Stev. 225 V Ljubljani, sreda 4. oktobra 1939 Leto IV Angleški in francoski pogoji za mir Angleška in francoska vlada zavračata nemško-sovjetske mirovne predloge London, 4. oktobra, o. Po povratku grofa Ciana iz Berlina v Rim, v Londonu ugibajo, kaj bo storila Italija. V dobro obveščenih krogih so trdnega mnenja, da bo Italija ostala popolnoma nevtralna in da Mussolini pripravlja nov mirovni načrt. Ta načrt naj bi predlagal konferenco, v kateri naj bi sodelovale Italija, Francija, Anglija, Rusija in Združene države. V Londonu menijo, da je Italija proti popolnemu uničenju poljske države. Zato naj bi se ustanovila nova poljska država, ki bi j® s®sfavljali sami Poljaki brez manjšin. Današnja »Times« piše, da bosta Anglija in Francija vztrajali v vojni vse dotlej, dokler ne bo Poljska osvobojena. Vsa odgovornost ostane na Nemčiji. V zvezi z vestmi o bližnjih mirovnih predlogih, naj pridejo s te ali one strani, v taki ali drugačni obliki, pa pravijo v angleških in francoskih krogih, da bi Anglija in Francija privolili v mirovna pogajanja in v sklenitev miru samo pod naslednjimi pogoji: 1. Odstranitev narodnosocialistične vlade v Nemčiji, proti kateri se Anglija in Francija vojskujeta. 2. Obnovitev poljske države. 3. Obnovitev češkoslovaške republike. Novi predsednik poljske republike svo;emu narodu Pariz, 4. okt. Predsednik republike Racki-ievič je izdal 30. septembra poslanico vsem Poljakom. V njej pravi med drugim: Postavljen za naslednika predsednika republike Moscickega dne 17. septembra t. 1., ko je bilo jasno, da mora vrhovna uprava poljske države zapustiti poljsko ozemlje, da ne pride v sovražne roke, sem sprejel to nalogo, ker je bilo očitno, da Moscicki ne bo mogel še dalje predsedovati. To ni prvič v zgodovini Poljske, da se mora voditelj poljske države zateči v tujino pred sovražnikom, ki poplavlja državo. u *etik smo ,mor»li tolikokrat braniti naš Obstoj in našo krščansko civilizacijo pred pohlepnostjo zavojevalcev tako z zahoda kakor z vzhoda. To pot sem globoko prepričan, da 1 oljska poslednjič preliva svojo kri in da bodo posledice te vojne takšne, da bo zastava omike in pravice plapolala na takšnih mejah Poljske, da jih bodo Poljaki mogli v miru uži-vati in tudi smotrno braniti. Prav tako sem globoko prepričan, da junaški prispevek Poljske v sedanji vojni ne bo zaman ne samo v (vojaškem pogledu ampak prav tako tudi v moralnem, ker sem prepričan, da bomo na koncu le mi zmagali Turški zunanji minister bo ostal še nekaj dni v Moskvi Moskva, 3. oktobra. Turški zunanji minister Saradzoglu je danes v spremstvu turškega poslanika v Moskvi Aktaj Hajdarija in pomočnik šefa protokola Pontikova pregledal moskovske železniške postaje, nato pa 6e je peljal po prekopu Mo6kva-Volga. Snoči je Saradzoglu v velike operi prisostvoval predstavi »Carmen«. Saradzoglu ho Vi ,os^v* najbrž še ves teden, ker so se Turčijo 6in eSo^etifede nameravane 2Veze med Bivša poljska vlada mora ostati v Romuniji Bukarešta, 4. oktobra, m. Romunski vladni krogi pravijo, da so neresnične vse vesti o odhodu bivšega predsednika poljske rennblike Moscickega in elanov bivše poljske vFade Romunije. Nasprotno je romunska vlada IZ za- prosila vse imenovane, naj še nanr^i • v krajih, ki so jim bili določeni zl bivan/e Do vesti o odhodu Moscickegu v Pariz je pri šlo po pomoti, kajti iz Romunije je odpotoval v tujino le sin bivšega predsednika poljske republike. V zvezi s temi vestmi pa izjavljajo romunski vladni krogi, da bo Moscicki še naprej ostal v Bikazu, člani bivše poljske vlade pa se bodo preselili v toplice Hercules. Pač pa se bo minister Beck preselil v sanatorij v bližini Sinaje, ker je v zadnjem času obolel. Predsednik Moscicki je prosil švicarsko vlado, da bi mu dovolila bivanje na svojem ozemlju. švicarska vlada je prošnji ugodila,^ saj je Moscicki še od leta 1908 švicarski državljan. Pariz, 4 oktobra, o. Na današnji seji francoske vlade, ki se je začela ob 10, bo predsednik Dala-dier imel obsežno poročilo o zadnjih dogodkih v zunanji politiki, zlasti o uničenju Poljske ter o zvezi med Nemčijo in Sovjeti. Pri tej priliki bo poudaril, da je Francja trdno odločena z Anglijo voditi vojno tako dolgo, da bosta dosegli cilje, katere sta si zastavili. London, 4. oktobra, o. Včeraj je ministrski predsednik Chamberlain poročal v poslanski zbor- nici o poteku vojne in o zadnjih političnih dogodkih v Evropi. Ko je ugotovil, da je končna razdelitev Poljske precej ugodnejša za Nemčijo, kakor pa je bila prvotna razmejitvena črta, je dejal, da nihče ne želi, da bi se vojna nadaljevala do nedoločenega dne, toda javno mnenje Anglije in Fran-eije je odločeno storiti konee vladi nasilja v Evropi. Besedo, ki jo kdo da, bo v bodoče tudi držal. Zadnji dogodki — razdelitev Poljske ter nemško-sovjetska zveza — niso taki, da bi Anglijo prisilili, Japonska odpoveduje zvezo proti Kominterni Berlin, 4. akt. o. Poluradno poročajo, da je japonski ministrski predsednik obvestil nemško vlado, da Japonska zaradi zadnjih dogodkov v Evropi ne more veš izvajati dološil zveze proti Kominterni. Tokio, 4. okt. o. Japonski tisk se bavi z izjavo ministrskega predsednika Nomure o tem, da so zadnji dogodki v Evropi, predvsem seveda nepričakovana zveza med narodnim socializmom in med boljševizmom Japonsko odvezali vsega, kar ji je nalagala zveza proti Kominterni. Listi vidijo v tej izjavi dejansko odpoved pakta proti Kominterni po Japonski in utemeljujejo japonski sklep s tem, da je po zadnjih zvezah med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo nemogoče govori o kakem organiziranem političnem boju proti komunistični internacionali ter njenim zaveznikom, kakor je to določala zveza med Italijo, Nemčijo in Japonsko. Japonska je po preusmeritvi nemške politike najbolj prizadeta, saj so se Sovjeti z zadnjimi pogodbami razbremenili v Evropi, kjer jim je doslej neprenehoma grozila nevarnost do Nemčije ter dobili proste roke v Aziji. Ni dvoma, da bo posledica tega nemškega koraka predvsem čutila Japonska. Japonci zaradi tega ne razumejo, čemu bi se še držali protikomunističnega pakta, ko se ga ne drže tisti, ki so ga zasnovali. Korist od preusmeritve japonske politike bo seveda imela zlasti Anglija, ki utegne v Japonski dobiti novega zaveznika ali pa se vsaj znebiti vsake nevarnosti, ki ji je doslej grozila od dosedanjega nemškega zaveznika na Daljnem vzhodu. Italija uradno zavrača vesti, da bi bil med n|o In Ncmčiio v Berlinu sklenjen sporazum o skupnih zahtevali in o mirovni konferenci Rim, 4. okt. o. Uradno poročajo: Radijska vest. angleške agencije Reuter o nekakem uradnem italijanskem poročilu, katerega naj bi bil pred snočnjem oddajal rimski radio in v katerem naj bi bila navedena vsebina italijansko nemških posvetovanj v Berlinu, je brez vsake podlage. V Rimu ni bilo o teh razgovorih izdano nobeno uradno poročilo, Reuterjeva vest, katero so prinesli tudi skoraj vsi naši listi, se je glasila: »Obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Umna v Berlinu je dal priložnost za proučitev stališča Nemčije in Italije spričo novega položaja. Nemčija in Italija se odločno zavzemata za pravičen mir. Za to si zamišljata: 1. Ustanovitev nove poljske države kol protektorata Nemčije. V novi državi ne bo tistih de- lov Poljske, ki jih je zasedla Sovjetska Rusija, in tudi ne pokrajin, ki so bile včasih del Nemčije. 2. Sklicanje evropske konference, na kateri naj se urede vprašanja o kolonijah in Sredozemskem morju, ki so življenjskega interesa za Italijo. Verjetno je, da bodo še ta teden izšli mirovni predlogi v tem okviru. Spričo previdnega stališča, katero je Italija do zdaj zavzemala, bi bila tako točna in jasna opredelitev neverjetna, saj bi pomenila nekake ultimativne italijanske zahteve do Francije in An-glije, s katerima, vzdržuje Italija že ves čas evropskega spopada dobre zveze. S lem hi bilo rečeno tudi, da. se je pri berlinskih posvetovanjih Italija odločno in jasno postavila na stran Nemčije. Da temu ni tako, je razvidno iz dejstva, da je italijanska vlada takoj, ko se je razširila gornja vest, smatrala za potrebno, da jo prekliče. Jugoslov.- madžarska posvetovanja v Belgradu Za ohranitev miru in za gospodarski napredek v Podonavju m Budimpešta, 4. okt. m. Madžarski vladin politični krogi spremljajo z veliko pozornostjo razgovore, ki jih je imel zadnje dni madžarski poslanik v Belgradu Bakacz-Besnyey s predsednikom vlade Dra-gišem Cvetkovičem in zunanjim ministrom Cincar-Markovičem. Tem sestankom pripi-pisujejo največji pomen v zvezi z jugoslo-vansko-madžarskim zbliževanjem. V Budimpešti pravijo, da je prijateljstvo med Madžarsko in Jugoslavijo že staro, da pa se je samo za nekaj trenutkov ohladilo. Danes pa madžarska vlada, kakor tudj javno mnenje gledata z najlepšimi željami in zaupanjem spremljata delo za utrditev Jugoslavije na znotraj, po drugi strani pa na zbližanje med obema državama. To prijateljstvo med Madžarsko in Jugoslavijo^ bo imelo po zatrjevanju madžarskih političnih krogov zelo koristne posledice ne samo za ti dve državi, temveč tudi za ohranitev miru ter gospodarskega napredka v tem delu Evrope. Bolgarski odposlanec v Moskvi Posveti med njim in med rdečim zunanjim ministrom so najbrž veljali delitvi Romunije Moskva, 4. oktobra. Predsednik sovjetskih komisarjev in zunanji minister Molotov je sprejel snoči ob 20. po moskovskem času bolgarskega polkovnika Bojdeva. Bojdev je vodil te dni pogajanja za sklenitev letalske pogodbe med Bolgarijo in oovjetsko Unijo in za uvedbo letalske zveze Moskva—Sofija. Pri njegovem sprejemu pri Molotovu je bil v družbi Bojdeva bolgarski moskovski poslanik Antonov. Pričakujejo, da bosta sovjetska Volitve v poslansko zbornico decembra Zagreb, 4. oktobra. »Jutarnji list« prinaša T današnji številki naslednjo vest iz Belgrada: V predsedstvu vlade je bila včeraj konferenca med predsednikom vlade Dragičem Cvetkovičem in pravosodnim ministrom Lazarjem Markovičem. Razpravljala sta o predlogu votivnega zakona za 'olitve narodnih poslancev. Ta predlog ho v najkrajšem času predložen ministrskemu svetu in bo plavljen v obliki uredbe z zakonsko močjo. V ko-‘Rpr ne bi nastopili nepričakovani dogodki, raču-"ai°, da bodo volitve narodnih poslancev razpisane a december. Ker bodo volitve v senat izvedene ^ novembru, se bo moglo narodno zastopstvo se-‘ H*1 že konec decembra ali pa v začetku januarja nrlhodnjega ,eta. B«lgrnd, 4. oktobra, m. V prostorih senata se bo danes sestal državni odbor za volitve senatorjev in poslancev. Danes bodo na tej seji izdali sklep o številu senatorskih mandatov ter o voliv-nih okrožjih. Vse stranke, ki so zastopane v vladi narodnega sporazuma, so se začele pripravljati na volitve. 0 tem vprašanju so razpravljale tudi vse ostale opozicijske stranke. Tako je imel izvršni odbor demokratske stranke sejo, na kateri je sklenil, da se senatnih volitev demokratska stranka ne bo udeležila. O tem vprašanju so razpravljali tudi na stanovanju Miše Trifunoviča predstavniki etaroradikalov. Na tej konferenci so bili prisotni zastopniki demokratov in JNS. Vodja staroradi-kalov Aca Stanojevič, ki se je mudil nekaj dni v Belgradu, ie včeraj odpotoval v svoj Knjaževac. Unija in Bolgarija v kratkem sklenili letalski sporazum. Zdi se, da so pri tem sestanku razpravljali o bolgarskih zahtevah do Romunije in s tem, kako bi jih uresničili ob morebitnem nastopu Sovjetov proti Romuniji. Pri tej priliki bi Sovjeti od Romunije zahtevali Besarabijo, Bolgarija pa Dobrudžo. Da Sovjeti proti Romuniji nekaj nameravajo, pričajo ponavljajoče se vesti o zbiranju sovjetske vojske ob romunski meji ter romunske vojaške priprave v Besarabiji. Ali bodo te svoje zahteve Sovjeti in Bolgari skušali uresničiti, je pa odvisno v glavnem od Turčije in drugih balkanskih držav. naj spremeni svoje stališče. Zakaj stopila je v vojno zato, da hi naredila konec nemškim napadom, ki so ogrožali svobodo in varnost vseh evropskih narodov. Rusko-nemški sporazum je spremenil položaj Poljske, toda iz tega ne sledi, da bo ta sporazum pomagal končni zmagi Nemčije, še manj pa. da bo vplival na odločitve angleške vlade, ki bo organizirala vsa sredstva in vso moč angleškega cesarstva za učinkovito nadaljevanje vojne. No hena grožnja ne bo odvrnila Anglijo in Francije, da bi se odrekli cilju, zaradi katerega sta boj začeli. Newyork, 4. okt. o. Predsednik Združenih držav Roosevelt je snoči izjavil, da mu ni nič znanega o tem, da bi Mussolini pripravljal nove mirovne načrte in skliranje mirovne konference, na kateri naj bi sodelovala tudi Italija. V Ameriki so sicer prepričani, da je Italiji veliko na tem. da bi prišlo v Evropi do miru aii pa, da se vsaj ne bi vojna razširila na področja, kjer bi bile prizadete italijanske koristi, zlasli na Balkanu. Res je tudi, da Italiji kot protikomunistični in katoliški državi ne more biti vseeno, ali Poljska izgine. List »Washington Post« razpravlja o Poljski in pravi, da nobena nevtralna država, tudi Amerika ne more biti brezbrižna glede Poljske in ne more privoliti v njeno popolno uničenje. Vesti 4. oktobra Nemške oblasti v Pragi so dale zapreti med drugimi osebnostmi opata Zavora la, ki je pod republiko užival velik ugled v poli-tičnih in kulturnih krogih. Predsednik francoske vlade Daladier je včeraj sprejel turškega poslanika v Parizu. Naše in tuje časopisje obsežno razpravlja o obisku patrijarna Gavrila na Reki in poudarja, da je sprejem, katerega je bil pa-trijarh deležen z italijanske strani, doka/ izredno dobrih odnošajev, ki vladajo med Italijo in Jugoslavijo. Luksemburška vlada je zadnje dni večkrat povabila tuje delavce, naj takoj zapuste kneževino. Tisti, ki niso poslušali, bodo prihodnje dni izgnani. V Luksemburgu je tudi Precej jugoslovanskih delavcev. V Parizu so oblasti poslale v koncentracijske tabore več sto bivših političnih in drugih kaznjencev, povečini takih, ki so se zaradi raznih zločinov zatekli iz drugih držav. Med HJimi je največ komunistov. Zaprli so jih zaradi tega, ker po mnenju vojaških oblasti predstavljajo nevarnost za zaledje. rrancoski komunistični poslanci so poslali pred-sedništvu zbornice zahtevo, naj parlament cimprej skliče na sejo. Na tej seji naj bi 7.51r.I?lca .razpravljala o nemških in boljšštevilke 72c, je vloga velikega formata. Mira Danilova je znova dokazala, da je vsem takim zahtevam kos. Kolikšna sila v samogovorih! Takšno Marto je moral imeti Langer pred očmi. Njena igra — to je bila doživetje posebne vrste. Občudovali smo seveda spet Kralja. Naraven, v jedru nepokvarjen človek, prav za prav izrazita dobričina, samo nekam nagel in trde roke. Bori se za pravico, ne da bi se prav zavedal, kaj dela. Strelja ln ustreli goljufa in surovino, Martinega moža — nanese pač tako. In vest ga tudi ne peče, da je človeka ubil. V moralnem redu njegovih možganov je bilo tako edino pametno. To preza-nimivo postavo je podal Kralj dovršeno. Gotovo ne bomo zlepa pozabili Martinega moža. ki ga je igral s sijajno masko naš Levar kot jetnik in nekdanji igralec Kolben. Posebno prizor na koncu, ko pokaže, česa Melihar Marti ni znal dopovedati, je izvrstna domislica Langerjeva, in nepozabna kreacija Levarjeva. V dolgi vrsti ostalih sodelujočih omenimo zelo prepričljivega Jana kot Ludvika, Sancina kot izvrstno karakteriziranega Budesija, Daneia kot Imenitno karikiranega ruskega »knjaza«, prav posebno pa še P. Juvanovo, ki je podala vse pozornosti vredni lik Jule, in Rkrbin&ka, ki je ustvaril na moč izvirnega uradnika. Tudi vse ostale dame in gospodje so s svojim nastopom dale igri lep okvir. Med njimi naj omenim samo Lipaha, ki je bil idealen ravnatelj jetnišnice. Režija prof. šexta je dala zanimivo pisanemu delu, ki ima samo dve dejanji, pravi tek in j« dobro rešila tudi prostorninsko težavne zahteve. Scena inž. Franza je bila med najboljšimi, kar smo jih videli zadnje čase. Po našem bo »številka 72< še vse bolj kakor Shawov »Hudičev učenec« med najštevilneje obiskanimi predstavmi v tej seziji in bo to tudi zaslužila. Na koncu bi še omenili, da srečujemo na programih grde tiskovne napake, ki bi se dale odstraniti z nekolikšno pozornostjo. T)a se marsikdo ne strinja s preveč »po domačim« slogom Osto-vih člankov v »Gledališkem listu«, je pa že znano. I Opozarjamo vso našo javnost, da se najlepši pacifistični film še vedno prikazuje v Po§E€dnfQ zapoved 0b 16m 19-ln 2L ur- w,no riot,ca'in °Ried ,iima Errol Flynn (glej priložen letak) toplo priporočamo. I Nastop jesenskega deževja Ljubljana, 4. oktobra. Pretekli teden je po mnogih krajih Slovenije tri dni zjutraj bila prav močna slana, ki je v glavnem ponekod napravila znatno škodo na poznojesenski ajdi. Slana je ajdo popolnoma posmodila, zlasti velika škoda na afldi je po Dolenj- skem. Slana je drugače posmodila tudi po vrtovih in nasadih razne rože, tako dalije, ki ne prenesejo mraza. V dnevih slane je bilo prav hladno in mrzlo tako, da je po nekatrih krajih Slovenije živo srebro v toplomeru zdrknilo do ničle. V ponedeljek je mraz odnehal, močno se je zoblačilo ir včeraj je nastopilo oktobrsko deževno vreme. Po meteoroloških zapiskih velja oktober za mesec z najvišjim povprečnikom mesečnih padavin. Leto« je v teh dneh padlo ta mesec že 43.2 milimetrov dežja, septembra pa 115.5 mm. Včeraj popoldne je začel najprej rahlo deževati, nato "ba so se pojavili tudi močni nalivi. Po noči je prav močno deževalo. 2c to deževje je povzro-oll,eČo, da je Ljubljanica začela vidno naraščati. — 1,1 Tudi Sava je pri Črnučah znatno narasla. Za enkrat še ni večje nevarnosti za jesenske povodnji, kakršne so bile leta 1933 oktobra in tudi novembra, ko je bilo Barje spremenjeno v pravo jezero in je bilo pod vodo do 150 km! barjanske zemlje ter jc voda prestopila na več mestih Ižansko cesto in se razlila po travnikih daleč naokrog. To je pa res smola! Maribor, 3. oktobra. Vpoklici na orožne vaje so sedaj pri nas nekaj vsakdanjega, tako da se nihče ne čudi, če je poklican ta ali oni znanec k vojakom. Pozornost pa je vzbudila v Mariboru nenavadna smola, ki jo ima neki vojaški obveznik s svojo orožno vajo. Po poklicu je črkostavec. Pred dobrim mesecem je prispel na njegov naslov poziv na orožno vajo. Dostavil mu ga je mestni vojaški urad. Mož poziva ni niti dobro pogledal, mislil je pač, da na vojaškem uradu pač vedo, komu je namenjen. Odšel je v odkazano vojaško edinico ter tam v redu odslužil »voj rok. Pred nekaj dnevi je prijel spet domov. Komaj pa se je doma dobro obrnil, že ga je presenetil nov poziv. Spet so ga klicali na orožno vajo. Mož je bil sedaj res presenečen ter 6e je podal na vojaško oblast, da jim pojasni, da je svojo dolžnost že opravil. Kako pa je bil začuden, ko so mu pojasnili, da je drugi poziv pravi, ker se je prvi glasil na ime njegovega brata. Ker naslova ni natančno pogledal, je šel namesto brata k vojakom. Ni mu preostalo drugega, kakor da »e je odzval še drugemu pozivu ter sedaj služi vojake za samega sebe. Nemiko zasebno letalo pristalo v Teznu Včeraj okoli druge ure popoldne (e pričel v Mariboru rahlo padati dež, na nebu pa so se zgostili gosti oblaki, ki so zastrli vsak razgled po nebu. Okrog pol 6 popoldne se je na obzorju iz smeri Gradca prikazalo tuje letalo, ki je letelo nizko nad mestom ter iskalo orientacijo. Videti je bilo, da je to nemško civilno letalo. Ko je nekajkrat obkrožilo mesto, je odletelo v smeri prot! Ptuju, pa se čez nekaj časa 6pet vrnilo. Videlo se je, da iiče letalo prostor za pristanek. Ko je pilot odkril letališče v Teznem, se je letalo spustilo na zemljo. Iz njega sta izstopila moški in ženska. Letalo je pilotirala Elly Rosenmayer i2 Berlina, ki je znana in slavna zaradi svojih poletov v Indijo in po vsem svetu. Moški pa je bil trgovec Senning iz Berlina. Povedala sta, da potujeta v Bukarešto poslovno fn da sta nameravala prvič pristati šele v Zagrebu. Zaradi slabega vremena pa sta izgubila orientacijo in se spustila v Mariboru. Na lice mesta je prišla komisija, v kateri so bili okrajni načelnik Eiletz ter vojaški in civilni strokovnjaki. Po opravljenih formalnostih so letalo izročili potnikoma. Kakor hitro bo nastopilo ugodnejše vreme, bosta Nemca nadaljevala pot čez Belgrad v Bukarešto. Letalo je znamke »Messerschmidt 108 Taifun« in je last Elly Rosenmayerjcve. Obilna Štrigova hoče nazaj pod banovino Hrvaško Zagrebški »Jntarnji list« prinaša sledeče poročim iz Štri^ove: Občinsko zastopstvo občine štrigova, ki je leta 1930 prišla pod dravsko banovino, je imelo včeraj izredno sejo, na kateri je bil soglasno sprejet sklep, da se zahteva spojitev občine Štrigova z banovino Mrvatsko, in sicer vse področje občine, kolikor ga je svoj čas bilo. Slovenci so namreč občino Štrigova razcepili na dva dela ter manjši del izločili in stvorili novo občino v Razkrižju. Prebivalstvo občine Štrigova, ki je popolnoma hrvaško, pričakuje, da bo občina v najkrajšem času pripojena banovini Hrvatski, kamor tudi spada. Štricovska občina se nadeja, da bodo v banovini Hrvatski zaščiteni interesi teh krajev ter se dela živo na to, da bi dobila štri gova samostojno sodišče kakor ga je imela že pred 70 leti. Pričujoče poročilo nikakor ne dokazuje, da bi bili Slovenci proti temu, da se Štrigova vrne pod banovino Hrvatsko, ker smo prepričani, da bodo Hrvatje enako razumevanje pokazali pri zahtevah treh slovenskih občin ob Kolpi, ki bi se rade vrnile iz obsega banovine Hrvatske v našo banovino. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 4. oktobra. • Zdi se, da smo končnoveljavno zajadrali v pravo jesensko deževje z vsemi njegovimi nevšeč-nimi posledicami. Svinčenosivi nizki oblaki vise kakor prilepljeni na nebu, iz njih pa z majhnimi presledki lije, lije z ono trdovratnostjo, ki je svojska jesenski deževni dobi. Mraz je ponehal, problem kurjave in toplih zimskih sukenj je za nekaj časa stopil v ozadje in porinil v ospredje druge skrbi, ki so morda še težje in mučnejše. Dva osebna avtomobila sta trčila V Ljubljani nam je sicer dano, da od časa do časa doživimo kak malo bolj razburljiv karambol, dolgo »e pa že ni zgodilo, da bi sredi ljubljanskih ulic trčila dva osebna avtomobila. Vzrok temu leži v poostrenih cestnoprometnih predpisih, katerih točilo in vestno izvajanje skoraj povsem onemogoča razne prometne nezgode na ljubljanskih ce«tab hi ulicah. Vrhu tega pa smemo v čast našim avtomobilistom povedati, da so postali v svojih vožnjah po mestu precej obzirnejši, kakor pa so bili svoječasno. Včeraij popoldne okrog 2 pa se je vendar v Stritarjevi ulici ob trimostju pripetil karambol, v katerem sta sodelovala osebna avtomobila dveh znanih ljubljanskih trgovcev. Eden je privozil z Marijinega trga čez srednji most, drugi pa iz Cankarjevega nabrežja v Stritarjevo ulico in hotel zaviti na Marijin trg. Oba sta vozila pravilno po desni. Avto, ki ie privozil iz Cankarjevega nabrežja je hotel zaviti na most pred avtom, ki je prihajal z Marijinega trga. Toda bilo je že prepozno. Kljub ostremu škripanju zavor, ki je dokazovalo, da hoče vozač avtomobila z Marijinega trga preprečiti nezgodo, je prišlo do trka. Avto se je s precejšnjo 6ilo zaletel v vrata drugega vozila, jih strl in 6e zaril s hladilnikom v notranjost voza. Voznikoma 6e ni pripetilo nič hudega, avtomobila pa sta utrpela nekaj poškodb. Prvi ima razbit® žaromete in poškodovan hladilnik — drugi pa razbita vrata in poškodovano notranjost. Okrog avtomobilov se je kajpada v nekaj trenutkih zbrala kopica radovednežev, ki so strokovnjaško delili zasluge odnosno krivdo za karambol. Ker se je-trk dogodil na tramvajskih tračnicah, je bil za nekaj časa prekinjen tudi tramvajski promet. Ko je stražnik skončal zapisnik, sta obe vozili nadaljevali pot, nekoliko bolj klavrno seveda kakor prej. Kolesarji bi bili hvaležni iznajditelju, ki bi znal njihova vozila opremiti s takšno ključavnico ali kakšno drugo napravo, da bi mogla kljubovati kolesarskim tatovom. Zaenkrat menda še nobena ključavnica na kolesu ni tako trdna, da bi predstavljala zanesljivo oviro proti izvežbanim kolesarskim tatovom-spcciali-stom To v sedanjih časih bridko občutijo ljubljanski kolesarji. Menda že zlepa ni bilo v Ljubljani tako na gosto kolesarskih tatvin, kakor prav v zadnjem času. Zdi se, da jc na delu dobro organizirana tolpa kolesarskih tatov, kajti skoraj vse kolesarske tatvine so izpeljane na mojstrski na-6in, ki daje slutiti strokovnjake. Od 6obote dalje je bilo doslej prijavljenih na policiji sedem kolesarskih tatvin, ki so se dogodile na ljubljanskih ulicah, trošarinskemu pazniku Slabetu na Cesti na Brdo pa je drzen tat odnesel kolo celo iz zaklenjenega stanovanja. Zadnjič emo poročali, da je neki tat, ki je moral biti precej drzen in hladnokrven, odnesel kolo iz kleti vojašnice na Domobranski cesti. Te dni se je v tej vojašnici pripetila že druga drzna kolesarska tatvina. Nekdo je odpeljal še dobro kolo z dvorišča vojašnice. Kolesarski tatovi nimajo tore$ rešpekta niti pred voijaško 6ilo. Lastovke se zbirajo Danes dopoldne je bilo opaziti nad našim mestom zanimiv prizor. Videti je bilo precejšnje število lastavk, ki so v nizkem letu krožile nad posameznimi deli mesta in se zbirale v skupine. — Skupine so bile sprva maloštevilne, potem pa 60 postajale močnejše, ker so se jim pričele pridruževati nove in nove lastavke. Ljudje so z zanimanjem opazovali prizor, ki ga v Ljubljani doživljamo vsako leto samo enkrat. Zlasti je bilo videti mnogo lastavk v predmestjih in ljubljanski okolici. Drobna kronika Nočni pretep na Mestnem trgu. SnoEi okrog 11 je prišlo na Mestnem trgu pred hišo št. 13 meči razburjenimi duhovi do pretepa, v katerem je nekdo s topim predmetom udaril po glavi 65 letnega hišnika Gorenjca Feliksa z Gallusovega na- brežja 13. Poklicani so bili reševalci, ki so Gorenjca prepeljali v bolnišnico. Tam so ga obvezali in ker rane niso bile nev&rne, so ga že ponoči spustili domov. Bosanci med seboj. 22 letni slaščičarski pomočnik Serifovič Nazim iz Ljubljane se je včeraj odpeljal v Trbovlje obiskat svojega znanca Kadrija Rahiba. Med njima je nastal prepir, v katerem je Rahib potegnil revolver in Šerifoviču nevarno obstrelil roko. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Kmečki voz H jc šel čez prsi. Iz Breznice na Gorenjskem so pripeljali v ljubljansko bolnUnjco delavčevo ženo Vovk Ivano, ki je padla pod voz. Kolesa so ji šla čez prsi in ji prizadejala smrtno nevarne poškodbe. Lizol je pila. Snoči ob 8 so bili reševalci klicani v Ciglerjevo ulico, kjer »o naložili na voz mlado dekle, ki je v obupu spila večjo količino lizola. V bolnišnici «o ji temeljito sprali želodec in je že izven nevarnosti. Dekle je bila služkinja pri neki ugledni družini. Pred nekaj dnevi pa se je s svojimi delodajalci sprla in odpovedala službo. Takoj pa ji je bilo žal in je prosila, naj jo sprejmejo nazaj. Tega pa niso storili in dekle 6i je to tako gnalo k srcu, da je poskusila končati svoje mlado življenje. Zaradi čistilnice za žito fe pela motika. Posestnikova žena, 29 letna Potokar Frančiška iz Male vas: pri Grosupljem je šla k neki svoji sorodnici po čistilnico za žito, ki jo je potrebovala doma. Sorodnica pa ji čistilnice ni hotela izročiti, češ da ie njena, ker jo je priženila. Zenski sta se sprli in v prepiru je sorodnica zgrabila najbližjo motiko ter z vso silo udarila Potokarjevo po levem ramenu, Potokarjeva je dobila precej globoko rano. Prepeljali 60 jo v ljubljansko bolnišnico. S kostanja je padel in se nevarno potolkel 14 letni Raguza Hugo, sin čevljarskega mojstra z Livade št. 9. Dečko je obiral kostanj na Hra-deckega cesti pri železniških zapornicah. Padel je na tla iz precejšnje višine. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Velike poneverbe pri tvrdki Singer Mali senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, je obravnaval o velikih poneverbah pri podružnici tvrdke Singer na Jesenicah, ki jih je njen nameščenec. Kristijan Cuznar v času od leta 1933 do 5. maja 1935, ko so bile njegove manipulacije odkrite, izvržil. Vsega je poneveril (H.2M din in je ponaredil tudi več položnic Poštne hranilnice. Ubtozenec je poneverbe v glavnem priznal. Bil je obsojen na 1 leto strogega zapora ter v izgubo častnih pravic za 8 leta. Njegova žena, ki je bila soobtožena, je bila oproščena zaradi oomanikania dokazov. Živinski potni listi Belgrad, 4. oktobra. Kmetijski minister je predpisal pravilnik o izdajanju živinskih potnih listov. S pravilnikom sc predpisujejo nove odredbe glede izdajanja potnih listov, glede prenosa pravic lastništva in o vsem poslovanju pri izdajanju potnih listov. Živinski potni list je javna listina, ki služi kot dokaz o svojini, poreklu in pa zdravju živine. Izdajanje in ravnanje z živinskimi potnimi liste spada v pristojnost občinskih oblasti. V tistih občinah, kjer je to potrebno, lahko kmetijski minister izdajajne potnih listov poveri državnim organom. Občinski uslužbenci, katerim je izročeno poslovanje z živinskimi potnimi listi, ne morejo za to delo dobiti nobene posebne nagrade. Pri manipulaciji z živinskimi potnimi listi bodo pobirale občinske oblasti v korist živinozdravni-ških in živnorejskih skladov pristojbine, ki so predpisane z odlokom kmetijskega ministra in v sporazumu z ministrom financ in sicer 1. za izdajo enega potnega lista 1 din; 2. za prenos pravice lastništva na živinskih potnih listih, odnosno pri izbrisa enega dela kupljene živine iz živin-skega potnega ista 0.50 din; 3. za obnovo zdravstvenega potrdila in spremembi kraja bivanja pa 0.50 din. Poleg s temi pristojbinami se živinski potni listi ne smejo obremenjevati z nobenimi drugimi pristojbinami. Pod poročilom o X. Balkanskih igrah, ki ga priobčujemo na 3. strani, je pomotoma izpadel podpis — Košir Zmago. 64 Skrivnost smrtne megle >Da, jaz,« je dejal Morris s prijaznim nasmehom in stopil bližje. Devornyjeva roka je takoj segla v predal pisalne mize. »Pustite samokres,« je svetoval mirno Morris. >Za najin današnji razgovor ne potrebujeva nobenega orožja. V nasprotnem primeru bi ga že jaz imel v rokah.« Videti je bilo, da ee je ob tem Devornyju posvetilo v glavi. >Torej dobro,« je dejal že bolj umirjeno. >Sedite in povejte, kar mi hočete sporočiti. Obljubim vam kljub temu v naprej, da vas bom dal po koncu najinega razgovora prijeti.« »Tega menda sami ne verjamete,« je ugovarjal Morris in z brezskrbnim izrazom na obrazu sedel na stol. >Kaj res mislite, da bi se bil tod prikazal, če bi vas imel za sposobnega, da bi izdali svojega prijatelja?« Devorny je počasi in zamišljeno hodil po sobi sem in tja. Njegove oči so gledale srepo, okrog ust pa se mu je začrtala trda poteza. »Rad bi vam povedal svoje mnenje, mr. Morris,« je končno odločno spregovoril. >Vi mi boste morda celo tvezili, da ste v resnici moj sovražnik — igrali tudi vlogo tako imenovanega »neznanega prijatelja«. Da pa ste bili dejansko moj prijatelj in zaveznik — tega vam, mr. Morris, ne bom nikoli verjel.« »Pa vendar je bilo tako,« je dejal tiho Morris. Nato je prijel za Devornyjevo škatljo s cigaretami. »Menda dovolite, da vas okradem? Ko ste bili pri meni na obisku, ste tudi kadili moje cigarete!« »Ko sem bil jaz pri vas na obisku, ste me vi tudi z ne- čim drugim pogostili! Kaj niste tistega imenovali strup?« Morris si je medtem nažgal svojo cigaro in važno i>otegnil nekaj dimov. Sele nato je spet povzel besedo. »Hm... Nima slabega okusa. Kaj ste že rekli? Ah, saj res, zaradi strupa! Bil je vendar le uspavalni prašek...« »Da, toda vsi ste mislili, da je strup!« je vzkliknil jezno Devorny. Morris se je začel nenadoma smejati. »In kdo je zamenjal strup z uspavalnim sredstvom«, je vprašal veselo. Tisti, tisti...« je začel Devorny in obmolknil. Za vraga! To je bil vendar napravil »neznani prijatelj«, — torej Morris sam! »Brž, ko boste spoznali moje nagibe, se vam bo marsikaj zazdelo razumljivo, kar smatrate sedaj za nerazumljivo,« je pojasnil obiskovalec zdaj spet popolnoma resno. »Vaše nagibe? Kakor da bi se splačalo razmišljati o nagibih kakšnega zločinca...« »Mi vsi smo več ali manj — zločinci«, je prekinil detektiva Morris. »Le po rodu se razlikujemo drug od drugega. Vi, na primer, spadate k veliki množici tistih malih ljudi, ki radi pomanjkljive hrabrosti, podjetnosti in iznajdljivosti — in česa ne še vsega — primejo kakor s kleščami za prednost, da opravljajo svoje zločine pod varstvom najmočnejše stranke, to je države. Ali pa hočete morda trditi, da država nikdar ne zagreši zločina? Pomislite le na vojske...« »Pustiva to!« je dejal rezko Devorny. »To ne vodi nikamor! Pojasnite mi rajši, h kateri vrsti zločincev se prištevate vi sami.« »K prav istim, h katerim spadate vi!« je odvrnil Morris in njegove srčkane otroške oči so nedolžno gledale na detektiva. Devorny se je hotel razburiti, toda Morris ga ni pustil do besede. »Jaz služim prav tako državi,« je pojasnil. »Toda ne ame-rikanski.« Devorny, ki je hodil sem pa tja, je takoj obstal. Posebna misel mu je šinila v glavo. Da že prej ni bil mislil na taVo možnost!... »Kdo ste vi?« je spravil robato iz sebe. Morris se je sladko zasmejal. »Kapitan angleškega — Intelligence Servic' jal tiho. XXXIV izu Devorny je globoko zajel sapo. N n (o j stopil čisto i k obiskovalcu. »In to... to si upate reči meni?« »Prav gotovo bi si ne bil upal, če ne bi bil čisto točno vedel, da se vi s politiko ne bavite, da še nikoli niste zagrešili nesmiselnega prostaštva in ...« Morris se je obotavljal. »In?« • »... In da živi vaša mati trenutno v Londonu«, je pomembno končal Morris. »Ah!« je zakričal detektiv bled od jeze. »Ona naj bo torej neke vrste talec!...« »Ne, mr. Devorny! V vašem primeru to ni potrebno! Navedel sem to samo, da boste videli, kako varen bi bil jaz celo takrat, če bi se bil slučajno glede Vas zmotil.« Kakor hitro je pri Devornyju izbruhnil srd, tako naglo je tudi skopnel. Z zamišljenim obrazom se je vsedel svojemu obiskovalcu nasproti tu m tam Izključitve čedomirja Plečeviča iz srbske demokratske stranke hrvaški tisk ne odobrava (er očita vodstvu demokratske stranke, da je vse preveč konservativno in neuvidevno. Pie-čeviča predstavlja hrvaško časopisje kot nekakega voditelja levega krila demokratske stranke, ki se imenuje levo krilo zaradi svo-ivSo- naz,ra.1’ Ja' da je treba opustiti okostenele omike starih nazorov in da je treba novemu stanju pogledati odkrito v obraz. Ta struja v j »j1 xi,e 0f|°hrila sporazum, sklenjen med Mačkom in Dragišo Cvetkovičem v nasprotju z Davidovičem, Grolom in Vlajičem, fr sP°razum sprejeli s precejšnjimi dvomi. Hrvaško časopisje pravi, da je treba Plečeviča razumeti, kajti ta mož je imel največ prilike, spoznati trpljenje hrvaškega naroda in njegovo vztrajno borbo za svoje pravice, saj je Plečevič presedel mnogo mesecev v zaporu skupaj z voditelji hrvaškega naroda. Plečevič je na ta način globlje spoznal vsebino in bistvo hrvaškega kmečkega gibanja, spoznal je Hrvaške voditelje iz osebnih stikov in spoznal njihovo iskrenost. Listi pravijo dalje, da Ple-čevičev primer ni osamljen in da je njegova skupina zelo močna, da utegne resno zagroziti skupnosti demokratske stranke, o kateri pravijo hrvaški listi, da se ne more več ponašati z velikim številom pristašev, kar so dokazale rse volitve. Pri teh volitvah je zemljoradniška stranka kljub hudim pritožbam proti volivne-mu zakonu vseeno izbojevala lepo število man-datov, dočim si je demokratska stranka priborila neznatno število glasov. Vse kaže, da ho prišlo do tesnejšega sodelovanja med levima kriloma demokratske in zemljoradniške stranke, torej med skupino Čedomirja Plečeviča in dr. Dragoljuba Jovanoviča. Uredba, s katero nadzorna oblast lahko odstavlja tudi župane v avtonomnih mestih, popila pred dvema dnevoma v veljavo. Ta uredba pravi, da nadzorna oblast, to je banska uprava, lahko odstavlja župane in občinske odbornike v avtonomnih mestih, dokler ne bodo izvršene volitve v mestne svete. Doslej je bil vsak župan v teh mestih imenovan s kraljevim ukazom in je mogel biti z enakim ukazom spet odstavljen. Kakor znano, se je od-.V., , uredbe °an banovine Hrvaške že no-sluzil, ko je odstavil zagrebškega župana in imenoval poverjenika, ki ima vse tiste pravice kakor jih je imel prej župan skupaj z občinskim svetom. Za profesorja na ameriški univerzi v Ber-keleyu je bil imenoval znani medicinski in higienski strokovnjak Hrvat dr. Andrija Štampar. Dr. Štampar je bil kot strokovnjak za higienska vprašanja pred leti poklican na Kitajsko, da je tam uredil higiensko službo. Tam je prebil tri leta in se obogatil z velikimi izkušnjami. Letos je bil v Ameriki in je predaval na več univerzah o svoji stroki. Kot strokovnjak je bil sedaj imenovan za profesorja na Berkeley univerzi za stolico javnih socialnih ved, katero je ustanovil z velikim darilom neki ameriški milijonar. iii, ,.^.v°je?a. sjna, ki se je bil pregrešil proti tuji lastnini, je pripeljal sam na zagrebško policijo Ivan Gregorek. Mož je povedal na poli-ciji, da je iz časopisov izvedel, da je njegov sin Marko v Osjeku poneveril večjo vsoto de-,• rja»?n o® J.e h!,a zato za njim izdana tiralica. Cim se je sin pojavil doma. ga je popeljalIs seboj in odpeljal na policijo. Sin se je zjokal in zagotavljal, da bo vso škodo pokril toda moral je vseeno ostati v zaporu. Oče ie potem dejal, da mu je bilo težko to storiti toda izvršiti je moral dolžnost, katero mu je nalagala njegova vest. Zares Tedki so taki očetje, ki bi tako strogo pojmovali svojo dolžnost. Pravega gangsterskega trika se je poslužil spreten žepar v Mitroviči. V mesto je namreč prišel bogat trgovec s svinjami Cvetko Nedelj-(covič. Mož je imel v žepu 120.000 dinarjev, ki Ir j*? hotel izplačati svojim dobaviteljem, usedel se je bil v gostilno in čakal na svoje prijatelje. Žeparji pa so ga morali ta čas ver-no opazovati. Ko pa je šel Nedeljkovič na dvorišče, mu je z naglimi koraki prisekal nasproti neki neznanec in trčil z njim. NedeljkoviČu se je iz nosa pocedila kri, mislil pa ni nič hudega, ker se je neznaec zelo vljudno opravičil, SVOJO ^ Ra Pr09>l odpuščanja za to V Kostilnn t ■ Ko.,Pa *® ,ie Nedeljkovič vrnil desno str«n °Paz*l> da je imel na suknjiču med trčeniemPprereza?' *£eznanecK “u, ie bH co ne da hi > ,*eP ,n pobral denarni- je’ hitro obvestil pSldlo^k?1*"'1' vNf deJ ikov.iC iskati, pa ga še Zeparja arm^d^ga"^^leral^^ožida^ja° ^Terzič unV'?e^a je bil izkazal kot velik junak v i " v' 86 svetovni vojni. V Belgradu ^ -ln govo truplo do postaje Številni nase armade, med njimi tudi cast.n,kl Milan Nedič ter poveljnik Belgrada Kosič. Generala Terziča so pokopali v S?«" vem rojstnem kraju v Gornjem Milanovcu! Svojega 70 let starega zaročenca je skoraj do smrti potolkla dimnikarska učenka 24-letna Pavlina Šandl iz Valpova. Stari Andrej Višinski je bil inkasant in se je bil zaljubil v Pavlino. V začetku je to nenavadno poznanstvo še nekam šlo, saj sta slavila celo zaroko. Poroko pa sta odložila do tistega dne, ko bo Pavlina naredila pomočniški izpit. Ta čas pa se je Pavlini ljubezen ohladila. Ker je bil starec neod-jenljiv, sta se stalno prepirala. Ko sta ,se na cesti spet srečala, sta se začela po kratkem Prepiru pretepati. Tedaj je Pavlina zgrabila ,r°L°,železno lopatico in z njo 70-letnega star-mrw° Preklestila, da je revež obležal skoraj nri ravi*1^ °fstV Pavlina se je šla potem sama nišnico rožnikom, starca pa so spravili v bol- zadeT o™žni*l^K>I>e*liml zlo6inci je pade! smrtno £&LftrS?nik Mane Glumač iz Aran- - nnKp^n'l -Mi,loie Radovanovič je že lani lesen pobegnil iz kaznilnic j- Uveljavljena je uredba o podporah družinam, katerih hranilci so poklicani na vojaške vaje Upravičenost do podpor bodo določevali odbori za podpore pri okrajnih sodiščih Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Belgrad, 4. okt. Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministra predpisal uredbo o podporah družinam, katerih hranitelji so bili poklicani na vojaške vaje. Uredba, ki je bila včeraj objavljena v »Službenih novinah« se glasi: Kdo dobi podporo in koliko § 1. Družine, katerih hranilci so poklicani na voja&ko dolžnost, morejo zahtevati, da se jim podeli državna podpora, 6e so zaradi tega ostale brez nujnih sredstev. Ta podpora se more uživati samo dotlej, dokler je družina v stiski, najdalje pa do odpustitve hranilca iz vojne dolžnosti. Odredbe te uredbe se bodo izvajale v primeru poziva na vaje in ob mobilizaciji. § 2. Pristojni odbor za podpore, določen s § 9 te uredbe, bo ocenil v vsakem konkretnem primeru, če je družina, ki prosi za podporo, zares v stiski. Zlasti se bo smatralo, da je v stiski tista družina, ki je živela od dnevnega zaslužka, mezd, plač, honorarjev itd. hranilca, ce je ta dohodek prenehal zaradi odhoda hranilca v vojaško dolžnost. § 3. Višina podpore se določa glede na dejansko bivališče oseb. katerim je podpora potrebna, in sicer znaša: a) 8 din dnevno v krajih, ki v smislu $ 26, točka 1 zakona o uradnikih pridejo v prvi dra-ginjskl razred in v krajih z več kakor 20.000 prebivalci; b) 5 din dnevno v vseh ostalih krajih. V primeru spremembe bivališča se more višina podpore menjati šele po poteku roka 30 dni, odkar je bilo bivališče spremenjeno. § 4. Vsem osebam, ki jih dejansko vzdržuje en hranilec, se more podeliti samo ena podpora. Za prošnjo za podporo so pooblaščeni člani družine po sledečem redu: a) zakonita žena, b) potomci, c) oče in mati. Izjemoma, če ni teh oseb, pa more biti podpora podeljena tudi drugim članom družine (kakor n. pr. zadrugarjem, dedu, bratom in sestram itd. in drugim osebam), ki jih je vzdrževala oseba, poklicana v vojaško dolžnost. § 5. Poleg podpore se more družinam podeljevati tudi dodatek za vsakega posameznega otroka pod 16 leti, katerega je vzdrževala oseba, poklicana na vojaško dolžnost. Dodatek znaša S din dnevno v vseh krajih. Če družino tvori samo en potomec, nima pravice na dodatek. Vlaganje in reševanje prošenj § 6. Prošnja se predloži občini, v kateri prosilec biva, v mestih pa mestnemu poglavarstvu. Prošnja se lahko da tudi na zapisnik. O predloženi prošnji bo izdalo pristojno oblastvo potrdilo. § 7. Prošnja za podporo mora vsebovatj: 1. iz. javo prosilca, da nima sredstev za vzdrževanje, da ga je vzdrževala oseba, katero on označuje kot hranilca: 2. da je ta oseba poklicana na vojaško dolžnost, kakor tudi. če je bila poklicana na določen ali nedoločen čas; 3. o višini davka, ki odpade na njega samega; 4. o višini davka, ki odpade na osebo, katera je poklicana na vojaško dolžnost in katero on označuje kot svojega hranitelja; 5. o svojem zakonskem stanju; 6. o svojem sorodstvu s to osebo; 7. o starosti otrok, za katere se zahteva dodatek. Če se naknadno dožene neresničnost izjave v prošnjah, se moie zahtevati povrnitev vseh vsot, ki so bile nepravilno izplačane ter se lahko izreče izguba pravic na podporo. § 8. Občina, oziroma mestno poglavarstvo bo brez odlašanja. in najkasneje v roku 48 ur poslala prošnje pristojnemu odboru za podpore. Zraven prošnje bo občina, oziroma mestno poglavarstvo priložilo potrdilo, ki ga bo sama izdala: 1. o številu članov družine, ki z osebo, katera je na prošnji označena kot hranilec, žive pod istim krovom ali pa ločeno, kakor tudi o njihovem sorodstvenem odnosu s to osebo; 2. o letih starosti potomcev, za katere se zahteva dodatek; 3. o dohodkih in sredstvih za življenje vsakogar izmed njih, upoštevajoč tu tudi pokojnine, pomoči in podpore vsake vrste, katere prejemajo; 4. o površini plodne zemlje; 5 o živini in drugem imetju; 6. o dohodkih od zemlje in imetja; 7. o tem, da je hranilec v vojaški dolžnosti. K prošnji bo dala občina, oziroma mestno poglavarstvo tudi svoje mišljenje kakor tudi vse na s ,a jesen pobegnil iz kaznilnice. Takoj se je nastanil v kraju, kjer ,e ropal prej in začel terorizirati kmete, da se ga niso u rfj oblastem. Razbojnik s, ,e pridobil tudi številne pomagače, ki so ga do leto« skrivali tako vešče, da mu orožniki nikdar niso mogli prHi na sled. Neumorni orožnik Glucnac pa je »talno stikal za njim in ga nazadnie le zasledil. Z orožniki je obkolili ponoči samotno kolibo, toda razbojnik in niegovi pomagači so jih opazili in začeli nanje ?tr«ljat. Glumač je bil zadet od strela v vrat in 16 obležal na mestu mrtev. Razbojniki pa so polnili noč in pobegnili. Toda oblasti pravijo, da J‘n bodo kmalu imele V6C v rokah. druge potrebne podatke, ki morejo biti važni in pomembni za rešitev prošnje. § 9. Za izdajanje sklepov glede prošenj za podporo in dodatek se ustanovi pri okrajnem sodišču odbor za podpore. V tem odboru so: a) en sodnik okrajnega sodišča, ki ga določi starešina sodišča, kot predsednik odbora; b) en občinski odbornik, oziroma mestni svetovalec, ki ga določi občinski odbor oziroma mestni svet mesta, v katerem je sedež odbora; c) en davčni uradnik iz kraja, v katerem je sedež odbora, katerega določi šef pristojne davčne uprave. Vsakemu teh odbornikov se določi tudi namestnik. § 10. Odbor za podpore rešuje o podpori in o dodatku. V odloku, s katerim se podeljuje dodatek, se mora označiti rodbinsko in krstno ime ter rojstni dan vsakega otroka, kateremu se dodatek dodeljuje. § 11. Odbor za podf>ore rešuje po aktih, Id mu jih je dostavila občina, oziroma mestno poglavarstvo. Odbor lahko jk> potrebi pokliče prosilca, da podkrepi svoje podatke tudi z drugimi dokazi. Odbor odloča z večino glasov. § 12. Odlok odbora za podpore, ki se Izdela v obliki rešitve, je takoj izvršljiv In se mora brez odlašanja dostaviti prosilcu in pristojnemu vojaškemu poveljstvu zaradi evidence. Pritožbe zoper zavrnitev prošnje § 13. Prosilec, ki je bil odklonjen, se proti sklepu odbora za podpore lahko pritoži pismeno ali na zapisnik predsedniku tistega okrožnega sodišča, v čigar področju se nahaja sresko sodišče, ki je o pjrošnjah odločalo. O teh pritožbah odloča predsednik okrožnega sodišča ali pa sodnik, ki ga on določi. Predsednik ali določeni sodnik bo dostavil brez odlašanja 6voj sklep prosilcu in predsedniku odbora za podpore zaradi izvršitve. Predsednik okrožnega sodišča ali določeni sodnik more, če smatra za potrebno, pozvali prosilca, da podkrepi svojo pritožbo z drugimi dokazi. § 14. Proti odloku predsednika okrožnega sodišča oziroma določenega sodnika ni pravnega le-ka, vendar pa more prosilec predložiti novo prošnjo, ki temelji na novih dejstvih. § 15. Če se jx> izdanem sklepu spremeni katero od dejstev, ki so služila kot merilo za določevanje iznosa podpore in dodatkov, lahko odbor za podpore, če to izve, predrugači prejšnji sklep in uf>ošteva nova dejstva. Uživalec podpore in vse oblasti so dolžne takoj obvestiti odbor za podpore o vseh spremebah, ki bi mogle vplivati na pravico, na podporo ali dodatek, kakor tudi na njihovo višino. Izplačevanje podpor § 16. Prošnje, jjotrdila in priloge ne spadajo pod nobeno državno ali samoupravno pristojbino, niti pod druge pristojbine. Sjirejeta podpora po tej uredbi ne spada pod nobeno obdavčenje niti sc glede njih ne inore vršili ustavitev ali pa izvesti (»repoved in izvršba niti pridobiti zastavna pravica. § 17. Finančni minister bo dostavljal ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje potrebne kredite za izplačilo teh podpor. Sredstva, določena v ta namen, se bodo vlagala v Poštno hranilnico in njene podružnice. Podjx>re bo izplačevala Poštna hranilnica preko pošt po nalogu predsednika pristojnega odbora za podpore neposredno zainteresirani osebi. Predsednik odbora za pod pore dostavlja nalog za izplačilo Poštni hranilnici na predpisanem formularju. Ce je hranilec poklican v vojaško dolžnost na določen čas in ne delj kot štiri tedne, bo predsednik odbora za podpore izdal nalog, da se vsa podpora in dodatek izplačata naenkrat. Če je hranilec pozvan na vaje za delj kot štiri tedne ali pa na nedoločen čas, bo predsednik odbora za podpore izdajal potrebne naloge za izplačilo vsakih 15 dni vnaprej. če je hranilec odpuščen iz vojaške dolžnosti pred iztekom tekočega roka 15 dni, uživalci jaod-pore in dodatka niso dolžni vrniti odvišno sprejete podpore, oziroma dodatka. Pristojno vojaško poveljstvo bo takoj obvestilo odbor za podpore o odpustu iz vojske tistih osob, katerih družina sprejema podjx>ro. X. baikanikoi agones Včeraj popoldne, takoj nato, ko sem oddal včerajšnje pismo, smo se zbrali pred hotelom. Sli smo se poklonit na grob neznanega junaka. Po glavnih ulicah, med gostim špalirjem občinstva, smo po trije in trije v vrsti korakali za našim zastavonošem Klingom. Na njegovi levi je bil tehnični referent zveze, na desni pa dr. Mlinarič, podpredsednik JAZ. Za nami so korakali nred svojo plavo-rumeno-rdečo zastavo Romuni, ki jih je zelo malo, kajti odšli so na trening. Med njimi vzbuja splošno pozornost šele 18 let stari reprezentant, ki bo skakal ob palici. Pravijo, da skače 350 cm — bomo videli, ali mu bo uspelo ponoviti rezultat pred toliko gledalci in v taki konkurenci. Predzadnji so stopali možje, ki imajo na prsih rdeč znak z belo zvezdo — Turki, takoj za njimi, kot zadnji, domačini — Grki, ki so bili najštevilneje zastopani. Na Čelu sprevoda je korakala godba kra- * Sar<*e. v svojih lepih uniformah (s tropsko čelado!), ki jo poznamo še iz magistrata. Pri županu na zakuski je namreč igrala koračnice, iste kot sedaj v sprevodu. Za njimi je šel oddelek fašistične mladine, ki so nosili tri vence posameznih držav. Koder smo hodili, so nas povsod pozdravljali, priznati pa moram, da uživajo Komuni veliko več simpatij kot mi. Mi smo namreč v atletiki njihovi najhujši konkurenti za prvo mesto. NA GROBU NEZNANEGA GRŠKEGA JUNAKA Na velikem trgu pred spomenikom je bila že zbrana množica ljudi. Ustavili smo se, godba je zaigrala našo himno, dr. Mlinarič je položil venec. Tudi romunski in turški delegat je storil isto. Po drugi poti smo se vrnili. Ko sem včeraj napisal, da je mesto napravilo name neugoden vtis, nisem poznal še vsega. Danes, ko smo korakali tri kilometre do groba, sem imel priliko videti na obe strani lepoto mesta in sem bolj navdušen kot za katero drugo srednje- ali zapadno-evropsko mesto. Vendar so tudi ulice enake najslabse v Belgradu. NA TRGU IN V TRGOVINAH Drahme smo zelo drago plačali (1 drahma 60 paral), pa moramo precej štediti, ker nam priae vse dražje. Ukvarjamo se zelo z računanjem, ker moramo drahme spremeniti v dinarje in nato še pomisliti, ali se stvar splača kupiti. Sadni trg je ogromen, poln vsemogočih sadežev. Cene so pa precej visoke. Breskve stanejo v našem denarju ca. 12 din, le grozdje je poceni in stane najiepše 3 din kg. Kar se splača, je fotografiranje pred zgodovinskimi stavbami ali pod spomeniki. Fotografi, med katerimi je največ ruskih emigrantov, te slikajo, nekaj zmešajo, sežejo nekajkrat z roko v aparat in — slika je gotova, le mokra je še. In to te stane 3.50 din. V športnih trgovinah smo si kupili lepe šprinterice, ki so zelo poceni, kakor tudi ostalo športno blago. Maribor Tradicionalni sredješolski lahkoatletski miting v Mariboru. Dne 7. oktobra ob 3 popoldne in dne 8. oktobra ob 9.30 dopoldne bo na igriiču SK Železničarja ob Tržaški cesti VI. tradicionalni srednješolski lahkoatletski miting v izvedbi Podmladka Jadranske straže državne klasične gimnazije. — Pokal »Sidra«, društva trgovskih akademikov, si l'e leta 1937 priborila v trajno last postava drž. klasične gimnazije. Lansko leto je razpisal PJS dva nova pokala, ki sta ju poklonila JLAS in JS. Zmagala je zopet klasična gimnazija z majhno razliko dveh točk pred realno gimnazijo. Na letošnjem mitingu za te pokale drugem (VI. srednješolskem, čigar pokroviteljstvo je prevzel ravnatelj Mastnak, bo borba na višku. Tekmovalo bo šest šol. Vodja mitinga je prof. Sila, vrhovno sodstvo pa je v rokah Ledineka, ki mu bodo pomagali priznani profesorji strokovnjaki. Startala bosta tudi letošnja državna prvaka Lončarič (za gimnazijo) in BrandstSltenjeva (za realko). Ne pozabite na to tradicionalno dijško športno manifestacijo. Krai Barometer-sko stanje Tompe- ratura v C' a ► .2 e ■S K > Oblačnost t n-io f Veter (smer, iakost) Pada- vine •3§ n K 1 «5 d «s e a 6 vrsta Ljubljana 762« 13-4 9-C 95 10 Sj 371 dei Maribor 762-8 170 6-0 90 10 0 90 dež Zagreb 7566 15-0 9-0 90 10 0 7-0 dež Belgrad 753-5 21-0 120 90 10 ESE, 9*0 dež Sarajevo 7591 18-0 10-0 90 10 WNW, — — Vis 758-8 170 14-0 90 8 0 — — Split 753-2 22-0 170 80 8 SE, 1-0 dež Kumbor 758-5 23-0 16-0 90 6 E, 0*6 dež Rab 758-4 17-0 160 90 10 SE, 4-0 dež Oubrotnih 758-2 230 16-0 80 8 E. 1-0 dež Vremenska napoved: Oblačno, ueetanovltjK) in deževno vreme. Koledar Danes, sreda, 4. o/ktobra. Fran&iŠek AfriSki. Četrtek, 5. oktobra: Placid. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Današnji itev. »Slovenskega doma« je uprava kina Matice priložila ljubljanskim naročnikom letak za iilm »Poslednja capo ve d«, Id ga kino raradi ogromnega zanimanja še vedno prikazuje. Cenjene bravce prav j>osebuo opozarjamo, da letak pazljivo preberejo. PROSVETNI VEČERI Prosvetna zveza je pričela s smotrno urejenimi prosvetnimi večeri leta 1924. Doslej je priredila 235 prosvetnih večerov, katere je obiskalo nad 55.000 poslušalcev. Snov teh prosvetnih večerov je bila posvečena povečini spoznavanju alo-venske zemlje in domače zgodovine ter domači umetnosti. Nad 30 predavanj je bilo narodnoobrambnega značaja. Več jih ie bilo posvečeno zdravstvu, književnosti, katoliškemu svelu, sociologiji, izseljenstvu, modroslovju. Največ pa jih je bilo posvečenih našim narodnostnim vprašanjem sodelovalo je na teh prosvetnih večerih 124 pre-davateljev. Tako stopamo v 15. leto teh večerov V bodoči sezoni je na programu 17 predavanj. — y,?_r,vm” ie predavanje dr. Franceta Steleta vseučliskega profesorja, o novi Ljubljani, ki ie na sporedu v petek, dne 6. oktobra. Ljubljančani gotovo zanimajo, kako ae je Ljubljana v zadnjih letih spreminjala in prejemala novo lice St bolj zanimiv pa je pogled v bližnjo bodočnost naše metropole. Cenj občinstvo opozarjamo, da bo ao leto« predavanja v frančiškanski dvorani — / -°r <,(*leiUsedcži 3 din, galeriia 2 'din. dijaški sedeži 1 din. Predprodaja vstopnic v Pro- m^rtm*ZJ®llVMikl°*ieCVa CC*ta 7' kier 6e spreje- 40 dl« ■ ? en.ll' ki plačaio za V6e večere 40 din m el moreio poljubno izbrati sedeže obisltOvalci-posetniki našega Narod-nega gledališča so se tudi v letošnji sezoni nftnnt T 0 PKacijanar<. Red B. Opera — Začetek ob 20. i>reda, 4. oktobra: »Boris Godunov«. Red Srt da. Gostuje Josip Križaj. Četrtek, 5. oktobra: Zaprto. Petek,..6. oktobra: ob 13; »Ero z onega sveta« Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. V petek 8. f. m. bo prva leiofcija dljaSka predstava Gotovčev »liro z onega sveta«, ki si je kot edino jugoslovenako operno utrl pot na Številno evropske odre. Peli bodo: Heybalova, Kogejev:' Franci, Janko, Lupša in drugi. Za dlJaSko pred»t^ vo veljajo globoko znižane cene. Mariborsko gledališče Sreda, 4. oktobra: Zaprto. ; četrtek, 5. oktobra ob 30: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red B. Ameriško zločinstvo in njegova strahotna organizacija Žive slike iz tega groznega sveta bomo kmalu brali v našem novem romanu „Angeli garjavih lic" V eni zadnjih številk znanega pariškega tednika »Gringoire« je napisal francoski časnikar Charles de Richter obsežno poročilo o nedavno izišli knjigi ameriškega publicista Ryleya Cooperja o ameriškem zločinstvu, ki je izšla tudi v francoskem prevodu. Richter navaja v izvlečku nekatere mesta Cooperjeve knjige in dodaja še lastne zanimive podatke o ameriškem zločinstvu. Takole piše: Ameriški učenjaki, ki so ob priliki svetovne razstave v New Yorku zgradili znani valj iz neuničljive kovine, v katerega so natr- Eali nekakšen pregled sedanje civilizacije, da i služil človeštvu čez tisočletja za spoznavanje, so napravili veliko pogreške: pozabili so vtakniti v valj izvod Cooperjeve knjige o ameriškem zločinstvu in mu priložiti fotografijo »vzor«-gangsterja in državnega sovražnika št. t Al Caponeja Kajti v resnici, ameriški civilizaciji od leta 1930 do 1940, ki naj bi jo naši zanamci čez 5000 let občudovali ali zasmehovali. so vtisnili neizbrisen pečat ameriški gangsterji. V Franciji si kljub poplavi literature, v kateri kraljujejo gangsterji, res ne moremo ustvariti popolne slike o tem, kaj predstavljata moč in oblast teh ženijev zla. Zdelo bi se nam, da sanjamo, ako slišimo, da je Al Ca-pone na višku svoje kariere razpolagal s premoženjem, ki je bilo vredno 14 mili j. funtov šterlingov (v našem denarju okrog 3 milijarde dinarjev). Nič čudnega in skoraj povsem razumljivo pa se nam mora zdeti, da je od te ogromne vsote Al Capone naklonil čikaški policiji vsoto 6 milijonov funtov ali okrog poldrugo milijardo dinarjev, in to za varstvo, ki mu ga je policija nudila. Kakšno je bilo to varstvo odnosno policijska naklonjenost, nam nazorno pokaže naslednja anekdota, ki je še precej neznana. Al Capone, kakor znano, ni bil obsojen zaradi neštetih zločinov in umorov in ropov, ampak zaradi tega, ker je na davkariji utajil resnični obseg svojega premoženja. Da bi pravično razdelil področja, na katerih je vladal, preden je šel v zapor, je — človek mora nehote pomisliti na Karla Velikega, ki je pred smrtjo razdelil državo med sinove — sklical glavne gangsterje iz vse države v palačo Atlantic City. Močni oddelki policije, ki bi jih komaj utegnili primerjati z onimi, s katerimi je francoski notranji minister skrbel za varnost angl. kraljevske dvojice, so obkolili palačo, v kateri je zasedal gangsterski kongres. Toda ne smemo zadeve napačno razumeti: ni šlo za to, da bi policija z enim samim drznim posegom zajela cvet vseh ameriških gangsterjev, ne, edina naloga policije je bila varovati Al Oapo-neja in njegove pajdaše. Ko_ je vsa država zastrašena in ogorčena nad njegovimi zločini zahtevala njegovo aretacijo, je Al Capone mirno snoval in uresničeval svoje podvige. Spominjam se, da so mi na nekem mojem potovanju po Ameriki imenovali v Chicagu krčmo, v kateri lahko vsak večer vidim Al Caponeja in njegovo telesno stražo. Kako naj se v takih razmerah čudimo, da se je gangsterstvo, ki je, kakor poroča mr. Cooper, prišlo v Ameriko iz Kitajske, razlezlo kakor oljnat madež in začelo zastrupljati policijo, upravo, advokaturo, pravosodje, krajevno politiko, in celo ono politiko, katere pribežališče je visoki Capitol v Washingtonu. Nič ni v svoji preprostosti bolj dramatičnega kakor zgodba, ki nam jo opisuje Cooper, kako so gangsterji zavzeli mesto s tem, da so si naj-rej priborili nadzorstvo nad mestno policijo, liso redki primeri v Ameriki, da so si gangsterji priborili popolno oblast v kakem mestu. To pa niso bila le manjša mesta, ampak prestolnice poedinih držav kakor Kansas City, Des Moines, Toledo, Cicago, da ne govorimo o New Yorku, ki je bil nekaj časa povsem pod oblastjo gangsterja Tammany Halla. Knjiga, ki nam jo je napisal Cooper, nas K IMAldtf € SAISESSl. AuTCRim Thionr,//, “Ovi&SHATIH SENS V*;, NANCV * ASSB0ui v _ mulhous tM rr ^ 1 • » a a drtam vvv •S/cgft/cfoi'* cV> Dva jeklena zidova na evropskem zahodu: Maginotijeva in Siegfriedova utrjena črta, ki varujeta Nemčijo in Francijo drugo pred drugo. Dosedanji boji na zahodu so potekali le na vmesnem ozemlju, samo ponekod je francosko topništvo skušalo razbijati tudi osrednje utrjene položaje v Siegfriedovi črti sicer na trenutke osupne s svojim cinizmom in s krutostjo podrobnosti, vendar je povsem na mestu. >icer je res, da v Franciji še nimamo zločinskih tolp, ki bi iztegnile svojo roko tako daleč kakor v Ameriki, vendar smo bili tudi pri nas priče primerov, da so zločinci več ali manj uspešno poskušali polastiti se kakšnega mesta po ameriškem vzorcu. Poglejmo samo marsejski škandal! Zdaj, ko poznamo opustošenje, ki ga je povzročilo gangsterstvo v Ameriki, tako v moralnem kakor tudi v socialnem pogledu, je dolžnost vsakogar, da se z vsemi silamo bori proti vstajajočemu francoskemu gangsterstvu Cooper nam v svojem delu odkriva nepoznana obzorja o ameriškem zločinstvu. Poedi-nim velikim gangsterjem posveča posebna poglavja, popisuje nam njihove priležnice, ki se šopirijo v razkošju in spolnih boleznih, žigosa postopanje zdravnikov, ki se ne pomišljajo namerno poslabšati bolezni svojih pacientov, samo da bi več zaslužili z ordinacijami, nekateri od njih pa so celo tako brezvestni, da svojim pacientom vcepijo klice spolnih bolezni, prikazuje podkupljene sodnike, policijske uradnike itd. Toda ena najpretresljivejših slik v njegovi knjigi je ona, ki nam jo podaja o ameriški prostituciji. V Ameriki je prostitucija z zakonom prepovedana, toda prav zaradi tega so jo vzeli v zakup gangsterji, ki so razpredli njene mreže vsepovsod. Danes je slika ameriške prostitucije tako žalostna, da je skoraj ni mogoče dostojno opisati. In vse to se dogaja v naših dneh v Ameriki, ki se proglaša za deželo morale, v kateri vsi prebivalci spoštujejo zakone! Resnično, Cooperjevo knjigo bi morali priložiti k predmetom valja, ki bo naše zanamce seznanjal z našo civilizacijo, kajti le ta knjiga jim bo nudila resnično sliko ameriške civilizacije v 20. stoletju, zaključuje Richter svoje poročilo Tak je ameriški zločinski svet in življenje v njem je strašno. Nič manj strašne niso žrtve človeka, ki pride v ta svet kot misijo-Par *?. reševalec duš, ki v neprestanem boju in sožitju skuša oteti za pošteno življenje, kar se oteti da. Posreči se to samo človeku, ki je sam v mladosti rasel med takimi ljudmi, ki pozna zločinske junake in njega, ki je pripravljen spustiti se kamor koli, tudi v sredo ognja med gangsterji in policijo, samo da služi svojemu poslanstvu. Grozljive in pretresljive zgodbe iz takega boja med zločinstvom in apostoli poštenja vsebuje naš novi roman >Angeli garjevih lic«, ki ga bomo začeli priobčevati v nedeljo. Ilustrirale ga bodo številne slike iz filma enakega imena, katerega je izdelala —- kakor >Posled-njo zapoved« — slovita ameriška družba War-ner Bros. Drugi napad nemških podmornic se omejuje na obalne vode Severnega in Baltiškega morja Sredi preteklega tedna se je začel spreminjati položaj v pomorski vojni. Poročila nič več ne govore o torpediranju angleških in francoskih ladij na Atlantiku, v Rokavskem prelivu in v Severnem morju. Pač so se pa nemški napadi pomnožili proti skandinavskim državam. Pomorski strokovnjaki imajo vtis, da se je drugi val delovanja nemških podmornic za zdaj omejil na to, da bi Nemci pretrgali trgovinsko zvezo med Skandinavskimi državami in britanskim otočjem. Na Atlantiku nemške podmornice ne morejo več upati v kakšen večji uspeh, ker ves zavezniški pomorski promet poteka z obrambnim spremstvom, tako da so trgovinske ladje popolnoma zavarovane. X zraku jih obveščajo in spremljajo letalski oddelki. Nemški pomorski krogi so po francoski sodbi razočarani nad uspehi nemških podmornic, ki so se morale vrniti v svoja oporišča kljub vsej hrabrosti posadk teh podmornic, ki jih pogrešajo. Hitler je sam prišel v spremstvu velikega admirala Raederja v VVilhelmshafen, da Strahote letalskih bojev na zahodu 15 Nemcev na 4 Angleže Pred tremi dnevi je prišlo nad nemško Siegfridovo črto do enega najbolj dramatičnih letalskih bojev v dosedanji vojni. Angleški letalci so dobili nalogo, da izvedo ogled nad neko zavarovano točko ob Saari. Navzlic hudemu ognju nemških protiletalskih baterij se je angleškim letalom posrečilo predreti skozi ognjeni zid. Ko so prišla na nemško ozemlje in ko so bila v višini čez 6500 m, je vodja angleškega oddelka opazil 9 nemških letal znamke »Messer-sčhmidt«, ki so prihajala iz oblakov ter letela 500 m nad angleškimi letali. Na desni strani se je pokazalo 6 enakih nemških letal, ki so takoj napadla angleško eskadrilo. Toda ogledniško nalogo je bila treba izvesti in je nič ni smelo ovirati. Zato so angleška letala nadaljevala let. Takoj ko se je boj začel, je postala sovražnikova taktika jasna. Nemška letala so se razšla iz sklenjene formacije ter začela obstreljevati angleška letala drugo za drugim. Streljanje je trajalo 35 minut. Zbita so bila tri angleška letala, eno pa je bilo prisiljeno spustiti se. Od li članov posadke teh letal se jih je osem rešilo s padobrani. Vodja eskadrile je ostal sam ter nadaljeval let v cikcaku, da bi se izognil združenemu ognju sovražnih letal. Ves čas je strojnica njegovega aparata sipala ogenj na sovražna letala. Prvo nemško letalo je bilo zadeto ter je strmoglavilo v plamenu. Strojnica je zadela tudi drugo nemško letalo ter je padlo tudi to. Ostalih 13 nemških letal je opustilo nadaljni boj. Ko se je angleško letalo spustilo, je eno njegovo krilo zadelo ob zemljo ter se je aparat vžgal. Pilota je vrglo z letala z glavo naprej, tako da se mu je pri tem vnela obleka. Pilot ni mislil nase ter je imel še toliko moči, da je snel z letala strojnico ter z golimi rokami ugasnil ogenj na obleki. Pri vseh teh bliskovitih in strašnih dogodkih je bil samo malo ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda nalogo, ki jo je dobil, je navzlic vsemu izpolnil bi prisostvoval odhodu podmornic, ki bodo začele drugi nemški podmorniški val. S svojo navzočnostjo je Hitler hotel vliti poguma moštvu teh podmornic. Vse kaže, da bodo nemške podmornice zdaj začele delovati v glavnem v Baltiku in v Severnem morju. To si razlagajo s tem, da je njihovo število zaradi zadobljenih izgub zdaj mnogo manjše, posebno zaradi izgub podmornic za dolge plovbe, to je tistih, ki bi morale kni-žariti po oceanih. V prvem podmorniškem valu, ki ga je izvedlo moštvo nemških podmorničarjev, so sodelovale podmornice po 250 ton. Teh je imela Nemčija 1. januarja lanskega leta samo 19, a ravno te podmornice so imele največje izgube. Računajo, da se jih je vrnilo v oporišča samo 7. Nemška mornarica ima zdaj teh podmornic le še prav malo, drugih, tako imenovanih obrežnih, ima pa 25. Te podmornice niso uporabne za dolgo plovbo, zato jih morejo pošiljati samo v Baltiško morje, posebno v skandinavske ožine. V zadnjih dneh je britanska mornarica izgubila samo 4 ladje, pač pa so v istem času nemške podmornice napadle nad 50 ladij skandinavskih držav in jih 7 od njih potopile. De-lovanje^ nemških podmornic se zdaj razvija v dveh območjih: prvo je na severu ob skandinavski obali kjer so Nemci potopili že tri norveške ladje, drugo pa v prostoru, ki veže Baltik m Severno morje. Velika Britanija želi zagotoviti trgovinske zveze s skandinavskimi državami, zato bo tudi to pomorsko območje čim bolj zastrazila, Nemčija pa ga bo skušala čim bolj ograzati. J Radio Program radio Ljubljana Sreda, i. oktobra: 12 Vsakemr nekaj (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.2o Za zabavo in oddih (plošče) — 14 Napovedi — lg Mladinska ura: Pri izdelovalcih igrati v Dobrepoljah (reportaža) — 18.4o Slovensko obrtništvo in nameravana razstava slovenske obrti (g. Ivan Ogrin) — 19 Napovedi, poročila — 19.4o Nao. predavanje — ?o Prenos opere iz ljubljanskega gledališču- v I.odmoru: Glasbeno predavanje; v II. odmoru: Napovedi, poročila. Četrtek, j. oktobra. 12 Orkestralni koncert (plošče) — 12.4S Poročila — 13 Napovedi — 13.2o Šramel •Skrjanček« — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radijskega orkestra — lg.4o Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.3o Deset minut zabave — 19.4o Nac. ura — 2o Cimermanov trio — 'Jo.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orpester). Drugi programi Sreda, i. oktobra: Zagreb: 20 Ljubljaua — Bratislava: 20.40 StarejSa slovaška glasba, 21.26 Noveiša slovaška glasba 3fHa:r\ Puccinijeva opera •Tosoac — Ankara: 10.45 Orkestralni koncert, 20.50 o j*'50 Orkestralni koncert. 22.10 Ameriške pesmi — Budimpešta: 19.30 Verdijeva opera 10« 1^1 Ciganski orkester — Bukarešta: 19.35 Orkestralni koncert, 21.25 Plesna glasba, 21.40 Švicarska glasba — H orby.Stockholm: 10.55 Kabaret, 20.55 Čajkovskega skladbe, 22.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 20.30 Filmska glasba, 21 Igra — Rim-Bari: 21 Pihala — Florenca: 20.30 Puccinijeva opera sLa Roheme« — Oslo: 19.30 Violina, 20.25 Narodne pesmi, 21.15 Orkestralni koncert — Sot-tens: 20 Pisan spored 21.16 Orkestralni koncert. Lojze Pajtler: BEG IZ IllOSKE LEGIOE 45 Od tega dne sva torej delala samo dopoldne, pouoldne sva pa počivala. Vsako eoboto, ko je prispela zaloga hrane, sva pri zlaganju »ordineurjou« (urejevalcu) pomagala in tedaj sva imela dovolj jesti in piti. Vsak večer sem se tudi dobro umil, ker sem dobil v kuhinji V6ak dan liter vode več, vendar sva se umivala e tovarišem v bližnji kotanji še preden so sc drugi vrnili z dela, da naju ne bi videli. Potrato vode so lahko strogo kaznovali. Življenje je potekalo precej enolično. Ni čudno, da 6e mi je zdelo pusto, po vseh tistih divjih dneh, katere smo bili doživeli med obleganjem kazbe. Drugi ali tretji dan je odnekod prišla vest, da se po gorovju blizu nas potika tolpa Arabcev, ki se jim je bilo posrečilo pobegniti, preden sme kazbo zasedli. Vest se je poveljniku zdela verjetna. Prestane nevarnosti so ga bile naredile opreznega, zato je odredil, da pojde četa strelcev na preiskovalni pohod. To četo so sestavili iz prostovoljcev. Tudi jaz sem se priglasil in lepega jutra smo oskrbljeni z vsem potrebnim, toda nič preveč otovorjeni, krenili v gorovje. Pot nas je v začetku peljala po ozki soteski, koder je šla edina 6teza. Hoditi tod ni bilo nič prijetno — bilo je zatohlo, razen tega nas je pa vso pot nekaj tiščalo od zgoraj: strah, da čepe kje na robovih Arabci. Zato smo hiteli, da bi prišli višje in iz 6oteske. Opoldne, ko eno ravno počivali na zaokroženem obronku, odkoder smo imeli pregled čez dve dolini, nas je čtraža vrgla od kosila. Pri studencu, kake tri kilometre daleč v dolini pred nami, so opazili skupino oboroženih Arabcev, ki so si postavljali šotore. Očitno se ni60 nadejali, da bi jih Francozi iskali. Menili so se odpočiti in potem kreniti na nove pohode Nismo jim mogli pustiti tega veselja. Naglo smo pospravili svojo robo, pritegnili pasove, nato se razdelili na dve skupini ter lezli po robeh doline proti studencu. Določeno je bilo. da ostafjp nekaj naših pri vstopu v sotesko, drugi pa bomo previdno napredovali tako dolgo, da bomo prišli po obeh straneh vštric studenca, se nato sklenili in obkolili Arabce od V6eh strani. Prej ne 6me nihče spro-| žiti strela. j Krenili smo na pot. Grebeni so bili porasli, tako, da nam ni bilo treba biti prav hudo previdnim. V dobri uri smo bili vštric studenca. Mitrailleurji, strojni-čarji 6mo razpostavili puške - mitraljeze, se previdno dogovarjali z onimi na drugem grebenu, nekaj pa jih je lezlo z bregov, da bi zastavili izhod iz doline. Arabci 6e niso dosti brigali za okolico, pripravljali 60 ogenj in najbrž hoteli kaj cmariti. Presenetili smo jih ravno . pred pojedino. ! Dogovorjeno je bilo, da bodo začeli prvi streljati oni, ki so se; spustili v dolino. Ko je počil tam doli prvi strel, 60 Arabci planili pokoncu. Tedaj pa se je že vsul nanje ogenj z v6eh strani. Če bi bili dali kako znamenje, da se udajo, bi bili takoj prenehali streljati. Toda prijeli so puške ter začeli pokati na nas, kamor je kdo mogel. Kmalu je tam doli vse utihnilo in spustili smo 6e do studenca. Dobili smo tam tisto, kar smo pričakovali: kup trupel. Zadnji ostanek tistih, ki so bili krivi po-kolja naših pred kazbo, je bil ukročen. Nismo čutili do njih nič usmiljenja, preživo nam je bila v spominu ona strašna noč, ko so Arabci poklali našo stražo. Zdaj je bil račun sklenjen tako, kakor zahteva zakon puščave, katerega 60 postavili Arabci sami ... Preden smo Arabce zagrebli, smo jih slekli ter preiskali. Pobrali smo jim orožje in denar ter 6e ob njih za slovo še slikali. Po pokopu smo jo naglo ubrali nazaj in bili pod večer, ko so se užigale prve zvezde, spet v našem taboru. Zadnji po- hod nad Arabce se je srečno končal. Skoraj ni bilo kaj praviti tovarišem, ki niso šli z nami... Življenje je spet prav enolično potekalo. Vznemirjali nas ni6o Arabci, predstojniki me niso zafrkavali, ker jim nisem bil pred očmi, jesti in piti sem imel z Rusom dovolj, pri delu pa 6e tudi ne bi mogel pretegniti. Doživel 6em samo en razburljiv dogodek in še tega 6 tovarišem. Vitračkov 6e je neko popoldne, ko je pomagal v kuhinji in zato dobil nekaj več vina, precej napil, vendar je vseeno šel na delo. Ko sva nekaj časa delala, on s krampom, jaz e sekiro pri izkopavanju štorov, se je med delom nenadno ustavil in mi začel govoriti, da ga imam za norca in da mora on v6e težje reči narediti, jaz pa 6amo stojim ali sedim. Ker sem mu le malo odgovarjal — saj je najboljše pijanca pustiti v miru, se je tako razburil, da je vzdignil kramp in ga vrgel vame. Ker je bila razdalja med nama precejšnja, sem 6e še pravočasno odmaknil, da me kramp ni zadel. * * ' f/l*' v- M- t, ■ -At / Slikali smo se ob mrtvih Arabcih. (Dru gi od desne je pisec našega listka.) Za Jueoslnvansko tiskarno v Ljubljani: Jožo Kramar«. — Isdajatelj: in*. Jo*e Sodja. - Urednik: Mirko Javornik - Rab"Pi!;«’ ne vračam«*. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1. Telelon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 8,