Tako izpolnjuje dvoje poslanstev: umetnikom omogoča likovno svobodo, gledalcem pa ponuja estetski užitek, ki ga zlepa ne bodo pozabili. Strokovna komisija ima celostno odgovornost pri izboru, oceni in postavitvi razstave ter usmeritvah udeležencev slikarske kolonije. Prav tako poda napotke za gostujoče razstave (besedilo za programski list, okvirje ...) in smernice za prihodnjo slikarsko kolonijo.
Ustvarjanje v Podgori pomeni krajanom, ki tako postajajo ljubitelji in skrbniki, nov
način dojemanja in spoznavanja likovne umetnosti. Vzgajamo kulturne ambasadorje.
Posebej velja omeniti skrbništvo darovanih likovnih del. To niso nagrajena dela, ampak tista dela, ki jih avtor posveti in podari vasi v zameno za gostoljubje in prijetno druženje, saj slike nikjer niso bolje oskrbljene kot prav v rokah takšnih ljudi. Slike v skladu z zapisnikom extem-pora čuvajo krajani. To pomeni, da se likovno delo ne sme prodati, lahko pa se
deduje iz družine v družino in mora biti na voljo za postavitev razstave ob jubilejih. To ustvarja sožitje med avtorji in krajani, kjer dela nastajajo. Tako hranjena zbirka v zbirki prevzema vsa tveganja, ki jih hranjenje umetnin s seboj prinaša.
Določena likovna dela pa so tudi na prodaj - odvisno od zanimanja javnosti in odločitve avtorja o prodaji. Nagrajenih del ni možno odkupiti, saj so že odkupljena in čakajo na stalno postavitev v galeriji Jakličevega doma. Lahko pa se dogovorimo z avtorjem za možnost izdelave podobnega motiva skladno z vsemi tehničnimi dispozicijami: format, tehnika slikanja, motiv, materialni strošek okvirja, cena in rok izdelave. Za vse podrobnejše informacije za povezavo z avtorji likovnih del ali pridobitev okvirnih informacij na extemporah se je najbolje obrniti na vodjo projekta Extempor Sašo Strnad.
Verjamem, da ste pri prebiranju dobili celosten uvid v projekt Extempor, ki presega aktivnosti, primerljive z vaškimi veselicami; saj po vsem končanem ostanejo in preživijo likovna dela ustvarjal-
cev neprecenljive vrednosti, ki so svoj trenutek ujeli in pustili v Dobrepolju za Dobrepolje. Tudi ta sicer nekoč preminejo, vendar preživijo marsikatero življenje in ustvarjajo onstran bežnega trenutka tiho kraljestvo slik in svetinj. Delati to se mi zdi dobro, je nekakšno ustvarjanje večnostnega v minljivem. ♦
GOVORI SE, DA BO NAJLEPŠA, NAJBOLJ DRZNA IN NAJBOLJ PRILJUBLJENA KNJIŽNA IZDAJA ŽIVE POEZIJE
Saša Strnad, KS TD Podgora_
Vrelci ... v inspiraciji narave, v duhu, v kulturi ... v literatovih pojmovanjih. Razmišljate, kakšni so dobrepoljski vrelci li-teratov našega časa? Bi se jih radi dotaknili in z njimi vsedli pod krošnjo drevesa na gosto, zeleno travo, kjer bi jih lahko prebirali čisto sami? Bi jih radi zavili in podarili?
V pesniški izdaji »ŽIVA POEZIJA« se bodo s pesmimi predstavili juniorji: Alenka Zabukovec, Jasmina Strnad, Andrej Debeljak, Saša Strnad, Franci Novak in seniorji: Tadeja Novak, Gabrijela Palčar, Marija Mohorič, Stanka Kuplenk, Ana Letonja, pesmi Jožeta Štiha in mentorica večerov poezije Ana Porenta.
S finačnim prispevkom ali zakupom določene količine za poslovna darila lahko podprete zasnovani projekt zgoraj predstavljenih ustvarjalcev.
Potrudili, se bomo, da bo tisk in izde-
lava »Žive poezije« nekaj posebnega tudi s strani grafičnega oblikovanja na način: kontrastnosti struktur, ki je vzvod asociacijam tipnih in vidnih izkušenj ter v tekstualnem delu - različna poigravanja s tipografijo, kar bo veliko bolj atraktivno in sodobno od tistega, kar smo navajeni pri pesniških izdajah.
S podporo se boste nedvomno zapisali v zgodovino pesniških izdaj Dobrepo-lja.
Vaše ime in priimek oz. ime gospodarske družbe bomo uredniško oblikovali v poseben del knjige, ki bo namenjen vsem podpornikom. Hkrati bo vaše dejanje lasten pečat sodobnejši kulturni dediščini Dobrepolja. Prispevki bodo namenjeni izključno za realizacijo projekta: uredniško zasnovo, oblikovanje, tisk in promocijo pesniške izdaje.
Postanite del poezije skupaj z nami tudi Vi!
Vaš prispevek lahko nakažete na TRR, Turistično društvo PODGORA, Podgora 27, 1312 Videm-Dobrepolje št: 02046-0050848512, sklic: 00 - 0000002525, ki je odprt pri NLB, d.d.
Poleg navedenih ugodnosti imajo dona-torji pravico do davčnih olajšav po Zakonu o dohodnini, URL RS št. 71/93 (po-pr.2/94), 1/95-18, 2/95-229, 7/95, 14/96-656, 18/96-1062, 44/96, 68/96-3742, 82/97-3891, 87/974010, 76/98-3782, 1/99-1, 36/99-1, 36/99-1764 in 35/02-1622.
Vse dodatne informacije v zvezi z izdajo pesniške knjige so na voljo na telefonu: 01-786-7-77 ali po elektronski pošti: as.strnad@siol.net in td-podgora@siol.net.
Veronika Zajec
izbrana za regijsko srečanje v Brestanici
Območnega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž letos maja na Vrhniki se je udeležila tudi mlada Veronika Zajec iz Dobrepolja. Z ubranimi zvoki in vižami, ki jih je iz violinskih citer
-	po večletnem učenju njenega dedka
-	zvabila iz strun pred številčno publiko, je prepričala tudi strokovno spremljevalko Vesno Sever, da jo je izbrala za regijski nivo.
Literarni kotiček
Veronika Zajec, ki deluje v okviru kulturnega društva Dobrepolje in se pripravlja na prvi samostojni koncert v naslednjem letu, je na regijskem srečanju v Brestanici nastopila sredi septembra med trinajstimi skupinami osrednje Slovenije in Dolenjske. Prireditev je potekala v okviru Poletja na gradu, v prelepem okolju gradu Rajhenburg, ki ga poznamo kot prvi pisno omenjeni srednjeveški grad v Sloveniji. Med skupinami so prevladovali pevci ljudskih pesmi, Veronika pa je kot edina predstavnica ženskega spola in edina izmed godcev zaigrala na stare violinske citre. Predstavila se je s tremi melodijami z naslovom Pod rožnato planino, Še kikl'co prodala bom in Hitra polka. Prijetno srečanje med grajskimi zidovi je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava krško. Veroniki čestitamo za njeno mladostno zagnanost in talent, predvsem pa voljo do učenja tega zanimivega instrumenta.
za JSKD OI Ivančna Gorica: BR
Marija Mohorič
MOJE ŽIVLJENJE
Moje življenje je moj boj, so moje odločitve, moj obstoj, je ječar moj in svoboda, je moja pravljica, moja nezgoda.
Lahko sem sebi strog ječar, lahko sem dober slaščičar, čarovnik s čarobno palico, ali reva s prazno šalico.
Je v glavi moji spoznanja luč, je v roki moji do sreče ključ. Le v sebi iskala bom pametno misel, da zase našla bom v življenju smisel.
DARINKI
Se življenje vsakemu izteče,
zbogom luni, soncu reče.
Zbogom stezam, ki si jih prehodila,
zbogom planinam, ki si jih močno ljubila.
Kragulj planinski še zadnjič ti z neba pomaha,
te tolaži, Darinka v grobu ni bolečine, ne straha.
Pretekli in prihodnji čas sta staknila glavi. Zdi se, da za hipec droben, se cel svet ustavi;
—	da dobiš priložnost in rečeš vsemu zbogom, saj premagana od bolezni odhajaš z razlogom;
—	da se posloviš od neutolažljivega moža, ki osamljen še dolgo mislil nate bo doma;
—	da se zahvališ vsem, ki so ti pomagali in se kot prijatelji dobro izkazali.
Beseda tvoja vzpodbudna, zame je bila nagrada in seveda to, da si me imela rada. Ves čas si me podpirala in pesmi moje poslušala, za to ni dovolj enostavna beseda hvala. Poklanjam ti to pesem, ki je v žalosti nastala. Darinka, zbogom, in do konca sveta in nazaj, hvala!
Koledar prireditev za mesec september
❖ 27. 9. 2007 — Težave s hrbtenico, Kulturni dom Grosuplje ob 19h.
Vstopnice so v predprodaji v Klubu Groš ali eno uro pred predstavo. Cena karte znaša 6 EUR, za člane GROŠ-a pa 3 EUR.
Letna šola v naravi -Debeli rtič 2007
Letna šola v naravi je letos potekala od ponedeljka, 3.9.2007, do sobote 8. 9. 2007 na Debelem rtiču. Udeležilo se je je 251 učencev in učenk iz matične in podružničnih šol, ki obiskujejo 5. razred. Učence so spremljali in poučevali učitelji in študentje - učitelji plavanja: Andrej Škantelj, Jelka Samec, Meta Hočevar, Samo Meden, Roman Zabukovec, Anja Gr-žinič, Jure Kavšek in Danilo Drobnič.
Danilo Drobnič in Andrej Škantelj_
Delo je potekalo v letni šoli v naravi po v naprej pripravljenem programu in delovnem načrtu, glede na vsebino in zastavljene cilje. Osrednji cilj je bil športno vzgojni izobraževalni program, imeli so redni pouk, možnost kulturno-umetniš-kega izražanja ter zabavno-družabnega življenja.
Delovni dan na Rtiču se je začel ob 7.05, ko so odprli oči, se postavili v kolono in začeli z jutranjim tekom in gimnastiko. Sledilo je pospravljanje sob, umivanje in zajtrk. Po zajtrku je bil redni pouk, po pouku pa učenje plavanja. Na plaži so se odvijale različne športne igre in druge aktivnosti. Sledilo je obilno kosilo, nato zaslužen počitek, po njem pa zopet učenje plavanja. Pred večerjo ali v primeru slabega vremena pa so potekala različne športne aktivnosti, tekmovanja in zabavno - družabni večeri. Učenci so tekmovali v krosu, suhem slalomu, vlečenju vrvi, nogometu, odbojki na mivki, v košarki (metu trojk), plezanju po plezalni ste-
ni, štafetnih igrah, med dvema ognjema, kvizu ...
Vsem bo ostal v spominu izlet z barko v Koper in razgled z razglednega stolpa, nočno kopanje, piknik s smešnimi in mo-
krimi igrami, osvojen delfinček, najdena školjka, nova prijateljstva in veliko drugih drobnih, majhnih dogodkov, ki letni šoli v naravi dajejo svoj pečat.
Še malo statistike:
Prvi dan na preverjanju plavalnega znanja od 50 učencev 30 učencev ni uspelo preplavati norme za bronastega delfina.
Zadnji dan preverjanja pa so vsi osvojili ali bronastega ali srebrnega delfina. Vreme nam letos ni bilo preveč naklonjeno, zato nismo osvojili nobenega zlatega delfina.
25 učencev je osvojilo bronastega, 23 učencev srebrnega, Laura Ferkulj je zaradi bolezni osvojila delfin pripravnik, Kristjan Grm pa zaradi mavca na nogi ni sodeloval pri preverjanju znanja plavanja.
ČESTITKE VSEM UČENCEM IN HVALA VSEM, KI STE OMOGOČILI, DA SMO ŠOLO V NARAVI LAHKO USPEŠNO IZPELJALI!!
Kaj so učenci povedali o šoli v naravi?!
David V[: Na Debelem rtiču smo se imeli lepo. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo zmagali pri nogometu. Všeč mi je bilo tudi nočno kopanje in piknik.
Sabina K.: Najbolj mi bo v spominu ostalo to, da smo punce premagale fante v vlečenju vrvi.
Anja P.: Najbolj veseli smo bili, ko nas je obiskal naš ravnatelj. Veseli pa smo bili tudi, ko smo šli z barko v Koper in na razgledni stolp, ki se nahaja na Titovem trgu. Osvojila sem Bronastega delfina. ♦
MISLI
Edino, kar je slabega na današnji mladini, je to, da ne sodimo več mednjo.
H. Procnow
Stališče mladih je zelo enostavno; ljubijo vse tisto, česar ne ljubijo starejši.
Jean Cocteau
september 2007
Iz šole, iz društev
15
Prvi šolski dan v Strugah
So trenutki in dogodki v našem življenju, ki jih doživimo samo enkrat. Eden takih dogodkov je tudi prvi šolski dan. Na ta dan se v otrocih in tudi njihovih starših prepletajo vznemirjenje, pričakovanje in veselje.
Karmen Perko, učiteljica RP
Na PŠ Struge smo sprejeli tri mlade nadobudneže: Nino, Davida in Mateja. Najprej so si s starši ogledali garderobo, potem pa so v razred odšli skupaj s svojo učiteljico, kjer so jih že čakali drugošolčki. Za dobrodošlico so jim zapeli pesmico Zvonček. Gospa Tinka Gregorič, vodja šole, je
Hvala staršem, ki so se odzvali vabilu in že kar takoj priskočili na pomoč. Da pa bodo obrazi prvošolčkov vedno nasmejani, bo poskrbel tudi Švi-
gazajček, ki je tudi prvošolček in komaj čaka, da se bo naučil kaj novega. Kdo ve, če bo vsak dan smuknil v šolske torbice naših treh prvošolčkov?
staršem in otrokom namenila nekaj spodbudnih besed, gospod policist pa jim je zaželel, da bi varno hodili v šolo in jim v ta namen slovesno zavezal rumene rutice okoli vratu.
Prijetno druženje smo nadaljevali z raznimi igricami, še posebej so se otroci razveselili tombole. Potem pa je bil čas za sladko tortico, sok in skromne nagrade.
Nasmejani prvošolčki v družbi drugošolčkov
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
V soboto, 15. 9., smo se podali na izlet po poti Janeza Vaj-karda Valvasorja. Naj se za trenutek čas ustavi v letu 1641-1693. Lokalna vodička nam je bogato in obširno predstavila življenje in delo pomembnega človeka tistega časa. Pisal je, tiskal in izdajal za slovensko kulturo pomembna dela, med njimi Slavo vojvodine Kranjske. Ogledali smo si tri gradove.
Prvi je bil Grad Bogenš-perk. Ogledali smo si notranjost (med drugim tudi zdajšnjo poročno dvorano) in se sprehodili po grajskem parku.
Naslednji je bil Valvasorjev lovski dvorec na Dolah pri Litiji. Današnji lastniki so nam prijazno pokazali njegovo notranjost.
Tretji je bil grad Medija, v katerem je Valvasor preživljal svoja otroška leta. Zraven je kapelica, v kateri je pokopana
njegova rodbina. To pa ni bilo vse. Peljali smo se v Moravče pri Gabrovki, kjer smo si ogledali kmetijo za vzrejo konj. Sprehodili smo se skozi ogromne rastlinjake, v katerih gojijo rože (saj se bliža Dan mrtvih). Vozili smo se po cesti, ki jo levo in desno obdajajo prečudoviti gozdovi. Ob pogledu na zelenje so se naše oči spočile.
Pot nas je naprej peljala do Medijskih toplic v Izlakah. Čeprav je zračna linija zelo kratka, je naše potovanje trajalo od sedme ure zjutraj pa tja do devete zvečer. Da ne bi kaj zamudili, smo se mimogrede ustavili še v Hočevju na gobarski veselici. Pregovor pravi: »Ura zamujena, ne vrne se nobena.«
Imejte se lepo, ostanite zdravi in nasvidenje 13, oktobra, v Kostanjevici. ♦
NÍkoll ni prepozno
• da naredimo nekaj zase;
•	da si vzamemo na teden dve uri zase;
•	da obiščemo prijetno družbo;
•	da se razgibamo in poženemo kri po žilah;
•	da raztegnemo naše zatrdele mišice;
• da se sprostimo, nasmejimo, uživamo;
da obiščemo ŽENSKO REKREACIJO
v dvorani upokojencev
VSAK TOREK IN ČETRTEK, od 18.00 do 21.00 ure. ZAČNEMO V TOREK, 2. oktobra 2007.
_In sicer:_
• od 18.00 do 18.55, starejša skupina — upokojenke
_vodja Stanka Kuplenk_
• od 19.00 do 19.55, srednja skupina - 35+
_vodja Stanka Kuplenk_
• od 20.00 do 20.55, mlajša skupina (srednješolke, dijakinje) _vodja Tina Koprivšek_
Veseliva se srečanja z vami! Tina in Stanka
Mladinsko društvo Dobrepolje
Pozdrav!
V tem mesecu septembru se z novim šolskim letom začnejo ponovno dramiti in rojevati novi in stari krožki, projekti, dejavnosti. To je mesec, ki človeka po počitnicah ponovno popelje v stari svet, kjer vse teče po ustaljenem ritmu ob takšnih in drugačnih obveznostih. Spodaj si preberite, kaj se je dogajalo ta mesec med nami.
Štrom za dom
Piše: Brane Brodnik
Verjetno je velika večina občanov že opazila delovanje Mladinskega društva Do-brepolje v naši občini. Poznamo jih po skavtski dejavnosti, oratoriju, pevski dejavnosti, »LAN-party«-jih, druženju in zabavi brez alkohola, izletih v hribe, na morje, njihovi internetni strani in še mnogočem. Njihova dejavnost je pestra, kot je pestro življenje.
Letos so dejavnost dodatno popestrili s projektom »Štrom za dom«. Z njim so se prijavili na enem od državnih razpisov in uspeli pridobiti del potrebnih sredstev za izpeljavo projekta. Vesel sem bil, ko so me povabili k sodelovanju. Projekt so dobro zastavili in upam, da ga bomo tudi izpeljali. V društvu je kar nekaj dijakov in študentov iz tehniških šol in fakultet, ki bi želeli spoznati skrivnostni svet tehnike (predvsem elektronike) v praksi in ga predstaviti vsem, ki jih to zanima. Pripravljamo nekaj delavnic za različne stopnje zahtevnosti, na katere boste vabljeni vsi, ki vas to področje zanima ljubiteljsko ali poklicno, od osnovnošolcev do upokojencev - starost je tu nepomembna. Vsi, ki že imate kakšno ljubiteljsko ali poklicno izkušnjo iz področja elektrotehnike, ste vabljeni, da nas spodbudite
s kakšnim svojim predlogom ali izkušnjo, ali se nam pridružite v pripravah.
Ambicije so, da bi projekt prerasel v druženje ljubiteljev tehnike (elektronike, računalništva, fizike, kemije...), ki bi izmenjevali svoje izkušnje, se ljubiteljsko ukvarjali z izdelavo elektronskih vezij in naprav ali drugih izdelkov za lastne potrebe, se izobraževali in spoznavali obzorja, ki so včasih v naši družbi povsem zastrta. Zato povabilo vsem: bodite pozorni na vabila za projekt v naslednjih tednih in mesecih in pridružite se nam, tako mladi kot stari.
Piše: Tomaž Šuštar_
Ideja se je ponujala sama po sebi, saj nas je v mladinskem društvu kar nekaj »štro-marjev« na kupu. Ko pa je idejo podprlo še Ministrstvo za šolstvo in šport, je bilo z vprašanjem - Izpeljati ali ne izpeljati? - konec. Začeli smo s pripravami. Zdaj gredo že proti koncu.
»Za kaj pa sploh gre pri vsem tem mlatenju prazne slame?« se vprašate. - Gre za to, da bi čim več mladih navdušili za tehniko. Saj veste, da je danes svet na žalost ali pa na veselje naravnan tako, da brez tehnike ne gre nikamor. Zdaj se pa prav cinično in zdolgočaseno vprašate: »Ja, kako boste pa vi to naredili?« - Ne bo ravno majhen zalogaj, pa vendar bomo spravili skupaj elektrotehniški krožek. Ja, krožek iz elektrotehnike in to za sedmi, osmi in deveti razred. In tudi za srednješolce, študente in druge. Krožek bo potekal v dveh nivojih, tako da bo zanimivo za vse. Začetniki se bomo lotili kakšnih preprostih, a zanimivih napravic, tisti bolj zagrizeni pa se ne bodo ustrašili niti kakšnega mikrokrmilnika. Vse skupaj bo temeljilo na tem, da se udeleženci dejansko srečajo iz oči v oči z diodami, upori, merilniki, spajkalnikom... da vse to primejo v roke in poizkusijo, kaj vse se da početi s temi rečmi. Tu sicer odpade obmetavanje z ampermetri in goltanje upornikov, pa še vseeno ostane kar nekaj načinov, kako uporabiti zgoraj našteto. V sklopu projekta načrtujemo tudi tri strokovne ekskurzije v tehniško
zanimive objekte in zaključni izlet za sprostitev.
Krožek bo potekal ob ponedeljkih na štirinajst dni v osnovni šoli Dobrepolje. Prvo srečanje bo 8. 10. 2007, in sicer ob 17.30 za osnovnošolce in ob osmih zvečer za dijake in študente.
Prijave pobiramo do petka, 5. 10., prispevek za udeležbo v projektu pa znaša 15 EUR na glavo. Prijavite se lahko na kontakte iz naslednjega odstavka.
Ker smo nekoliko v stiski s procesorsko močjo na dveh nogah, vabimo vse, ki imate kanček 'štromarske' žilice, da se nam pridružite pri pripravah in vodenju. Tu niso važna ne leta ne izkušnje, le nekoliko veselja do tehnike in do dela z ljudmi. Če morda že imate kakšno idejo, kaj bi vi hoteli narediti, je še toliko bolje. Stvar je izredno odprte narave, tako da se da vse dogovoriti in prilagoditi vašim željam in idejam. Če ste za stvar, napišite par vrstic na strom@tok-tok.com, ali pa pokličite na 041 583 023, in se bomo dogovorili.
Več o projektu si lahko preberete na http://www.zelnik.net/strom.
Projekt podpirajo: Občina Dobrepo-lje, Ministrstvo za šolstvo in šport, Conrad, Osnovna šola Dobrepolje in Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo Ljubljana.
Brkljalni krožek
No, pa smo začeli tudi z brkljalnim krožkom, s krožkom, kjer ustvarjamo, olepšu-jemo mladinske prostore in predvsem izražamo svoje ideje in veselje ob tem, ko nam kaj lepega uspe narediti. Na prvem srečanju smo se lotili barvanja vrat v WC-ju in DJ-odra. Na naslednjih srečanjih bomo začeto delo dokončali ter se lotili novih idej in predlogov. Lepo vabljen vsak, ki ima nekaj veselja do takega dela:). Srečanja so vsako drugo soboto. Za več informacij pa obišči naš Zelnik. Projekt finančno podpira ŠMOCL.
Iz društev
Pevski zbor
Tam, kjer sonce zaspi, dvoje src hrepeni, dvoje kril plahuta, se z lastno senco igra in vetrove lovi, skupaj... (Na krilih želja)

Ej ti, imaš kaj posluha?! Če ga imaš spravljenega nekje v starem kotu omare, ga pri-vleci na dan, ometi in ga prinesi na prve vaje mladinskega pevskega zbora. S seboj potrebuješ še nekaj dobre volje in veselja do petja. Za ostalo pa je poskrbljeno samo od sebe, kajti pesem združuje in povezuje vse, ki jo le z veseljem pojejo. Pesem nas zbira enkrat na teden, kjer so z nami predvsem mladinske bogoslužne pesmi in pa tudi znane pesmi iz zabavne glasbe. Pojemo jih na poročnih in mladinskih mašah in vsepovsod, kjer je glasba doma.
Prva skupna vaja bo v soboto, 6. 10. 2007, ob 19.00.
Pridruži se nam in polepšaj svoj glasbeni svet z našimi melodijami.
Se vidimo (in slišimo)! Glasba te želi...
Sejem prostočasnih dejavnosti
V prejšnji številki smo na kratko predstavili projekt MDD info. V sklopu tega projekta smo izvedli predstavitev društev in skupin osnovnošolcem. Ker je bila v osnovni šoli krvodajalska akcija, so si šolarji najprej ogledali film v dvorani, nato pa so se zaradi zasedenosti dvorane preselili po stopnicah navzdol v prostore društva upokojencev.
Na predstavitvi so sodelovali TD Podgo-ra, Skavtska skupina Dobrepolje, Anima-torji in MDD. Na stojnicah v avli pa so se potem poleg teh predstavili še Koma 750, Zveza kulturnih društev in knjižnica Dobrepolje. Vse skupaj so popestrili še zdenski in videmski gasilci, ki so pripeljali na ogled vsak svoje najboljše vozilo. Odzvalo se je še nekaj drugih društev in skupin, vendar pa zaradi dopoldanskega termina niso mogli prisostvovati. Vsi udeleženi so bili z predstavitvijo za-
dovoljni in sklenili smo, da prihodnje leto stvar ponovimo. Dogovorili smo se, da tržnico predstavimo tudi staršem na novembrskem roditeljskem sestanku v osnovni šoli.
Zahvaljujemo se vsem društvom in skupinam za udeležbo, Društvu upokojencev za uporabo prostorov, Osnovni šoli Dobrepolje za pomoč pri izvedbi in ŠMOCL-u, ki celoten projekt finančno podpira.
Predstavili so se skavti.
zanimivo predstavljena. Na koncu smo bili sicer zelo utrujeni, vendar polni vtisov.«
Jana Šuštar
»V Stični je bilo ful zakon!!! Sploh mi je bila všeč glasba, ker je imela versko vsebino, pa vendar je bila na podlagi popularnih melodij... SUPERCA!!! Isto je bila maša zelo zanimiva, pa tudi delavnice so mi bile všeč. Najbolj se mi je vtisnila pozitivna energija, ki se je širila iz enega na drugega.«
Anja Pugelj
»Ful je bilo dobro... zakon!!! :) Glasba mi je bila ful všeč, sploh k'smo zraven še malo zaplesal :) Ful je bil dober občutek, ker so se vsi smejali, kamorkoli si pogledal. Delavnice so mi bile sicer malo manj všeč, samo je bilo pa ostalo tako zelo zakon, da samo - NO COMMENT!«
Sara Žgajnar
MDD je pripravil izziv.
Stična
»Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!«
(Jn 13,34)
Vsako leto se drugo soboto v septembru v Stični odvija vseslovensko srečanje katoliške mladine. Še posebno letos je bilo veliko mladih, ki smo se tega srečanja udeležili. Pa naj vam kar sami povedo o svojih vtisih.
»Bilo je fajn. Veliko smo peli in se zabavali. Bilo je veliko zanimivih delavnic. Tema je bila ljubezen in je bila zelo dobro in
»Stična... ja... pa kaj tacga pa ne doživiš vsak dan, polno mladine, vsi polni energije, pričakovanj, vsi navdušeni... Bilo je res super :). Peli smo ful dobre pesmi... lepa besedila. Zdi se mi, da se je splačalo iti in da bom drugo leto spet šla. Bilo je z eno besedo rečeno -> fantastično!«
Petra Klinc
Društvo gobarjev
ŠTOROVKE - Šentrumar hočevje
Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepgue
Razstava gob
Društvo gobarjev ŠTOROVKE je priredilo 2. razstavo gob v vasi Hočevje pod pokroviteljstvom občine Dobrepolje. Samo otvoritev so popestrili vokalna skupina Mavrica, kvartet Dobrepoljski fantje, folklorna skupina iz Račne, za posebno vzdušje pa so poskrbeli člani skupine Play opera Tokio z Japonske, ki so zapeli tri opere in poželi velik aplavz domačinov in drugih obiskovalcev ter članov več gobarskih društev iz Slovenije.
Darilo predsednice Koprskega gobarskega društva predsedniku društva gobarjev Štorovke Vekoslavu Pajntarju — Pinkiju
Tekst in slike: Vekoslav Pajntar - Pinki_
Dvodnevno razstavo si je ogledalo veliko zadovoljnih obiskovalcev. Imeli smo 280 različnih kartiranih vrst gob, kar je za nas člane velik uspeh, saj ob prvi razstavi lani, ko smo na ogled postavili 172 kartira-nih gob, nismo niti pomislili, da to število lahko presežemo.
No, bomo pač v prihodnjem letu poskusili preseči tudi letošnjo številko, upamo le, da nam bodo vremenske razmere naklonjene in da bo rast gob obilna. Društvo gojiteljev
Nastop skupine Play opera Tokio
smo jim pripravili 150 litrov gobjega golaža in ostalih dobrot. V soboto je potekal kviz o poznavanju gob, v nedeljo pa tekmovanje v kuhanju gob-je enolončnice in najbolj izvirne gobje jedi. Zahvalil bi se vsem članom za enkratno
predstavitev gob na razstavi in vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi le-te, pa tudi vsem donatorjem, posebno Občini Dobrepolje za pokroviteljstvo, Radiu Zeleni val in Pekarni Blatnik. ♦
gob Slovenije pa nam je predstavilo tudi nekaj svojih primerkov gob in vsakemu obiskovalcu postreglo z napotki, kako jih vzgajamo in pripravimo. V veliko pomoč so nam bili oba determinatorja, mentor Bogdan Tratnik, Branko Vrhovc in Andraž, pa člani Ljubljanskega gobarskega društva, ki so nam pripeljali vzorce in primerke gob iz Pokljuke, Jelovice in Karavank in so nam v Štentovem kozolcu res pripravili pašo za oči. Poleg dvodnevne razstave smo poskrbeli tudi za to, da obiskovalci niso bili lačni, saj
Plesalci folklorne skupine iz Račne
Vokalna skupina Mavrica
Rezultati kviza;
prepoznati je bilo potrebno 10 različnih vrst gob.
Knjižno nagrado »Naše gobe« soav-torja in darovalca Bogdana Tratnika za 1. mesto je prejel: Dušan Debevc iz Kamnika pod Krimom;
2.	mesto: Lidija Perhaj iz Hočevja, prejela je paket Vzgajanje gob doma, darilo društva gojiteljev gob Slovenije;
3.	mesto: Avguštin Kovačič, ki je ravno tako prejel darilni paket društva za vzgojo gob Slovenije;
4.	mesto: Primož Meglič iz Tržiča; 4. mesto: Nina Perhaj, Hočevje;
4.	mesto: Karmen Hrovat, Hočevje;
5.	mesto: Janez Pavlin, Ponikve;
6.	mesto: Tjaša Zupančič iz Pijave gorice;
7.	mesto: Ciril Dešman iz Hočevja;
8.	mesto: Alenka Maker iz LJ.
Tekmovanje v kuhanju gobjih jedi:
prvi trije v vsaki skupini so prejeli lično izdelane plakete s simbolom društva gobarjev Štorovke.
Enolončnica:
1.	mesto: Strnad Anica, Hočevje;
2.	mesto: Društvo gobarjev Štorovke, Hočevje;
3 mesto: Franc Novak, Kompolje. Izvirna gobja jed:
1.	mesto: Nada Rus iz Police pri Grosupljem za pripravljeno jed Pečena polenta, obložena z jurčki.
2.	mesto: Slavko Pajntar - Pinki za pečene jurčke, prelite s tržaško omako;
3.	mesto: Mitja Buščaj - jurčki v smetanovi omaki.
Vsem nastopajočim na tekmovanju v kuhanju in pripravi gobjih jedi čestitamo. Prihodnje leto se zopet srečamo.
Zaščitena goba ORJAŠKI PLESIVEC (LANNGERMANIA GIGANTEA) tehta 4,2 kg, njen objem je 121 cm. Na sliki član društva gobarjev Štorovke iz Hočevja Alojz Hrovat z velikanko. Orjaški plešivec je bil najden v Pod-gori, najditeljica je gospa Zora Muster iz Kompolj.
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Študij o vesolju proti
delu na polju
Po letih bi se razvrstil v tisti del življenjske poti, ko sem na višku svojih sposobnosti, pa na začetku možnosti, da jih izkoristim. Star sem torej petindvajset let, študiral sem zvezdoslovje na mariborski fakulteti z dopisnim magistrskim študijem analize sončnega prahu na harvard-ski univerzi. Če pogledamo logično, sem torej praktik, saj se ukvarjam z naravnimi pojavi in ne s filozofijo. Pa vendar sem do pred nekaj meseci živel z občutkom, da se mi dogaja krivica. V Sloveniji me ni hotela štipendirati nobena firma. Dal sem številne prošnje, a so me vsi zavrnili že na razgovorih, kjer sem jim poskušal dokazati, da izgublja žarek skozi optična vlakna na meter dolžine več energije kot fotoni, ki se prebijajo skozi sončni prah. Nekaj časa so me debelo gledali, nato pa so me vprašali, če znam zamenjati žarnico in popraviti kotliček za vodo nad straniščno školjko. »Jaz se s tem ne ukvarjam, saj nisem hišnik«, sem odvrnil. Nato so me vprašali, če vem, kaj pomeni, ko pride direktor v službo brez kravate. Spet sem odvrnil, da me take stvari ne zanimajo, pa sem dobil vselej enak odgovor: »To pomeni, da tisti dan nima sestankov, zato lahko zamenjuje žarnice, popravlja kotličke, pa tudi čisti prah, a ne vesoljski, ampak prah na omarah in mizah. In če prime za vsako delo naš direktor, boš tudi ti. Če nam pa misliš prati možgane s svojimi žarki, si raje rezerviraj službo kje drugje, še najbolje v Ameriki pri kakšni vesoljski agenciji!« Na to seveda nisem imel potem več kaj dodati. Zahvalil sem se za posluh in šel ves zamišljen domov. Ko sem začel pripovedovati svojo zgodbo staršem, ni bilo nič boljše. »Saj sem ti rekel, da se kruh služi na zemlji, ne pa v zraku in za računalnikom. K vragu pa računalnik in vesoljska znanost.« »K vragu pa tvoje njive, krave in kmečka pamet!« sem ponavadi ves jezen zabrusil nazaj, zaloputnil z vrati in se odpravil do prijatelja Rodicka, soseda, ki se je v naš kraj priselil iz Kanade. On je bil faca, v našo zaostalo vas je prinesel vsaj nekaj naprednih idej, predvsem smo bili navdušeni nad seansami, kjer smo se
zbirali mladi in iskali povezavo z življenjskimi silnicami iz vesoljske svetlobe. Obred se je dogajal ob petkih popoldne, potekal pa je takole: prisotni se najprej zakadimo z marihuano, nato pa ležemo na hrbet in se zazremo navzgor. Nad nami se začnejo na hitro odpirati in zapirati loputke za svetlobo, ki nam pošiljajo izmenjujoče impulze svetlobe in teme. Po nekaj minutah »izkušeni« člani začutijo neko življenjsko silo iz vesolja, padejo v trans in se zbudijo šele zvečer. Po več mesecih sobivanja z Rodickom pa nas je bilo takih izkušenih članov čedalje več. Tudi neki dan po mojem prepiru s starši je bil slučajno petek in imel sem občutek, da bi me seansa še kako razbremenila. Zato sem se takoj priključil »napredni« mladini iz naše vasi. Potegnil sem nekaj dimov, zraven še nekaj požirkov viskija, legel pod »čarobno« svetlobo in kmalu po bliskanju zadremal. V transu sem bil
Spomin na potovanje po grškem otoku Kosu, kjer je deloval Hipokrat, oče medicine. Poziranje pred vodnjakom in pod prastarim drevesom platano, kjer je zdravil Hipokrat bolnike iz raznih koncev sveta. Vsi poznamo Hipokratovo prisego. Res je namenjena zdravnikom, a glede na humanost, ki jo nosi v sebi, in na dejstvo, da je večkrat naš
zdravitelj tudi dober prijatelj, sosed, sodelavec ali sorodnik, naj velja, da se držimo načel Hipokratove prisege vsi, ki želimo dobro svojemu bližnjemu, še posebej pomoči potrebnemu.
nekaj časa, saj sem se zbudil, ko je bila že tema. A okrog mene ni bilo običajnega ambienta. Še rahlo omotičen sem videl neke osebe v reševalnih bundah, medicinske aparate in obilo paničnega vpitja s strani članov. Ko sem se nekako zavedel, da te stvari ne pomenijo nič dobrega, sem se na hitro zbistril, vstal in ves prestrašen vprašal, kaj se dogaja. Nihče mi ni odgovoril, saj so se vsi prisotni ukvarjali s prijateljem Zelkotom, ki so ga nezavestnega odnesli v rešilni avto in ga odpeljali ob zvoku sirene. Šele po tem mi je prijateljica zaskrbljeno povedala, da je Zelko doživel hud epileptični napad, ki naj bi ga sprovocirala utripajoča svetloba, marihuana in slab zrak v »klubski sobi«. Tudi ostali člani naše »napredne« združbe so bili zaskrbljeni, le Rodick nas je miril in nam govoril, da ni to nič hudega, da bo z Zelkotom vse v redu in da se moramo naslednji teden spet dobiti. No, Zel-ko je res kmalu prišel iz bolnice in mi bedaki smo seveda verjeli v Rodickovo »zrelo« pamet. Zbrali smo se tudi naslednji petek, saj smo imeli občutek, da so nas profesorji in starši čez teden toliko namučili, da si zaslužimo povezavo z izven-zemeljsko sfero in izklop iz naše »podeželske primitivnosti«. Scenarij je bil seveda isti, tudi tokrat se je hašišu pridružil alkohol in glej ga zlomka: ko sem se prebudil, je bilo spet nekaj narobe. Pa kaj je zdaj to? Ko ima hudič mlade, pa jih ima res več kot enega. Spet sem se zbudil v družbi omotičnih prijateljev ter zdravstvenega osebja, ki je z velikimi napori reševalo tokrat prijateljico Tico. Menil sem, da je šlo spet za božjastni napad, a tokrat so mi povedali drugače. Punca je ob seansi doživela napad migrene, čez nekaj minut je začela tudi bruhati, a ker je bila omotična in z glavo obrnjeno navzgor, se je začela dušiti z izbruhano vsebino. Tudi njo so odpeljali z rešilcem. A to še ni bilo vse za tisti dan. Kmalu zatem je prišla še policija in celo večina od naših staršev. Razburjenje je bilo na višku; starši se niso mogli zadržati, da ne bi začeli s svojimi tipičnimi komentarji: »Kaj se pa greste? A to je zahvala za vse, kar vam nudimo? A to je zahvala za ves naš trud in garanje?« Eni očetje so pridrveli s traktorjem s polja, drugi iz službe, nekateri pa iz gozda. Nekatere matere so prišle od sosede, druge iz službe, spet tretje pa od frizerke še z navijalkami v laseh. Na koncu so se spravili seveda na Rodicka, ki pa se je po začetnem šoku kmalu znašel, stekel na balkon, vklopil mikrofon, zvočnike in na ves glas zavpil: »STOOOOJTE!« Glas je bil tako močan,
september 2007
Iz dobrepoljske ambulante
21
da smo vsi obnemeli. Obrnili smo se navzgor proti Rodicku in postali pozorni na njegove besede. »Poglejte, kaj počnete, starši. Tako kot ste pognali v beg mene, tako pošiljate v beg svoje otroke. Ne odobravate njihovega početja v prostem času, a hkrati jim za ta čas ne ponujate ničesar, razen analize o pridnosti in grajanja zaradi njihovih mladostniških grehov. Tudi moji starši so taki. Zato sem zapustil rodno Kanado in se naselil v Sloveniji, misleč, da so tukaj starši kaj boljši. Zavedajte se dejstva, da sem imel jaz toliko denarja, da sem si to selitev in pobeg na drugi konec sveta lahko privoščil, vaši otroci pa si tega ne morejo. A ker jim njihova mladostniška pamet v iskanju zasilnega izhoda narekuje pobeg v drug svet, si ne morejo privoščiti drugega kot pobeg v svet omame in kontratradiciona-lizma. Vaši so našli to pri meni, drugi pa pri kom drugem; v lokalih, stanovanjih, zatemnjenih kotičkih mest in zapuščenih poslopjih. Žal mi je, da sem na tak nezdrav način poosebljal iskanje lagodnosti za vaše otroke. Tudi sam sem po teh dveh hudih izkušnjah, ki bi dve mladi osebi lahko stali življenja, spoznal, da droga in alkohol nista rešitev mladostniških problemov, pa čeprav sta posledica razočaranja nad svetom odraslih. Obljubljam vam, da bo od zdaj naprej drugače in da bomo mladi izvajali take aktivnosti, ki ne bodo pomenile le naše popolne preobrazbe, ampak bodo povzročile koristno preobrazbo tudi med vami, ki naj bi po vašem mišljenju naredili vedno vse lepo in prav.« Ko je tako Rodick zaključil svoje ugotovitve in sklepe, se izza onemele množice do prej razjarjenih staršev zasliši pomirjujoč glas: »Dajmo mladini še eno priložnost!«. To je bil glas našega gospoda župnika, ki je tako kot vedno spregovoril pravi stavek v pravem trenutku. In zaleglo je ...
Zelko in Tina sta se oba dobro izvlekla. Rodick je investiral v projekt Duble generation education. Princip dela zaposlenih v tem neke vrste izobraževalnem podjetju je bil sledeči: vpis v tečaj je bil možen le, če so se nanj prijavili kandidati, ki so predstavljali dve generaciji znotraj ene družine. Učili so se predvsem tehnik strpnosti, tolerance in iskanja skupnega zadovoljstva v trenutkih aktivnosti, ki zadovoljujejo obe generaciji: pri enih šport, pri drugih ples, kvačkanje, izleti v naravo in podobno. Pogoj je le, da je aktivnost zdravju neškodljiva. Kot diplomska naloga za uspešno opravljen tečaj pa je bilo predavanje o neki zdravstve-
ni temi, ki jo je kandidat moral zreferira-ti vsem udeležencem. Jaz sem opravljal edukacijo skupaj s svojim očetom, na koncu pa sem za predavanje izbral temo Kronična obstruktivna pljučna bolezen. Takole sem po svoje opisal svoje spoznanje o tej bolezni:
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je bolezen z zaporo (obstruk-cijo) dihal, ki ni nikoli docela odpravljiva. Zapora dihal počasi, toda vztrajno napreduje. Razvoj bolezni je povezan z bolezenskim odzivom pljuč na vdihovanje cigaretnega dima ali bistveno redkeje drugih vdihanih dražljivcev.
Kaj povzroča KOPB
Za KOPB zbolijo praviloma le kadilci cigaret. Žal so ustaljeno mnenje, da za KOPB zboli le od 15 do 20 odstotkov kadilcev, nove ugotovitve pošteno zavrgle. Za KOPB zboli vsaj 50 odstotkov kadilcev, morda pa kar vsi zelo stari in zelo vztrajni kadilci! Novejše raziskave kažejo, da se pri ženskah razvije KOPB hitreje kot pri moških kadilcih z enakim kadilskim stažem. Tudi potek KOPB je pri ženskah hitrejši in umirajo hitreje kot primerljivi moški kadilci. Žal opažamo, da med mladino, ki kadi, prevladujejo ravno dekleta.
Diagnoza KOPB
Ob sumu na KOPB je potrebno narediti spirometrijo. Pri tem prosimo bolnika, da z vso silo pihne v aparat — spirometer. Bolniku s KOPB, ki ima manjšo ali večjo zaporo dihal, zrak razumljivo bistveno počasneje izhaja iz pljuč. Za ponazoritev težke sape, ki jo imajo bolniki s KOPB, svetujem bralcem, da dihajo skozi ozko cevčico. Šele s tem poizkusom se bodo zavedali, kolikšne muke zaradi zoženih bronhijev prestajajo bolniki s KOPB.
Ali je težko ugotoviti KOPB?
Žal med prebivalci Slovenije (in tudi drugod!) ni dovolj zavedanja o vseh škodljivostih kajenja. Ve se, da kajenje povzroča srčno kap ali pljučnega raka. Zelo malo ljudi pa ve, da kajenje povzroča KOPB, saj velik del ljudi sploh ne ve, kaj kratica KOPB sploh pomeni. Nekateri bolniki pred pojavom zapore dihal dolga leta kaš-ljajo in izkašljujejo. Zapora dihal nastopa polagoma in se kaže s počasi napredujočo težko sapo ob telesnih obremenitvah. Zaradi počasnega napredovanja se bolniki bolezni praviloma zavejo šele, ko se jim razvije huda zapora dihal. KOPB pri večini bolnikov odkrijemo bistveno prepozno.
Kajenje cigaret je torej odgovorno za nastanek in razvoj KOPB. KOPB označuje pospešen upad pljučne funkcije.
Z opustitvijo kajenja se pospešeni upad pljučne funkcije pomembno upočasni.
Na leto je v Sloveniji okoli 600 smrti zaradi KOPB, torej prezgodnjih smrti. Precej manj Slovencev umre letno v prometnih nesrečah. Vendar so politični ukrepi neprimerno intenzivnejši v preprečevanju prometnih nesreč s smrtnim izidom. Te so tudi medijsko pokrite, vsakodnevno se lahko poučimo o njih. Politične volje za preprečevanje KOPB je malo, razen v okvirih preprečevanja kajenja, ki pa ga politiki načeloma utemeljujejo zaradi vplivov kajenja na srčno-žilne bolezni ali na vznik pljučnega in ostalih oblik raka. O KOPB politiki le redkokdaj govorijo. Za medije je KOPB žal načeloma nezanimiv. Usoda bolnikov s KOPB v obliki, ki hitro napreduje, je enako slaba kot usoda bolnikov z napredovalim pljučnim rakom. Oboji umrejo v nekaj letih. Toda ta zadnja leta življenja so pri bolnikih s KOPB zelo težka. Pomanjkanje zraka je namreč težje prenašati od bolečin. Pa še za bolečine so na voljo odlična zdravila, za težko sapo jih skoraj ni! KOPB je ena od redkih kroničnih bolezni, kjer z enostavnim posegom - opustitivijo kajenja - napredovanje bolezni pomembno zaustavimo!
Načini zdravljenja KOPB
KOPB je neozdravljiva bolezen. Vendar pa—poleg opustitve kajenja — opazno koristijo nekatera zdravila, kot so antiholi-nergični ali simpatikomimetični bronho-dilatatorji, pa tudi v težjih oblikah s pogostimi poslabšanji vdihani steroidi. Močno koristi tudi fizioterapija.
Pozor: Vsaj 50 odstotkov bolnikov s KOPB boleha za v veliki večini neodkrito depresijo.
Tako sem torej skupaj z očetom uspešno zaključil tečaj Duble generation education. Končal sem tudi študij ter magisterij in ne boste verjeli, dobil sem službo. Spoznal sem namreč, da moram kljub svoji visoki izobrazbi ostati z nogami trdno na tleh. Da sem tega zmožen, sem dokazal tako, da sem prišel na razgovor za službo eno uro prezgodaj, a sem v tem času v sejni sobi zamenjal dve žarnici ter podmazal škripajoče in cvileče pante na vhodnih vratih. Direktor je rekel samo: »Če ste pripravljeni za firmo kljub visoki izobrazbi narediti tudi take
stvari, potem si res zaslužite, da vas vzamemo medse. Dobrodošli!« Magistrsko diplomo pa so mi prišli podelit v Slovenijo trije profesorji s Harwar-da. Prišli so kar k nam domov, na kmetijo na obronku naše prelepe vasice. Po protokolarnem delu slavnostne podelitve v kmečki sobi so se začeli spogledovati, dokler ni najstarejši med njimi, profesor Chairberry vprašal mojega očeta, kje je tukaj kakšen McDonald's z dobrim burgerjem. »Pridite z mano, stric Donat,« mu je rekel oče in popeljal vse tri, pa tudi mene do skednja. Vsem je dal v roke po ene grablje in rekel: »Najprej bomo pograbili seno, ki je že suho kot poper. Boste videli, da se bo iz sena v sončni pripeki tako kadilo, da se boste počutili kot pod vašim teleskopom, kjer gledate sončni prah. Tukaj ga boste lahko še vohali. Potem pa boste dobili domačo juho, pečenko in krompir.« In res; najprej smo se pošteno nadelali, potem pa še pošteno najedli in po-veselili skupaj z gospodom kaplanom, ki se nam je pridružil pri delu. Imeli smo se lepo in ni nam bilo žal. ♦
MISLI
Jed, pijača, spanje, ljubezen — vse bodi umerjeno.
Hipokrat
Tisti, ki jé s polnim želodcem, sam sebi koplje grob z lastnimi zobmi.
Turški pregovor
Jesti je potrebno, da živiš, ne pa živeti, da ješ.
Kvintilijan
Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo postal.
Ruskin
Pešpot do Španije in Atlantskega oceana (2. dEL)
NAdALJEVANJE iz pREJŠNJE ŠTEVÍLKE Piše: Janez Češarek
Južna Tirolska (Alto Adige)
Ljudje ob poti in na podeželju govorijo nemško, v mestih se pogosto sliši tudi italijanščina. Pot je kar dobro označena in povprečno je potrebno šest dni do prelaza Brenner (1371 m). Lep je pogled na pročelje cerkve v kraju Innichen (San
Tirolska — pot od prelaza Brenner proti Innsbrucku
Candido) s zlato svetlečimi angeli, živahen je utrip v mestih Bruneck (Brunico) in Sterzing (Vipiteno), ko se pot že obrne proti severu in nazaj v Avstrijo. Neljub je le hrup avtoceste in železnice, prometna žila je ena glavnih v tem delu Evrope in pešpot nemalokrat poteka pod orjaškimi betonskimi stebri avtoceste. Sam sem se uštel in nekaj kilometrov za krajem Muhlbach (Rio di Pusteria) zavil na jugozahod, namesto na severozahod, kajti označena je tudi pot proti Brixnu (Bressa-none). Iskal sem bližnjico na sever, zelo veliko tvegal pri prehodu neke reke, a se je vse srečno izšlo. Ozko dolino proti severu zaznamuje trdnjava in kraj Fran-zenfeste (Fortezza). Pred Brennerjem so še manjše toplice, v zadnjih kilometrih poti pa je pihal krepak veter.
Hribi in doline Tirolske in Vorarlberga
Za prelazom Brenner je majhno jezerce in kratek spust, potem pa kmalu vzpon proti Jakobovi cerkvi v vasi NoRlach. Pot proti kraju Steinach in še posebej proti Innsbrucku je zelo lepa s pogledom na Alpe - gore in vasi, polja in kmetije. Inns-
bruck je pomembno mesto in zgodovinsko vozlišče poti v Santiago de Compo-stela oziroma poti v Rim. Dvakrat doslej je gostil zimske Olimpijske igre (1964, 1976), skozi mesto teče reka Inn. Blizu je tudi letališče in veliko je turistov, predvsem z avtobusi. Že kmalu po vstopu v mesto je samostan (štifta) Wilten, kjer se lahko prespi. Trenutno pa cerkev obnavljajo. V centru mesta je velika Jakobova cerkev, lep je tudi pogled na Goldenes Dachl - Zlato strešico, ki je magnet za vse obiskovalce mesta. Pot vodi ob reki Inn proti zahodu, prespal sem v vasi Un-terperfuss, kjer je v bližini postavljena prva tabla, koliko kilometrov je še do Santiaga de Compostela (2330). V skoraj vsaki vasi je napis »prodaja medu iz lastnega čebelnjaka«, v vasi Grins pa so se domala vsi specializirali v žganjekuho. Pot navzgor ob Innu je lepa, veliko je stika z naravo na obeh bregovih reke; pot se večkrat povzpne na višino. Omeniti velja kraj Stams, poznan po cistercijanskem samostanu (štifti) in smučarskih skakalnicah. Prelaz Arlberg (1800 m) je najvišji na vsej poti, dan je bil deževen, vzpon strm, dolg in zahteven, na vrhu so bile kotanje snega, v katerem se mi je vdiralo. Na vzponu je bila spominska tabla preminulemu romarju, na kateri je za konec pisalo: »tudi v moj spomin nosite romarsko palico«. Sestop sem opravil po glavni cesti in sledila je najbolj zahodna avstrijska dežela Vorarlberg. Mesto Feld-kirch je že tik ob meji z Liechtensteinom in oznake Jakobove poti prenehajo, tako da je potrebno nadaljevati s pomočjo zemljevida in drugih oznak. Hans je bil prvi popotnik - romar, na katerega sem naletel v kraju Radin, nedaleč od meje z Liechtensteinom.
Žepni Liechtenstein
Pot v Liechtensteinu ni označena, v enem izmed vodičev je nakazana najkrajša pot do švicarskega Einsiedelna, ki je pomembno postajališče. Mejna kontrola med Avstrijo in Liechtensteinom je ver-
jetno najbolj temeljita na vsej poti. Liechtenstein je za slovenski žep ena najdražjih držav na poti in potrebno je približno dobrega pol dneva ali en dan za njeno prečkanje. Kneževina je znana po znamkah in bančništvu, generacija Bojana Kri-žaja se bo spomnila izredno uspešne smučarske družine Wenzel. V prenočišču v mestecu Schaan sem spoznal slovensko kuharico Zinko, vitalno in energično babico iz okolice Bizeljskega, ki mi je pripravila obilno popotnico in zaželela srečno pot. Ljubitelji svetovno znanega kiparja Henryja Moora bodo v glavnem mestu Vaduz prišli na svoj račun; njegove zanimive kipe se sicer najde v številnih svetovnih mestih. Popotnik kmalu prečka Ren, zelo prodnato reko v zgornjem toku, in že se znajde v Švici. Na tej strani kneževine praktično ni mejne kontrole.
Švica — nomen est omen
Pot prečka celotno Švico in prav prideta znanji nemščine in francoščine. Pot se dotakne več pomembnih mest in krajev: Einsiedeln, Schwyz, Interlaken, Thun, Fribourg, Lausanne in Ženeva. Švicarji imajo vzhodne Švicarje podobno kot mi Gorenjce za bolj zaprte in skope ljudi, a sam sem se prepričal v nasprotno. V osrednjem delu so bila številna velika jezera v vseh odtenkih zelene in modre barve, v ozadju Alpe, vmes pa številni pašniki in odzvanjanje kravjih zvoncev. Prav zvok slednjih je vsakodnevni sprem-
Pogled s poti na obalo švicarskega jezera Brienzsee
ljevalec v osrednji in vzhodni Švici. Eden najlepših delov poti je vzpon iz Alpthala na Haggenegg (1414 m) in sestop v mesto Schwyz, ko se pljuča naužijejo gorskega zraka in pesem kar sama privre iz ust. Omenjeno mesto je znano po tovarni no-
žev, izvoznega hita Švice. Popotniki - romarji morajo najmanj enkrat prečkati švicarska jezera po vodi, tako kot naši predniki. Le da so včasih odmevala vesla, danes pa motor. Vožnja po Jezeru štirih kantonov (Vierwaldstattersee) z ladjico je le nekajminutna, a zelo prijetna. V nemškem govornem delu vodiči in lepaki večkrat propagirajo spanje na slami, kar pomeni spanje v spalni vreči na pol metra slame, vse je vzorno urejeno, zraven spada še dober zajtrk, po naročilu tudi večerja. Alpe se počasi umaknejo, ko pot prečka francosko govorno mejo blizu mesta Fribourg. Pozdrav »gruetzi« se nenadoma spremeni v »bonjour«. Mesti Lausanne in Ženeva, obe ob Ženevskem jezeru, imata mednarodni utrip in veliko popotnikov - romarjev si vzame nekaj počitka in časa za ogled. Sam sem obiskal Olimpijski muzej v Lausanne. Pot je v Ženevi in do francoske meje sem in tja nekoliko slabše označena. Kot zanimivost: Švicarji povsod, izjema je le Ženeva, uporabljajo rjavo in belo barvo za oznako Jakobove poti, medtem ko sta v ostalih državah to predvsem modra in rumena barva. Prenočišča, ki jih opisujejo namenski vodiči, vključujejo tudi spanje pri družinah - bivših romarjih ter prenočevanje v cenejših hotelih, kjer je cena z zajtrkom okrog 50 frankov.
Prostrana Francija
Francija je izredno razgibana država, razdalje so ogromne, pot se ne dotakne velikih mest, temveč je v južnem delu kopica manjših zgodovinskih mest, številne vasi in zaselki. Francozi caminu rečejo chemin de St-Jacques.
Mestece La Côte Saint-André je zelo ponosno na dejstvo, da se je v njem rodil in preživel mladost slavni skladatelj Hector Berlioz. Mesto Le Puy-en-Veley je največje francosko mesto na poti. Leži na področju, ki so ga v preteklosti oblikovale vulkanske aktivnosti. Značilna je temna barva kamnov, iz katerih so zgrajene tudi hiše, vključno s strehami. Številni nagubani griči pred mestom, katedrala in velika bazaltna igla s kapelo so prava paša za oči. Mnogi popotniki - romarji prav tu začnejo svojo pot proti Španiji. Sam sem prespal v bližnjem kraju Tallode in bežal pred popoldansko nevihto. Višinsko področje okrog kraja Aubrac je poznano po kravji paši. Še posebej je živahno konec maja, ko poteka praznik »trans-humance«. Beseda označuje začetek od-gona živine na višinske pašnike in dogo-
dek privabi veliko število ljudi in obiskovalcev. Ne manjkajo tudi sejmi in prireditve, zato je v tem času težko dobiti prenočišče. Nekateri kraji na poti nosijo oznako »najlepše francoske vasi«, med njimi tudi Conques, kjer vsak začuti zgodovino, ki diha skozi zlizane kamne na poti, skozi zgradbe, samo zeleno dolino in hribe, ki ga obkrožajo. Užival sem prav vsak trenutek in niti občasen dež ni spremenil razpoloženja. Ko so videli v prenočišču, od kje sem prišel, in koliko kilometrov je za mano, ni bilo potrebno plačilo, temveč le prostovoljni prispevek. Kraj Cajarc je prijeten kraj ob reki Lot ter središče trgovine in pridobivanje žafrana, najbolj drage začimbe na svetu. Pokrajina okrog mesta Cahors je ena najbolj poznanih po dobrih rdečih vinih npr. merlot in vinogradi se razprostirajo na obeh bregovih reke Lot. Jugozahodna Francija je še posebej priznana pri ljubiteljih račjih in gosjih jeter (»foie gras«). Trgovine, sejemske stojnice in druge prodajalne kar šibijo pod tisoči konzerv in steklenih kozarčkov z rjavkasto vsebino. Mesto Moissac in področje v njegovi bližini slovi po vinogradih in nasadih jabolki, hrušk, češenj in sliv. Mesto leži ob reki Tarn in ima precejšnje število arabskih priseljencev. Pot vodi popotnika iz mesta po dolgem nasipu v senci orjaških javorjev. Mesto Condom na jugu ima pomenljivo ime, ki pa ne izvira iz prve asociacije. Okrog mesta Lescar (vinogradi Jurançon) so zelo priljubljena in kvalitetna bela vina. Proti španski meji, Pirenejem in prelazu Col du Somport so si sledili kraji v dolini reke Aspe. Področje so pred leti naselili z medvedi, ki so bili prepeljani iz Slovenije.
Francozi si za hrano in pijačo vzamejo čas, kar smo hitro spoznali. Zraven spadata tudi sir (kozji, camembert, sir s kumino, itd.) in polič vina. Zelo okusni so tudi žepki z jabolčno čežano, slivami ali borovnicami (»chaussons«), lorenska pita (»quiche lorraine«) ali sladica tisoč lističev (»mille feuilles«), malce podobna našim kremnim rezinam.
Prenočišč ob poti je dovolj, cene se gibljejo med 10 in 16 evrov za spanje in zajtrk, za večerjo je potrebno prišteti še 10 evrov. Za razliko od drugih držav se priporoča predhodna rezervacija po telefonu, sam to nisem nikoli prakticiral. Francoske trgovine so ob ponedeljkih običajno zaprte.
Za zaključek pa še Španija
Ob besedi Španija človek pomisli na bi-koborbe, temperament, baskovski separatizem, Pedra Almodoverja in kralja Juan Carlosa, olimpijsko Barcelono in sredozemske plaže, paello, gaspačo, san-grio, Pabla Picassa, Guggenheimov muzej v Bilbau, nogometno zasvojenost, Santiago de Compostela in camino... Lahko bi pisali debele knjige o Španiji in caminu, pa se dotaknimo le prgišča krajev in zanimivosti ter običajev. Sveti Jakob je v španščini San Tiago, popotniki -romarji si ob snidenju ali slovesu vsakič zaželijo dobro pot (buen camino). Včasih se pojavi še beseda ali napis ultreia, kar pomeni pogumno naprej. Idealnega letnega časa za pot ni, ker je Španija zelo prostrana dežela. Vsaka izmed štirih pokrajin, ki jih prečka pot, ima svoje posebnosti. Lepo je hoditi junija, ko so dnevi dolgi in je manj dežja kot aprila ali maja. Letos je pot postregla z neobičajno svežim poletjem, kar je bila sreča za nas, ki nismo domačini. Popotnik - romar najpogosteje vstopi v Španijo čez prelaza Iba-neta ali Somport. Slednji je višji in leži na poti »camino aragones«. Zelo lep pogled na zasnežene vrhove Pirenejev se odpre popotniku, ko se spusti v dolino. Mesto Jaca je izhodišče za številne ljubitelje smučanja pozimi. Tik pred mestecem Puente la Reina se omenjeni del poti združi s potjo, ki teče iz francoskega mesteca St-Jean-Pied-de-Port - in potem je do konca le ena pot. Omenjeno mestece je pomembno že stoletja in vsak si najbolje zapomni prav veliki most, ki povezuje oba bregova reke Arga. Pot skozi deželo, v kateri prevladujejo Baski (Navarra), je zelo lepa. Za mestom Estella se nahaja vas Villamayor de Monjardín - ena najlepših na celi poti s prenočiščem, ki ga upravljajo Nizozemci, in slovi kot eno najboljših na celi poti. Camino zatem vstopi v provinco La Rioja, deželo vina. Mesto Logrono je eno večjih z obširnim industrijskim predmestjem. Tik za Logro-nom je nasproti prikolesaril kolega Franc Gliha iz Cikave, ki je kolesaril v smeri Francije. Popotnik lahko opazi številne vinograde in mizaste vzpetine. Pogost pojav so tudi številne vetrne elektrarne, katerih elise se v vetru vrtijo in spominjajo na mline na veter in don Kihota. Prenočišče v kraju Granon, ki ga upravljajo Nemci, slovi kot najboljše na vsej poti. Posebno vzdušje povezanosti je ob skupni večerji. Blizu kraja Belorado se začne najobširnejša pokrajina Kastilja in León. Prostrana, včasih enolična, a zelo lepa v
jutranji svetlobi. Stotine kvadratnih kilometrov žita, številne štorklje, ki gnezdijo na cerkvenih zvonikih, mesti s katedralama Burgos in León, visoka planota Me-seta s svežimi jutri so le nekatere značilnosti. V Burgosu sem naletel na skupino koprskih kolesarjev, ki so kolesarili v Santiago de Compostela. Kraj Navarette slovi po lončarstvu, na kar spominja tudi kip oblikovalca. Pri Cruz de Ferro (Železni križ) sem v skladu s tradicijo vrgel slovenski kamenček na ogromen kamniti kup iz milijonov kamnov. Kamenček sem pobral med enim od treningov na Kamen vrh, tako da delček Dobrepolja za vedno ostaja na visoki kastiljski planoti. Mesti Astorga in Ponferrada sta pomembni postajališči na poti. Slednje je znano po velikem gradu templjarskih vitezov, ki so ga ravnokar obnavljali. Vhod ni bil zaprt tako kot pred dvema letoma, tako da se je slovenski radovednež zmuznil in si ga na hitro ogledal. Tik pred krajem O Cebreiro, do katerega vodi zadnji hudi klanec na poti, se začne Galicija. Običajno vsi fotografirajo velik mejni kamen, ki ga neznanci občasno okrasijo z grafitom »Neodvisna Galicija«. Drugačen jezik, ki spominja na portugalščino, camino se nenadoma spremeni v cami-no. Prenočišča so večinoma občinska in je potreben le prostovoljni prispevek. Pojavijo se obširne poljane z evkaliptusi in drevesa šelestijo v vetru. Nekatere počrnele površine pričajo o minulih požarih, a mladi poganjki vzbujajo optimizem na novo življenje. Kraj Samos je eden tistih, kjer obiskovalci najpogosteje pritisnejo na fotoaparat. Velik samostan ob vodi sredi zelene pokrajine je njegova glavna značilnost. Kraj Melide je znan po morskih specialitetah, predvsem hobotnici. V kraju Monte de Gozo so romarji nekoč prvič zagledali katedralo v daljavi in zajokali od sreče. Zato se mu reče Gora radosti. Ima ogromno prenočišče za popotnike - romarje v obliki zgradb, trgovino, medicinsko oskrbo - v šali bi človek pomislil, da je v olimpijski vasi. In le streljaj naprej je mesto Santiago de Compostela. Ko človek pogleda pročelje katedrale iz osrednjega trga Obradoiro, ga spreletijo močni občutki. Misli poletijo kot ptiči, ki krožijo okrog zvonikov. V cerkvi so relikvije, za katere so kristjani prepričani, da so ostanki svetnika. Zelo je obiskan tudi steber ob vhodu (ki je bil trenutno ograjen), kamor se položi prste rok. Po stoletjih vsakodnevnih polaganj rok so se pojavile vdolbine. S stropa visi na posebnem mehanizmu velika kadilnica, imenovana botufamero, ki pa je tokrat niso
prižgali in zanihali. Ob dvanajsti uri je romarska maša. Latinske certifikate za opravljeno pot se dobi v bližnjem uradu. V mestu je veliko dnevnih turistov, letališče je v neposredni bližini in veliko ljudi se odloči za prenočevanje v hotelih. V mestu in tudi v drugih krajih se dobi pita svetega Jakoba, katere pomembna sestavina so mandlji. Po vsej Španiji se sicer dobijo sladice, ki spominjajo na orientalsko kuhinjo (dediščina Mavrov).
2. julija so me noge prinesle do mogočne katedrale svetega Jakoba in Santiaga de Compostela. Pol dneva počitka, potem pa naprej po poti, s podobno motivacijo, ki je gnala nekoč » Štiri srčne može« na Triglav, Benko Pulko z motorjem okrog zemlje ali Louisa Adamiča v novi svet. Nemirni duh iskanja in duh popotnika. Med Santiagom de Compostela in rtom Finistrerra ni veliko prenočišč. Številni evkaliptusovi gozdovi spremljajo popotnika, pogost je tudi dež in meglice. Prvo prenočišče je v mestecu Negreira, kjer je kot zanimivost Ernest Hemingway dobil navdih za svoj roman Komu zvoni. Za vasjo Hospital se pot razcepi na dve smeri: kraj Muxía in rt Finisterre. Izbral sem prvo možnost. Legenda pravi, naj bi v Marija priplula v čolnu v Muxío in pomagala svetemu Jakobu. Kraj je všečen in ni preplavljen s turisti. Prenočišče je bilo novo in moderno, nad nami galebi in modro nebo - le ocean je bil ponekod precej zapacan. Zadnji dan poti sem prehodil proti jugu še 31 kilometrov do rta Fi-nisterre. Na polovici poti je tekla rečica v ocean. Ni bilo mostu in prečkanju z zavihanimi hlačami in palicami je bil dodan ščepec adrenalina. 6. julija sem po 75 dneh hoje in 3080 kilometrih dosegel rt Finisterre, za katerega so nekoč domnevali, da je konec zemlje - odtod tudi njegovo ime. Sam kraj Finisterre je turistično razvit in številni pridejo tja z avtobusi, avtodomi, avtomobili ali jahtami. V zavetju skal sem prižgal sivkino svečo in izpolnil obljubo, dano gostiteljici v kraju Pettnau na Tirolskem. Prižgal sem jo tudi v spomin na vse drage mi ljudi. Nekaterim rečemo prijatelji, drugim kolegi, tretjim znanci - vsak pa se nas dotakne na edinstven način. Užival sem večere po etapah, pogovore z ljudmi, sončne zahode, dodal včasih košček meditacije, ogled vasic, cerkva in gradov. »Napolnil baterije« za naslednji dan z okusnimi tortilja-mi, kremnimi zelenjavnimi juhami, ribami, mandljevimi piškotki, polnozrnatim kruhom, jogurtom in sadjem. Sem in tja še pacharán, drugi so po jedi »zmazali«
še kozarček oruja - močne žgane pijače.
Španska prenočišča ob poti so poceni glede na ostale države. Napisa »albergue« ali »refugio« označujeta stavbe, ki jih utrujeni popotniki tako radi zagledajo po kilometrih pešačenja. Pogoj za spanje je credencial, romarski potni list, v katerega se vpiše datum in vnese žig prenočišča. Cene so zelo različne. Od »donati-vo«, kar pomeni prostovoljni prispevek, večina pa jih stane med 5 in 7 evrov. Privatna prenočišča so do 11 evrov, hoteli in kmečke hiše (»casa rural«) pa so seveda dražje. Leto, ko pride 25 julij - god svetega Jakoba na nedeljo, je t.i. sveto leto.
V	prenočiščih in na poti je približno dvakrat več popotnikov - romarjev in veliko gneče.
Za konec
Človek doživi ob poti veliko je utrinkov, ki jih prelije na papir v obliki dnevnika, drugi se vtisnejo v dušo in srce, spet tretje ujame objektiv fotoaparata. Nekateri vržejo čevlje v ocean v smislu »nikoli več«, a dobršen del se jih pogosto vrača.
V	mislih in tudi fizično. Kajti camino po-
meni odklop od »asfaltne džungle« in hitro tekočega časa, ko človek preživi nekaj dni sam in ugotovi, da ima vse, kar potrebuje: v sebi, na rami ali ob poti. Vidiš del sveta bolj poglobljeno, bistveno drugače kot s potovalnimi agencijami ali med vožnjo z avtom.
Nekateri hodijo sami, drugi v družbi in nemalokrat se zgodi, da privrejo na dan potlačena čustva in pokažemo tudi drugi obraz. V takih trenutkih se vidi, kaj poganja posameznega človeka - kajti možnosti sta samo dve: samozavest ali ego. Solze sreče in solze trpljenja padejo včasih na tla, skupaj s kapljami znoja. Lepo je srečati ljudi iz celega sveta in prispevati košček v legendo camina. Največ je seveda Evropejcev in zanimivo je opazovati tako skupne točke kot tudi razlike med nami. Medsebojna pomoč na poti je temelj odprtosti in sobivanja. Lepo je, če jo prenesemo tudi v normalno življenje po vrnitvi domov. Santiago de Composte-la, rt Finisterra in nasploh Galicija imajo v sebi draž in čar. Svoje dodajo še pridih keltske mistike, spomin na milijone stopinj in pomniki ob poti. Ter brezštevilne dobre misli, ki poletijo v obe smeri do
domačih in nam ljubih ljudi, ki so z mislimi z nami, ko nam je lepo ali pa težko. Lepo, zelo lepo se je po tako dolgi poti vračati domov. Občutki so božanski in nekje v sebi že veš, da bo prišel dan, ko boš spet odšel na pot. Tako ali drugače. Alpinist Nejc Zaplotnik, ki že četrt stoletja počiva svoj večni mir v Himalaji, je v svoji knjigi s preprostim naslovom Pot zapisal: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi«.
Katedrala svetega Jakoba v Santiagu de Compostela
Nepremičnine
Amulet d.o.o., Brankovo 8, 1315 Velike Lašče
tel.: 01/7881 180, fax: 01/7881 166, GSM: 031 682 804
PRODAMO
■	KOČEVJE - Kočevska reka, dvosobno stanovanje, 47.50 m2, obnovljeno 2005, s centralno kurjavo, lepa sončna lokacija. Cena: 36.000 EUR.
■	HIŠO V LIVOLDU pri Kočevju, 160 m2, parcela 1500 m2, velik urejen vrt, obnovljena 2005,
cena 104.323,15 EUR (25 mio SIT).
■	DVOSOBNO STANOVANJE V KOČEVJU, 48 m2, obnovljeno 2006, cena 49.240,52 EUR (11,8 mio SIT).
■	DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE V RIBNICI, 62 m2,
povsem obnovljeno 2007 (el., voda, kopalnica, nova kuhinja, stropi, parket, okna), z garažo 13 m2, vrtom 60 m2, drvarnico 4 m2, kletjo, 4m2, + soba 11,5 m2 in skupni prostori, cena 90.970 EUR (21,8 mio SIT)
■	DVOSOBNO STANOVANJE V RIBNICI, 64,5 m2, zgrajeno pred
l. 1967, cena 66.000,00 EUR.
■	VELIKE LAŠČE - stan. stavba in gosp. poslopje, zgraj. pred l. 1967, na parceli 1301 m2, lepa lokacija, cena: 104.000 EUR.
■	KOČEVJE - gradbena parcela 2511 m2, cena 33.000 EUR.
KUPIMO
■	HIŠO na relaciji Kočevje - Ribnica - Ljubljana.
■	KMETIJO na Dolenjskem, Notranjskem ali v širši okolici Ljubljane.
■	ENO DO DVOSOBNO STANOVANJE v Kočevju, Ribnici, Cerknici ali okolici Ljubljane.
UREDIMO VAM VSO DOKUMENTACIJO IN POSTOPEK PREPISA NEPREMIČNINE
PE Amulet d.o.o., Brankovo 8, 1315 Velike Lašče tel.: 01/7881 180, GSM: 031 682 805
SMO ženitna posredovalnica za vse generacije osamljenih na področju vse Slovenije in tudi zamejstva. Pokličite agencijo Angel in spoznali boste svojega partnerja.
ANGEL agencija - Gospodje in fantje, želite trajno in resno zvezo z zaupanja vredno in resno partnerico? V naši posredovalnici se lahko oglasite tudi osebno. BOLI, ker vas je prevarala, vam lagala in vas s tem prizadela? Vse v tem svetu se zgodi z nekim namenom. Morda se je to zgodilo zato, da spoznate neko drugo, bolj pošteno in iskreno osebo. Zberite pogum in zavrtite telefonsko številko. Morda tu pri nas že nekdo čaka na vas.
AGENCIJA Angel za dekleta in žene nudi brezplačno diskretno posredovanje po vsej Sloveniji in zamejstvu. Anonimnost zagotovljena.
STE osamljene in nesrečne? Pokličite ženitno agencijo in posredovalnico Angel.
Tu vam bomo poiskali partnerja, ki vam bo zasedel praznino v srcu..
•	19-LETNI fant želi spoznati resno in umirjeno dekle do 23 let, ki se je po spoznavanjih pripravljena preseliti k njemu in ustvarjati skupno življenje.
•	32-LETNI prijazen in delaven fant išče simpatično dekle 25-35 let, za resno in dolgotrajno zvezo brez laži
in prevar.
•	USPEŠNA 30-letnica, zaposlena, pridna in prijazna želi spoznati izobraženega moškega od 30-45 let za srečno življenje v dvoje.
•	PRIJETNA 34-letnica, ki se
ukvarja z veliko različnimi stvarmi, želi spoznati moškega prijetnega videza do 45 let za skupno preživljanje časa.
KINOPROGRAM ZA OKTOBER 2007
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
PETEK, 5. OKTOBER OB 17. uri
ameriška uspešnica — družinski animirani
KRATKA OZNAKA: Podgana Remy je velik gurman, zato že od nekdaj sanja, da bi postal svetovno priznan kuhar. Splet okoliščin ga nekega dne zares pripelje do prestižne restavracije v Parizu, kjer spozna mladeniča Lin-guinija. Ta je zadolžen le za pomivanje posod, a s pomočjo Remy-jevih kulinaričnih mojstrovin kmalu postane mojster kuhanja, kar pa gre v nos zlobnemu šefu. Dodatno težavo predstavljata tudi Remyjev podganji oče, ki ljudem nikakor ne more zaupati, in vzvišeni kuharski kritik Anton, nenadna slava in nova ljubezen pa na veliko preizkušnjo postavita tudi prijateljstvo med Remy-jem in Linguinijem. DOLZINA: 80 MINUT.
NEDELJA, 7. OKTOBER OB 15. uri in 19,30. uri
ameriška uspešnica — romantična komedija
KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci komedije 40-letni devičnik na burni vrtiljak ljubezni tokrat posadijo zapeljivo ter uspešno televizijsko novinarko Alison in zabavnega, toda lenega sanjača Bena. Njunemu naključnemu srečanju sledi nekaj kozarčkov alkohola, zaradi česar pristaneta v postelji, čez nekaj tednov pa zgrožena Alison ugotovi, da je noseča. Novica neprijetno preseneti tudi Bena, ki se še ni pripravljen odpovedati neskončnim zabavam s prijatelji in brezskrbnemu življenju, a kljub vsemu se odločita pomagati drug drugemu. Toda številne zabavne težave njun odnos znova postavijo pred usodno preizkušnjo. DOLZINA: 129 MINUT.
PETEK, 12. OKTOBER OB 19,30. uri
ameriška uspešnica - srhljivka
SMRTN© VAREN
KRATKA OZNAKA: Po Šundu in akcijah Ubila bom Billa nas Quentin Tarantino vabi v nenavadni svet kaskaderja Mika, ki nedolžne žrtve ubija v krutih cestnih pregonih s posebej prirejenim avtomobilom, v katerem se ne more resneje poškodovati. Po uspešnem umoru treh prijateljic se počuti še močnejšega, a stori usodno napako, ko skuša na oni svet spraviti iznajdljivo Zoe in njene prijateljice. Tudi Zoe je namreč kaskaderka in dobro pozna pravila vratolomne vožnje, tako da se po velikih količinah zvite pločevine karte povsem premešajo in lovec postane plen. DOLZINA: 90 MINUT.
NEDELJA, 14. OKTOBER OB 15. uri in 19,30. uri
ameriška uspešnica — akcijska komedija
VROČA KIFELCA
KRATKA OZNAKA: Londonski policist Nicholas je najboljši policist, kar jih je kdaj obstajalo, toda na žalost je tako zelo dober, da ga ljubosumni kolegi prestavijo v spokojno podeželsko mestece, kjer zločina praktično ne poznajo. Kljub vsemu je Nicholas prepričan, da se tudi v tako zaspanem mestecu najdejo kriminalci, a s tem si na glavo nakoplje nejevoljo meščanov. Serija nenavadnih nesreč ga kmalu prepriča, da vendarle je na sledi veliki zaroti, ker pa je njegov novi partner Danny velika nerodna
nadloga, se mora pripraviti na številne zabavne katastrofe. DOLZINA 121 minut.
PETEK, 19. OKTOBER OB 19,30. uri
ameriška uspešnica — srhljivka
PROSTE Í©iE
KRATKA OZNAKA: David in Amy sta tik pred ločitvijo, a se udeležita še zadnjega družinskega srečanja. Na poti domov zaideta in sta po okvari avtomobila prisiljena preživeti noč v osamljenem motelu. Toda na njuno grozo odkrijeta, da izprijeni lastnik motela s prijatelji mori goste in nato prodaja filmske posnetke krutega izživljanja. Ker David in Amy ne želita postati naslednja nesrečna zvezdnika, pričneta iskati izhod, toda pod nadzorom kamer in brez upanja na pomoč morata sama zbrati pogum in znova združiti moči, da bi ušla psihopatskim morilcem. DOLZINA: 80 MINUT.
NEDELJA, 21. OKTOBER OB 15. uri in 19,30. uri
ameriška uspešnica — akcijski film
KRATKA OZNAKA: Režiser Michael Bay, ki je ustvaril spektakle Armageddon, Podli fantje in Pearl Harbor, nas bo tokrat popeljal v robotsko vojno med plemenitimi Autoboti in zlobnimi De-cepticoni, ki so si za poslednje bojišče izbrali Zemljo. Ključ do uspeha negativcev leži v rokah nič hudega slutečega mladeniča Sama, ki si skuša priboriti naklo-
njenost zapeljive Mikaele, a se oba znajdeta sredi srdite vojne. Na srečo jima na pomoč priskočijo Autoboti in začne se neusmiljen spopad, ki za sabo pušča popolno uničenje, usoda človeštva pa je odvisna od osebnega poguma vsakega posameznika. DOLZINA 143 minut.
PETEK, 26. OKTOBER OB 19,30. uri
ameriška uspešnica — akcijska drama
ČEZ MEJO
KRATKA OZNAKA: Ambiciozno novinarko Lauren šef časopisa pošlje v majhno mehiško mesto na meji z ZDA, kjer naj bi našli več iznakaženih ženskih trupel. Lauren kmalu uvidi, da ne more računati na sodelovanje policije ali lokalnih oblasti, zato za pomoč zaprosi novinarja in nekdanjega ljubimca Alfonsa. Skupaj odkrijeta 16-letno Evo, ki je bila pred kratkim posiljena in skoraj umorjena, njeno pričevanje pa razkrije kruto usodo žensk, ki v iskanju dela padejo v roke neizprosnih kriminalcev. A največjo nevarnost predstavljajo še višje sile, ki ne nameravajo dopustiti, da bi resnica prišla na dan.. DOLZINA: 115 MINUT
NEDELJA, 28. OKTOBER OB 15. uri in 19,30. uri
ameriška uspešnica — grozljivka
PLANET TERORJA
KRATKA OZNAKA: Robert Rodriguez, ki je najbolj temačne strani človeštva odkrival že v Mestu greha, tokrat k življenju obudi zombije, edino upanje za človeštvo pa leži v rokah nadvse nenavadnih ljudi. Ko obupani znanstvenik v zrak spusti skrivnosten virus, se pričnejo ljudje spreminjati v krvoločne zombije. V kaosu krvi in trupel se ubijalskim stvorom po robu postavijo odločni mestni šerif Hague, prestrašena Dakota, ki skuša s hčerko zbežati pred okuženim možem, in eksotična plesalka Cherry, ki ji zombiji raztrgajo desno nogo, a si namesto proteze namesti brzostrelko, s katero prične nečloveškim prikaznim vračati udarce. DOLZINA: 90 min.
Ratatouille
september 2007
Zahvale, oglasi
27
Po obrazu tekle so nam solze, v srcu bolečina, ostala je samo še tišina.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, babice in prababice
MARIJE PERKO
(1932-2007)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli iskreno sožalje, darovali sveče in cvetje ter jo pospremili na zadnjo pot.
Hvala gospodu župniku F. Škulju, pevskemu zboru, hvala za zvok tišine in cvetličarni Lilija. Hvala vsem.
VSI NJENI
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnica sonce ne stemni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob smrti naše drage tete
JOŽI TISEL
(1922-2007)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom Zdenske vasi za izrečena sožalja, darovane sveče ter darove za maše. Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma na Vidmu, pevcem moškega pevskega zbora Rafko Fabiani, gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, vsem, ki ste jo kropili in jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
CVETLIČARNA TRGOVINA
•	Rezano cvetje, lončnice, sezonsko cvetje
•	Aranžmaji (poročni, namizni, žalni, nagrobni in priložnostni)
•	Različne vrste prsti, nagrobnega peska, lubje, mačehe, trajnice^
•	Cvetlični lončki
•	Ženska oblačila
•	Moška oblačila
•	Otroška oblačila
SPREJEMANJE NAROČIL ZA IKEBANE ZA DAN MRTVIH!
•	Aranžiranje daril
•	Kristal, izdelki iz stekla in keramike
•	Kozmetika
•	Nakit
•	Plišasti izdelki
•	Ure, sveče	^m
Cvetličarna trgovina Lilija Bambič Danica s.p.,
Videm 32 b, 1312 Videm Dobrepolje Tel. št.: 01/7807 257, mob.: 041/ 836 249, 041/ 745 291
Ko se Vašega življenja dotakne bolečina, potrebujete nekoga, ki bo odgovorno in z vso pieteto prevzel skrbi in storitve ob slovesu od Vaših najdražjih. K vam pridemo v najkrajšem času in se o pogrebu pogovorimo na domu. Celotna pogrebna storitev vsebuje vse od prevoza pokojnika (tudi na Žale), ureditve v poslovilni vežici, izkop jame, izdelava in dostava cvetja, organizacija pevcev, trobentača, ureditev dokumentov in še mnogo stvari, na katere v takih trenutkih ne moremo misliti. Za pogrebne storitve smo dosegljivi 24 ur, vse dni v tednu. Tudi med dela prostimi dnevi, ob praznikih in dopustu.
POGREBNE STORITVE LILIJA, VIDEM 32 b, 1312 Videm - Dobrepolje
NAROČILA ZA POGREBNE STORITVE IN ŽALNE ARANŽMAJE SPREJEMAMO NA ŠTEVILKAH:
01/ 7807-257 • 041-836-249 • 041-745-291
Pokličete lahko kadarkoli (naročila sprejemamo non-stop).
m

1

M
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
9	Brušenje stekla
9	Fazetiranje stekla in ogledal
9	Peskanje stekla
9	Izdelava izolacijskega termopan stekla
9	Kaljeno steklo
9	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
9	Ogledala
9	Kopelit steklo za delavnice
9	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
9	Montaža vsega navedenega
9	Ostale steklarske storitve
9	Intervencija 24 ur na dan
bBB^IT
OdilcjialdUd nt p4tl iupai0b(udaxlvcljc>
S parHHonKfa) uvIhv naf)>^dnlm< rnotnH]!! eave gcneioclj« in iflluitwn Sport ÏHltch, líioyfCipicnvtAi^^ Ipúrtjdío. VAM bûd» iflvcúl In pcnpirttvùii^ v X vMji ulirek. Ital eg piliiU^tniga píLviaLrtt^a nudch In ïpanne^ b^EjD GTC VDi bů rq;tvieu;lila ludï karov uns kil raitířcaTiljtmninii^njalnlni fV^ilorom, «^InnmL^nitn viii^JiQtn Jn navH^ujo^ml vio^Juml ki^lnť^FmJ. Tiïilluqjlc ^vnja Allrv prï trgoviai ? vQillhQpïl,iokthtila>voi4 naskdnïa vi^Hlia poten. Ho™ OpitAtlni. Mufriltff i*oJ m I boS
AvtbhîsôZôfar ,M«lrlAW<	01 76 81 999
, I =ijí- Ilijjtir. 3î
nmiWr (llUsPJllWliià^M»«! jBtií	IH

mwwjfliJeUl
m



I	t
h
' -V ' -T -Il iF" Vii-" 'Jjii-
Sliki sta z razstave gob v Hočevju. Na levi skupina Play opera Tokio, na desni folklorna skupina iz Račne.
(foto: Vekoslav Pajntar — Pinki)
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
V.d. odgovorne urednice: Vita Klein. E-pošta: branko.miklic@siol.net, informacije po telefonu 041 603 733.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.