Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je z» celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nalete 1 gld,, za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plaëa aa dvofltopno petit-vreto 8 kr za sprejema J. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Koruzna iiš.
Pred i^tirimi leti ložili so dolpnjski |)oIjedelci, zlafiti iz krt^keg-a okraja, da jim na turšiei prizadeva veliko řkode iicka uř, ki se je zaredila na koreiiiiiali. Ta nirôes je koruzna iis, (Pem-pliig'iis Zťae Maïdioi), ktcro poznajo že dalj Časa lia Fríiiícoskeni íji Lažkem, toraj v deželah, kjer pridelujejo obilo tiiršice in kjer jo sejejo tudi po ve6 let zaporedoma na eno in isto njivo. Iz teli dežel pritepla se je iiidi v iia.?e kraje. Ker sem v zadnjem času v novomeški okolici sem in tje za.sledil tej^a škodljivca iii ker iii liilo o fem mrčesu v „Dol, Nov," Ěe iiikakeg-a poduka, naj danes na kratko popiSem ter opozorim poljedelce na pretečo škodo, ktero nam lahko ta uŠ skozi leta in leta prizadeva na turřicl.
Koruzna ali tiirsčična us je poprek dolga in ima ali perotnir-c tei' je krilata ali pa je brez pei'otnic, t. j. nekrilata. Nekrilata us je okrog'la kakor hniška. Barve je rudeče-rumenkaste in nekoliko viSnjevkaste. Zadnji del života je podoben hradovici, poraščeni z dlako.
Krilata uš ima perotiiice. Nje život je tenmo-rujave barve, peroinice se pa višnjevkasto lesketajo ter imajo čnio-rnjave žile po sebi.
Prva kakor drug'a živi na koruznih korejn'nah, líjoi'se čudovito hitro razplodioe. izjajčic, katere je zalegla samica na jesen, izlezejo S])omladt ne-lírilate samice. Te se po večkrat levé ter imajo ^rez plemenenja tudi po večkrat, žive mlade, ki lîJïialo dorastcjo ter se enakim potom nadalje tako razmnože, da nastane naposled velika naselbina. Pozneje v poletji dobe nekatere samice perotnice, s pomočjo katerih odlete na drug-e rastline. Večkrat jih veter ponese daleč preČ v drug-e kraje. Tukaj se naselijo zopet na koruznih koreninah ter imajo tudi po večkrat iiive mlade. Ta razplodha traja do jeseni. V tem času se zarode končno poleg samic tudi samci. Te samice so zopet brez perotnic, ter ležejo opîemenéne po samcili jajčiea na korenine. Na teh ostanejo čez zimo.
Izlegle koruzne iiši se zabodejo z rilčkom v korenine, iz katerih sesajo sok. S tem oslabe
rastline tako zeloda ostanejo pritlikave ter bolehajo ves Čas življenja. Napadene rastline je lahko poznati na slabotni raŠři kakor tudi iia tém, da lislje na konceli porumeni in da koruzna rastlina ne požene storžev Ker se ne more po iisi napadena tursica pi'avilno razvijali, je pridelek neznaten, časih celo popolnoma uničen.
Ker utegne koruzna uš na ta način skozi več let prizadejati poljedelcu veliko škodo, skrbeti je, da se je zopet prej ko mogoče znebimo. Pravega pripomočka proti tej uši nimamo, ker je skrita v zemlji. Najiože jo še zatremo, če izritjemo na popadenih jnestih vse bolehne rastline s korenino vred. Korenine je potem odrezati^ in sežgali, odrezano turScifo pa je pokrmiti. Če puščamo bo-]ei:no turščico dalje rasti, tako ne dobimo dnizega pridelka od nje nego prazno slamo. Poieg tega pa pospešujemo s tem razplod in razširjevanje krilatih uši>
Če pa tega ne storimo, tako moramo |>otem na jesen, ko smo turšČico že spravili na vsak način izruti vse koruzne korenine ter jih sežgati. Nikakor pa jih ni puščati na njivi kakor dosedaj.
Da zaprečimo razširjevanje koruzne uši ter se varujemo pred to škodljivo g-olazntjo, moramo koruzi dobro gnojiti, zemljo globokeje obdelovati ter ne smemo turšice po vee let zaporedoma pridelovati na eni in isti njivi. Marveč je treba tudi pri turščici umnega kolobarjenja. Da bo pa to ravnanje vspešno, treba da se ga v obče lotimo !
-n.
Krompirjeva plesen.
Na krompiiju je že sem in tje opaziti, da se je pričelo listje kar na mali sui5Íti in grbančiti. Če si natančno ogledamo kakošno listje, najdemo na njetn umazane lise, krog katerih je lahko videti na spodnji strani lista belo plesen. Tako napadeno listje na hitroma porjavi in počrni ter «salme v kratkem vsa kromperjevica. Zaradi tega se izdatno zniža pridelek na krompirju. Pa ne le to! Nasledek te bolezni je tudi še ta, da nam gnjije krompir v takih letih. Ob vlažnem vremenu nam veliko krompiija že v zemlji segnije To naredi dež, ker
izpere plesen od listja v zemljo, v kateri se loti razjedati tudi krompiijevo gomolje. To bolezen na krompirja provzrociije neka glivica po imeim krora-pirjeva plesen (Phytophtora infestans ali Pe-roiiospera inflectans), ki je že dalj časa znana.
Proti tej bolezni niso dolg'o casa znali praveg-a pomoČka. Letos pa so zaceli priporočati škropljenje z modro galico kakor pri trtah proti strupeni rosi. Baje, da se to sponaSa. Ker je krorn-pirjeva plesen sorodna strupeni rosi, je lahko verjeti, da je poraba modre galice vspežna tudi proti tej bolezni. Xa deželno kmetijski šoli iia Grmu skušajo letos ia pripomoček ter se že sedaj kaže dober vspeli. O priliki prijaviti hočemo kaj veČ o tej stvari.	—n.
Poduini izlet gojencev kmetijskega zaroda na grajščini Rakovnik in Mokronog.
(Spisal gojenec Ivo Haiielj.)
(Dalje.)
Od tukaj snio sibrali pot pod noge ter odšli proti maroťu Dob-u. Potoma razkazoval nam je g. grof njegovo polje ter razložil uredbo njegovega gospodarstva- Povedal nam je kolobarjenje, s katerim prideluje na polji večinoma krmo. To zaradi tega, ker mu obeta živinarstvo največ dohodka. V resnici smo videli na polji pridelovati mnogovrstne kťmske rastline kakor deteljo, mešanico graSico z ovsem, turšico, ajdo in gorSico. Vsi sadeži bili so lepi, polje pa kaj dobro obdelano. Oez dobre četrt ure hoda prišli smo na travnike, ležeče nizdoli pod marofom na obeh straneh potoka Mirne. Na travnikih videli smo zopet veliko poduČnega. Grospod grof pustil je nam na ljubo delati hkrati s tremi stroji, ki rabijo večim posestnikom za košnjo in za sušenje sena. To so bili kosilni stroji, stroj za obračanje sena, in stroj za grabljenje sena. Delo teh strojev bilo je prav dobro in hitro.
Lahko se je izmed nas vsak prepričal, kako koristno jih je rabiti, kjer je veliko košnje in kjer primankuje v to potrebnili delalnih moči. Nazaj gredé postali smo pri podu stoječemu na potoku Mirni. V tem podu ogledali smo si mlatilnico, čistilni mlin, stroj za robkanje turšice in slamoreznico, katere goni mimo tekoča voda s pomočjo vodnega kolesa. Tako vporabljene tekoče vode nahajamo žalibog pri nas malo, klub temu, da bi seje laliko na mnogih krajih izkoristili za enake namene. Od tod odšli smo gor v marof Dob. Tukaj ogledali smo si prostorne svinjake, ki so na novo zidani po angleSkem načinu, kateri so posebno dobro urejeni za hitro pokladenje krme iu hitro snaženje korit. Nadalje razkazal nam je g. gi'of goveji htev, kateri nas je posebno zanimal. Šteli smo v njem nad GO glav molzne govede, ki je deloma Belanskega plemena, deloma pa je domače krvi. Gospod grof
hoče s časoma rediti le Belansko živino, ker ran ta zaradi izvrstne mležiiosti svoje obeta liajveč dohodka.
Tegadel je zopet pred kratkem nakupil na Koroškem desetero glav izvirne líelanske Živine. Lepo rejene živali smo z veseljem gledali. Oprava hleva je isto tako izgledna kakor v Rakovniku. Najbolj iznenadili so nas pa v hlevu trije Bohinjci, ki opravljajo vsa dela pri živini. Videli smo jih tudi mle-sti, ter se prepričali kako dobro in urno jim gre to delo od rok ! Drugače boljše nego pri ženskah. Na Švedskem, Angleškem itd. je običajno, da možki molzejo. Sicer je pa taka molža povsod priporočljiva, koder so večje mlekarije. Ko smo vsi ogledali hlev ia živino, napotili smo se vsirarijo. Pred sirarnîco pa nas je pogostil g. grof z pijačo in jedilom. Pri tej priliki zahvalil se je vodja gospod Dolenc v imenu zavoda za preprijazni sprejem za dobrovoljno i'azkazovanje gospodarstva in za vele-dušno postrežbo. Gospod groi' zahvalil se je tej na-pitnici ter izjavil, da smo ga z našim prihodom razveselili. Po okrepČavi šli smo v sirarnico, kjer smo videli zopet obilno podučnega. V sirarnici nam je g. grof pred vsem razložil uredbo njegovega mlekarstva, ki obstoji v izdelovanji finega namiznega surovega masla in napravljEinji pustega sira.
Nadalje nas je soznanil t; raznimi mlekarskimi stroji in orodjem, ki nam rabijo v dosego njegovega namena. Pred vsem nas je zanimal tukaj stroj za posnemajne mieka po imenu „centriliža" ali „separator", katero odločuje smetano od posnetega mieka s pomočjo sredobežne sile. Tak stroj je velike važnosti za veče mlekarije ; kjer je mogoče mleko takoj po molži posneti, vsled česar so mlečni izdelki popolnoma sladki. To centrifižo gonijo z roko ter posnemajo v eni uri do 100 1. mleka. 1'oleg tega stroja videli smo tudi llolstajnsko vertikalno pinjo, katera jim rabi za izdelovanje surovega masla in širni kotel, v katerim sesirijo razgreto mleko z dodanim sirčnikom. Ogledali smo si tudi širni nož, širno zajemalko, širni motriČ, sinio stiskalnico, katere rabijo pri napravi sira. Način izdelovanja sira, kakorsnega tam napravljajo, opisal nam je kaj poučno tamošnji sirar, h sirarnice sli smo ée v sirno-klet, kjer smo videli par sto hlebov sira različne staro.sti, od najmlajšega do popolnoma dozorelega. Naposled bilo je nam ogledati še naČin naprave sladkega sena ali sladko „enzilažo", katero v novejšem času tako zelo priporočujejo za kraje, kjer nemorejo sena vsled neugodnega vremena dobro sašiti in katere ee je za kmetijski napredek vneti g, grof tudi že pri nas na Kranjskem poprijel. V to nam je î)ilo iti iz marofa še na St. Rupersko cesto, kjer so na senožeti poleg ceste ležeči iia-pravljali sladko seno. Po kratki vožnji prišli smo lia kraj mesta, kjer smo se prepričali o vspešni napravi tacega sena. Gospod grof nam je razložil.
kako je treba seno v kupu stiskati, da se segreje do 70" C. in kako je potem ravnati, da ostane sladko ves čas do porabe. Kakor g. grota dvoletna skiisnja uči, je naprava sladkega sena kaj TSpešna ter se mii dobro sponasa Še posel)no z ozirora na lo, da mu odpadejo stroški za siišenje sena. Tako stisnena krma mu ostane sladka in popolnoma zdrava, ker se vsled velike vroeine v stisiienem kiipii ugonotiijo vse glivice, ki íjí sicer uteg-fiile kvariti krmo, Hilo je že zvscer blizu 10 ure, ko smo si pri mesečnim svitu ogledali zadnji ta poučni predmet na Kakovniški grajJcini. Gospodu g-rofii ki nam je do zadnjega vse blagovoljno razkazoval, zahvalili smo se potem še jedenlivat livaležnim srcem za njegovo požrtovaliiost. Na to odpeljali smo se v Mokronog, kjer smo istega dni; prenočili.	palje prihođnjifi.)
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Kranjci se z drugimi avstrijskimi prebivalci vesele srečnega dogodka v nai^i slavni vladarski rodovini, da se je naniree včeraj v cesarskem gradu v li-lu poročila najmlajša hči našega presvetlega ctisaija, cesarska visokosr »arija Valerija. z nadvojvodo Franc Salvatorjem. Razni občinski il^ drugi zastopi so v ta spomin napravili Ijudoinile ustanove in čestilali po [jotu c. kr. okrajnih glavarstev ali deželne vlade. — V Metliki so n. pr. v ta namen staro šolo prepustili za siromasnico.
Na ljubljanskem učiteljišču se bode morebiti začel se kak predmet, v slovenščini učiti ; do zdaj se paČ premalo slori za naš jezik na (eni zavodu.
Na goriškem gimnaziju se utegne morda kak predmet v slovenskem jeziku učiti. No, vČasili nam Slovencem pade kaka drobtinica raz ministerské Jiiize.
Na Koroškem so se vršile prvotne volitve za deželni zl)or še precej ugodno, kolikor Je namreč to pri krivičnem volilnem redu le mogoče. — Za celovško učiteljišče, čisto nemško, kj pa tudi za koroške Slovence učitelje izobražuje, išče vlada slovenščine zmožnega profesoija. (le ga bode le tudi res nastavila!
Na Primorskem je vlada razpustila zloglasno iiUionsko šolsko društvo „Pro Patria", ker ni le preveč za laške šole in za poiialijaučevanje skri)e!o, ampak se celň v politiko vtikalo ter gojilo sočutje z društvi v tujem italijanskem kraljestvu.
V	Trstu, kjer je primeroma malo cerkev, postavili so temelj Sesti župni cerkvi.
V	Bukovini so zmagali sicer konservativci pri deželnozborskih volitvah, vendar je niaio Ru-
sinov izvoljenih, čeravno je dežela zeló slovanska ; največ sedežev imajo Rumimci.
V	Gorenji Avstriji bodo zmagali konservativci pri novih volitvah v deželni zbor. Nove dežel 110zborske volitve bodo tudi v Dol. Avstriji.
V	Pragi je češki mestni zbor volil pravičnega Nemca, šolnika Heinricha, v nemški oddelek deželnega Šolskega sveta. To je Nemce na Češkem in drugod kuj razburilo. Zato so hoteli češki .Nemci žagati, da se radi tega še bodoče deželne razstave ne bodo udeležili, pa so si premislili. — Cehi se potegujejo tudi za češko «radovanje í)ri notranjem poslovanji. Kaj pa Slovenci?! Vsfij še naši občinski zastopi ne poslujejo izrcčno slovenski. Cehi dobe tudi češko duhovno s e m e Ji i g č e !
Hrvatska v marsikaterem obziru lepo napreduje, zlasti glavno mesto Zagreb; toda Ma-djari se na Čiiden /lačin vtikajo zoper sklenjeno pogodbo v liiTatske zadeve, tako n. pr. v zadevi svilo reje, od katere hočejo le ogerski ljubljenci dobiček vleči.
Dunaj se združi z bližnjimi okraji v velikansko mesto, ki bode imelo poldrugi milijon prebivalcev in bode na 19 okrajev razdeljeno. Mestni zbor bode imel 12H odbornikov.
Kaj je novega po širokem svetu?
liiv.^i kralj MIlan, ki nima denarja, da bi )0 širokem svetu potova.1, dela doma nemir, in )ali se je, da se Srbi med seboj ne skavsajo, kajti na Milanovi strani so višji vojaki, na strani njemii nasprotne vhide pa ljudstvo in deželni brambovci.
Belgija je praznovala 25 letnico, odkar kraljuje sedanji priljubljeni kralj Leopold,
Nemški cesar bode obiskal angleško kraljico in ruskega cara.
Ruski car in turški sultan se snideta morebiti v jeseni, da se pogovorita kaj je storiti z Bolgarijo, ki se zmirom nekako v zraku visi.
V	Macedonlji, v deželi pod turško oblastjo, živi več Slovanov kakor Grkov in Turkov. Sultan bode tem Slovanom naklonil zdaj t>olgarske škofe, nad čemur se je grški patrijarh v Carigradu kaj jezil in kar tudi menda Knsoin ni po volji.
O nemškem Bismarku se je bralo, da se je glede položaja tako izustil, da mora Nemčija posredovati med Avstrijo in Rusijo, ki bi obé radi imele upliv na Bolgarijo,
V	centralni Ameriki je pričela vojska med državicama Ran Salvador iu Guatemala. Poročila naznanjajo o uže 400 padlih na obeh straneh. — V južni Ameriki v Eiienos-Ayres pa je nastal punt. Vojaki nekega polka, katere so častniki naščuvali so se spuntali. Boi'za in banke so zaprte. Pričakuje se, da se bode punt razSiril.
Piše se nam:
Iz StopiČ. — Žalostni glasovi odmevajo od Tseh strani, kateri naTdihujejo Človeka le 8 stra-hcm. Posebno zadnje dai ae čaje vedno več vzdihov po toči poškodovanih. Prejšnje leto je jako veliko škodo učinil ogre (črv), kateri i letos ne prizanaša, a temu se pridruževa sedaj še toča. Ubogi kmetovalec! —
V vinogradih, kateri so Že takó slabi, — večinoma v zgubo (pri nas) — gospodarita trtna mš in strupena rosa; poljske pridelke uničujeta črv in toča, kje je živež, kje denar za potrebno? A vkljub temu Ijndstvo âe ne miruje, temveč si pripomogava Se samó v večjo revščino in to z nepotrebno tožbo. Zakaj bi se sosed s sosedom ne razumel, čemu se je treba prepirati in pravdati za vsako malenkost in na tak način denar proč metati.
Če si ti, ki se misliš za ničvredao stvar tožiti, oče nedoraslih otrok, kupi jim raje obleko in boljše boš opravil, kakor pa z nepotrebno tožbo. Poleg tega si pa marsikateri malovredni poljedelec natvezi dolgov, da iz njih ne more, to pa večinoma z zapravljanjem in pohajkovanjem, ker leta vsak tržni dan v Mesto, nazaj gredé pa poséda po gostilnah. Čemn to?
Pa predaleč sem zabredel, le poročati sem hotel, da je tudi pri nas v nekaterih vaseh toča padala, vendar je dí bito mnogo. Kakor je čuti, ni naše} fćtri razun Hruâice dokaj prizadejala. Mi pa le prosimo : „Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod!" Poljski pridelki prav lepo kažejo, da bi jih le ubogi ratar mogel brez kakove nesreče domov spraviti.
Še to ponesite, ljubljene „Dol. Novice" med svet, da se za našo cerkev, katero je naš vele-cenjeni g. župnik tako lepo prenovil in povekSal, zanimajo tudi druge blagotvorne osobe. Pred par tedni so prinesle nekatere novomeške gospodičine — katerim naj bo i na tem mestu dostojna zahvala — lep bel, z ročnim delom okrašen vrhnji prt za oltar v kapeli lurške Matere božje in dva visoka okusno izdelana âopka umetnih cvetic, katera oltarju jako pristovata.
M Kerâke okolice. — Prebivalci Trške gore pri Krškem so po sedanjih s'abih Časih in razmerah še precej imoviti, kar izvira edino le iz tega, da pridno obdelujejo svoja polja in vinograde ter si ne kratijo dražega časa s postopanjem in tožbarijami, kar pri naših bližnjih sosedih mnogokrat nahajamo. Ob nedeljah po službi božji radi prebirajo slovenske časopise in knjige, kakor: „Bol. Nov.", „Gospodar" ali „Umni Kmetovalec", knjige „družbe sv. Mohora* in druge sliČne in jim pristojne stvari.
V nedeljo sem prijel v roko popotno palico in nekaj malega za prtgrižljej -, tako oborožen in otvorjen korakam najprvo mimo širnega in rodovitnega poija^ na katero je vročd solnce pripekalo. Vse sera našel v blagostanju in rasti, vse obeča obilne žetve, ako je le usmiljeni in dobri Bog Še pred Časom s kako šibo ne ukonča. Tudi trta je skorej povBodi v dobrem in neoškodovanem stana ; izpod temnozelenega listja so se vidile vže precej debele in čvrste jagode.
Opomnim naj tukaj, da koder ni bilo oškrop-Ijeno, je listje vže sedaj rumeno, da po nekodi celo suho, zategadelj so tudi jagode oČividno drob-neje in veliko alabeje od druzih. Glejte toraj vi trdovratneži, ali vam nisem pred kratkim poročal v „Dol. Nov.", da ako radi vaše trdovratnoati io lenobe nočete škropiti, ne delate s tem kvare drugim, temveč sami sebi.
K sklepu opominjam vse tiste, kateri zopet mislijo Škropiti, da je sedaj zadnji čas za to, in nikar ne poslušajte malovrednih lenuhov, kateri vas od tega odvračajo, temveč poprimite se čvrsto in pridno dela.
Iz Krasinca. — Sv. Petra in Pavla dan je bilo tukaj pri nas na Krasincu cerkveno žegnanje. Popoldan ob 3. uri bi imele biti tudi litanije z blagoslovom. Ravno so se ljudje zbrali v lepi cerkvici in gospod bi imeli stopiti pred oltar, kar se začuje grozni glas; Ogenj! gori! — cerkev gori! — Ljudstvo je drlo iz cerkve in ko smo bili na prostem, vže je gorela vsa cerkev kakor baklja — in v malo trenutkih gorel je tudi cerkveni kis. —
Veter je pihal naravnost proti vasi in pre-denj smo se zavèdli, vže je gorela hiŠa, pod in hlev konec vasi. Naj veči nevarnost je bila, da pogori vsa vas — ki šteje do 50 hiŠ. Ljudje so se poprijeli dela in branili na vso moČ — zlasti tujci so vrlo delali — mi domači smo bili vsi zbegani in vsaki je skrbel, da spravi vaaj živino in premakljive Btvari v varno zavetje. Pogorela je cerkev, zvonik, nova ura, trije zvonovi so pali doli — eden se je popolnoma stopil — cerkveni kis, mnogo žita in drugih reči. Posestniku Križanu je pogorelo vse do tal in Še nekaj gotovega denarja. Škoda je velika, vendar ne moremo zadosti Boga zahvaliti, da ni pogorela vsa vas, in da požar ni nastal med dopoldansko božjo službo — ker pri toliki gneči bi si ljudje gotovo ne bili vsi rešili življenja. Požar je nastal najbrže vsled streljanja iz možnarjev. Gotovo je padla iskra na od solnca razbeljeno skodljasto streho.
Srčno se zahvaljujemo gosp. patru Izidorju, da BO rešili presv. Rešnje Telo in svete posode.
Srčna hvala tudi vsem onim, ki so pomogli, da se je ogenj omejil in da se je rešilo Še toliko cerkvene oprave. Hvala vrjim Gračanjem, požarni
brambi Metlički in požarni br&mbi Črnomaljski, ki BO tako brž prihiteli s STojimi brizgalkami na tako oddaljen kraj. —
Bog Yam plaíaj stotero dobro delo in ljubav, katero ste nam etorili ! — V imena vsib Kra-fiinčanov: Matija Kambii, župan; Peter Pezdirc in Miko Brcdarič, cerkvenika,
|Z Ljubljane, — Početkom šolskega leta 1890/91 bode se v oršulinskem zaleđu v Ljubljani otvorila slůTenska višja dekliška gospodinjska šola, katero podpirati je tudi visoki deželni odbor Kranjske blagovoljno obljabil.
Namen te šole je: vzrasle deklice, ki so dovršile ljudsko šolo, temeljitejše, kakor je to v ljudskej šoli mogoèe, izvežbati v vseh potrebnih znanostih in spretnostih, ktere zahteva sti pinja sedanje naobraženosti, kakor tudi teoretiiuo in praktično seznaniti jih z vsemi strokami in opravili domačega gospodinjstva. — Da bode imela ta naprava trdao osnovo, opira se vzgojevalni načrt po vsem na podlago prave kršćanske nravnosti. Poučevale se beda deklice obširneje v poučnih predmetih ljudske šole, osobito z ozirom na praktično uporabo v življenji, poleg tega vpeljale se tudi v znanstvenost literature, logike, stilistike, v pouk o umetnijah, risanji, tujih jezikov {neiBŠki jezik, potem laSki, francozki, angleški), gospodinjstva, vzgojealovja, petja, godbe (gosli, citre, glasovir, orgije.)
Deklice si morejo prisvojiti temeljito izvežba-nost v vseh delih, spadajočih v žensko področje, kakor tudi dovršeno izorjenast v umetnih ženskih ročnih delih. — Kurz obsega 3 letnike. V prvem letu se deklice poleg družili predmetov seznanijo vsestransko z gospodinjskim poslovanjem v hiši: red, hišna oprava, prirejtvanje, čiščenje in popravljanje perila in obleke, razsvetljava itd.; drugo leto vrtnarstvo: cvetlicoreja, zelenjadoreja, sađje-reja itd. ; tretje leto praktično v kuhinji. Za sprejem v višjo dekliško gospodinjsko šolo se zahteva dovršeno 14 —16 leto in zrelost 8 razredne ljudske šole ali pa dotična kandidatinja se sprejemnim izpitom dokaže sposobnost za višji pouk.
Mesečna plača za učila in razne stroške znaša Ô gold. Knjige se lahko večjidel izposodijo v zavodu.
Opozorujemo še, da se višja dekliška šola ne otvori le za gojenke v penzijonatu, marveč vse go-spice ljubljanskega mesta si lahko pridobe vstop pod zgoraj navedenimi pogoji, k Čemur tudi naj-uljudniše vabi predstojnišvo nršulinskega samostana katero sprejema kandidatinje in radostno podaje vsa potrebna natančniša pojasnila.
Prepričani smo, da bode deloval ta zavod izvrstno ; zato ga priporočujemo vsem tistim, katerim je mogoče dati svojim hčerkam više Izobraženje. Kot jako dobre so znane uršulinské šole v Ljubljani od nekedaj ; novi zavod bode popolno bIo-
vensk — toiej priporočila tem bolj vreden, ker se ni bati, da bi se slovenske hčerke v njem potujile.
Iz Idrije. (Pogreb našega župana, gospoda Stefan-a Lapajne-ta.) [Zakas-njeno.] Vest, da je naš župan svojo du^ izdihnil, je prešinila vse kroge! Okoliški kmetje tožijo, da BO svojega očeta zgubili, idrijski prebivalci, đa tacega župana še niso imeli; reveži pa, da jim jo najbolji dobrotnik vzet! Kako je bil on priljubljen v Tisočih in nizkih krogih, kaže največ izvanredno lepi velikanski pogreb, kakoršnega v Idriji Se ni bilo. Vse prodajalnice, krčme ia delavnice na veliki cesti so se ob času pogreba zaprle. Črne zastave so vihrale z večjih tukajšnjih hiŠ, svetilnice po cestah in trgih so bile prižgane. Šolska mladina se je zbrala na velikem trgu iz vseh razredov. Kočije in vozovi, s čestilci in prijatelji ranjcega so došle iz raznih strani. Vdeležila se je pogreba najodličneja gospoda in prosto prebivalstvo od blizo in daleč. — Nadalje mnoga društva sè svojimi zastavami, godbo ia pevci. Poklonjenih vencev bilo je 37, eden lepši od dražega. Mlado in staro, kar je le hoditi moglo, vse se je vdeležilo pogreba.
Domače vesti.
(Presvetli cesar) je podelil vpokojene-mu davkarju v Vel. Laščah, g. Jos. Zupančiču zlati križec s krono,
(Duhovniške premembe.) č. g. župnik Gašpar Vilm a o na Selih dobil je župnijo Kolovrat, Č. g. kapelan Josip Borštnar v Ško-cijanu župnijo Št. Peter pri Novem mestu. Stalno umirovljen je g. Fran Waldecker, župnik v Boštanji.
(Odbor kmetijske podružnice v Novem Mestu) naznanja, da je stroj za čiščenje žita družbenim udom ter tudi neudom na raspolaganje. Stroj ee ne bo izposojeval iz mesta, ampak je postavljen v porabo v poslopji gosp. Florijana Skaberneta, kateri je iz prijaznosti prevzel nadzorstvo stroja in pri katerem se je zaradi izposojitve in porabe oglašati. Pristojbina za porabo žitočistnega stroja je določena tako-le: a) za ude 24 ur brezplačno, Čez ta čas 50 kr. od dneva; b) za neude 50 kr, od dneva.
(t Umrla) je bivša učiteljica v Podzemlji, gospodičina Marija Milek, ki je prej več let v Kobaridu na Goriškem služila. Bila je dobra učiteljica in vrla Slovenka. — Na Gorenjem Polji pa je 25, julija umri po vsi okolici dobro znani in spoštovani posestnik in gostilničar Fran Kline v 38. letu svoje dôbe. Lahka jima zemljica!
(Meščanska garda Novomeška) se vdeleži povodom slavnostne poroke Nj. Visokosti,
prevzTilene gospe Marije Valerije, v četrtek 31. jalija ob 10. uri slovesne sv. maŠe t kapiteljski cerkvi. — V nedeljo 3. avg. pa priredi slavnostno streljanje na sekda) vojaškem streljiSči T Sovanovej hosti poleg Ločne z novimi puškami. Odhod iz mesta bo z godbo ob 2. uri popoludne, Ker se je nadejati, da se udeleži v hlađoi hosti mnogo ljudstva, bodo primerne gostilne napravljene.
(Slovesne sv. maáe) v kapiteljskej cerkvi, ktera se je služila minoli četrtek povodom slavnostne poroke prevzv. gospe Marije V a 1 e-rije, so ae vdeležili v posebno mnogem številu vsi polit, in sodnijski uradi, gg. profesorji s svojim ravnateljem, mestni zastop, zastopniki društev, naša garda in obilo odličnega ljudstva. Po sv. miši âli so vsi nastopi k gosp. okrajnemu glavarju izraziti svoja udana Čestitanja.
(Kmetijski tečaj) za ljudske učitelje v kmetijski šoli na Grma bode od 6. do 27. avgusta.
(Šolske novice.) 6, avgusta bode v Křikem zborovali/ „pedagogiSko društvo" in ravnateljstvo „zveze ^ovenakih učiteljev". — Meščanska šola v Krškem je kupila Luznikov đ i d a k-tofon, novo, za šole in samouke kaj imenitno godalo. — Učitelji črnomaljakega okraja imajo svojo uradno skapščino 11. septembra.
(Slavnostni koncert v Metliki) bo 3. t. m. T vrtnem salonu, „pri Kroni" ob 9. uri zvečer. Z prav zanimivim programom. Vstop prost.
(Utonil) je dne 19. julija J. Kovper, pekovski pomočnik iz Mokronoga, ki se je Sel s svojim tovarišem v Mirno kopat. Tovariš ga je hotel sicer reliti, pa ni mogel, ko so ljudje na pomoč prišli bil je uže mrtev.
(Premovanje konj) bode 9. sept, v Rih-nîci, 11. sept, v Trebnjem, 13. sept, v Št. Jerneji.
(Na Krškem) so praznovali 4. julija spomin sv. Cirila in Metoda, prïih slovanskih apo-steljnoT in začetnika slovanske pismenke. V ta namen so verni Slovenci vže na predvečer naznanjali Eè streljanjem god teh apostolov; drugi dan pa se je služila sv. maša.
(V Krško) je bil 19. julija iz Gradca dospel fzm. vojvoda Virtenberški. Vojvoda bil je prisoten pri vajah I. teŠke baterije divizije tretjega topničaiskega polka. Ob jako lepem vremenu trajalo je streljanje do 1. are popoiudne. Po vajah odpeljal se je v Auerspergov grad, kjer je prenočil. Zvečer bila je na strelnem prostoru v Zadovinjeku njemu na iaat zabava a petjem, nmetnira ognjem in bengalično razavetjavo.
(Pogorel) je posestnik Franc Sedlar v Doleh pri Bučki. Zažgal je hil menda še le šest let fltar deček v kozolca, kateri je tudi zgorel. Pogorelec je bil sicer zavarovan ; a škode ima več.
(Jnžna železnica) bode 1. sept, vpeljala nižje vozne cene.
(Letošnja letina) je po Dolenjskem še dokaj dobra; ljudje so dobili vsled zgodcje spomladi , precejšnjega in pravočasnega dežja dovolj krme in dovolj žita. Živina ima tadi paše zmirom dosta. Dragi pridelki obetajo tudi lepo, Trte se aicer prijemlje strupena roa», tudi jo je vže po nekod uš uničila, vendar utegnemo letoa še nekaj kapljice dobiti, če bode vreme ugodno, kajti lepše kaže trs letos kakor lani.
(Pri nas cementirani sodi) veljajo tudi na Ogerskem in Hrovaškem, kakor imajo tudi pri nas veljati sodi na Ogerskem cementirani. Tako se glasi nova postava. Cementirani morajo biti toda po c. ali kr. cementnem uradu.
(Knjižnica „Dražbe Bv, Cirila in Metoda") pomnožila se je za V. zvezek. Naslov mu je: „Tržaško-koprs ki škof Matej Ravnikar, slavni pisatelj in pedagog slovenski. V spomin razkritja spomeniške plošče v dan 13. julija 1890. 1. v njegovi roj-stveui hiši na Vačah, slovenski mladini pokloni Jernej Ravnikar, slovenski učitelj. Ta z Rav-nikarjevo podobo okrašena knjižica nam je v pravi čas došla. Pisana je prav Itpo in poljudno in nam kaže vse vrline slavuega pokojnika. Cena samo 10 kr.
(Narodni papir,) to je vizituice, nazna-nilni kartoni, pisemeki papir in zavitki, katere je založila „Krajcarska družba" okrašene a podobami: Vodnika, Preširna, Slomšeka. in dr. viteza Bleiweisa dobi se na prodaj v raza h prodajal-nicab v Ljubljani.
Raisue vesti.
*	(Stari goldinarji) so aieer veljavni do 1. julija prihodnjega leta, vendar jih bo poBihmal v tnanjib iirajih te^ko izvesti, toraj le hitro proč ž niimi.
*	(Y državi Conneotieut) v Ameriki bo sklenili postavo, ki jako strogo prepoveduje kajenje dečkom in deklicam pred končanim 16. letom. Kedor proda otroka pred 16. letom cigarete »H tobak ae kaz-nnje v denarjih do 100 fl in tudi više. Dalje bode kaz.-novan vsak otrok ki se nima 16 let, če ga zalotijo, da ie Itadil, kaznovan z zaporom od 8 do 14 dni. Starisi, ki tem otrokom dajo potiibo, ee tudi lahko pokličejo na odgovor Taka postava bi bila tudi pri nas | dobra, koristna, bo fže veako otroče želi cigareto. j
(Nov davek) se je priliel s 1, julijem 2» lote-riste. Kdor bode zadel veČ kakor 3 gld. bode moral plačati od vsaeega gld. 15 kr, davka. Oj, da bi li kmalu in pa prav veliko plačal ali plačala si mislijo naši strici in tetke, ki stojć vsaki teden parkrat pred loterijo !
(V Sudanu,) Afriki južno od Egipta, je tolika lakota, da tamošnji črnei iEe jedó človeško meso.
(Naša presv. cesarica) bode sla kancem avgttsta na dalàe potovanje — po morju. Obiskala
bode obrežje nizozemsko, franejtíko, ëpangko, afriško teree vtd ia oa otek Kof, kjer im« krasno vito. Potovala bode 4 mesece na nekej angleške) ladiji.
(Cerkev v železniškem vozu) — V Ti-Í1Í8D na Kavkam so nedavno dogotovili želesniški voz (vagon), v katerem je krasna cerkvica za popotnike; v njej je dragocen oltar in klopi, a nad streho ac dviga majhen zvonik z dvema zvončkoma. VeČina cerkvenih stvari) je napravljenih iz orehovega lesu. Cela cerkvica je stala 12 000 rnbljev in more stati v njej do 70 ljudi.
(Kobi lice) ao se zopet letos pokazale v rano-zih krajih. Na Ogerskein pokončojojo zlasti okoli Sze-gedina; v Bolgariji so napravile nepopisno Škodo — strašni roji 90 pokončali čez 60 tisoč oralov setve in nasadov. V severni Afriki v Tuaiaa se pomikajo po deželi proti severju vse pokončijoč. Vojaki in drngi jih pobijajo; toda bati se je. da jih ne bode prej konec kakor v morju, ko pridejo do njega. Mogoče je pa tadi, da preîetè čez jaino Italijo, ter tam nadaljnjejo svoje požrešno dolo; vsaj v prejšnih časih se )c vže zgodila ta grozna nesreča.
(Smola zdravilo.) Ako se vrežea, naspi si na vrezano mesto v prah zdrobljene smole, ovij z mehko cnnjo ter pogosto moći z mrzlo vodo. Tako se ti sama ne bode přisadila ter ozdravela čudo hitro.
(Stari Ijndjé.) Na grškem otoku Amorgosu redko kedaj umre kakov mladenič ali otrok — vse dočaka visoke starosti. Dva starčka živita tam tako trdna, da vtegneta dočakati 150 let; prvi ima 139 let, pa še prav vspešno dela, drugi stcje 125 let in pase iede po tamošnjih pašnikih. Pred kratkim je umrla žena stara 110 let, slišala in videla Je dobro do zadnjega dne.
Častitim naročnikom lista ,,Dom in Sveť'1
Brez hrupa, pohlevno, v skromni obleki je zahajal dve leti „DOM in SVET" med Slovence. _ Polagoma je rastel ter s tem dokazal, da njegov izdajatelj ni delal na „slepo ^rečo^ Letos se je nepričakovano oblekel tudi v ičen plaŠč, Češ, naj bi mu nihče ne očital, da se tako siromaSoo upa med daljni svet. Pa še to ni dovolj. Ko se je ob novem letu prav pošteno predstavil občinstvu ter ga je doletela marsikatera hvala, prevzel ga je nekak oapiib. Posebno ga je bolelo, ko so ga primerjali drugim liatom in dostavljali: „Žal, da nima slik". Id pogumen je nas mladič dovolj, da ježe prod nekoliko meseci sklenil: 8 slikami se hočem okrasiti, naj velja kar hoče. In evo gal Danes se Vam predstavlja kot ilustrován list; jodal Vam je že zadnjič prilogo in danes je pravilno lustrován, kakor hoče biti z božjo pomočjo in pomočjo blagih prijateljev i nadalje.
Izdajatelju pač ni treba udarjati na veliki zvon in razglašati, da se je že od začetka poprijel svoje izbrane naloge z vso rcanobo trdnega značaja; pač mu je treba zatrjevati, da se hoČc i nadalje z jekleno voljo povspenjati do svojih vzorov. Da, vzorom bode slnži! nas Ust ia vnemal Slovence za prave vzore, storil bode duSevno in gmotno, kar bode mogel Zato ee trdno nadeja, da bodo Slovenci izdajatelja vsestransko podpirali. Pa tudi prosi najvljudneje, naj ga rojaki ne zapustč. Kar mu bodete izročili, rojaki, bodisi dnsevno, bodisi gmotno, vestno bode položil — to trdno obeta — na oltar mile nam domovine.
Sejmoví na DolenjsUem:
V avgustu: 1. v Vinici; 4. v Novem Mesto in Ribnici; 5. na Gori pri Kibnici; 11- pri sv. Lorenců na Temenici in na Ign ; 14. v Leskoveu io Toplicah; 16. v Trebnjem in na Vačah ; 18. v Zvirčah ; 19. 7 Metliki; 20. v Zatičiui ; 23. v Mokronogu; 25. v Am-brusu in Št. Jerneji; 26. v Novem Mestu in 30. v Krškem._
Loterijske srečke.
Gradec 19. julija	16 13 86 10 38
Trst 26. „	11 15 34 64 47
Izj ava!
Podpisani trije poškodovanci potiinjemo, da nam je banka „SLAVNA", pri katerej smo bili zavarovani, takoj pri precenjevanji škod izplačala po tri sto gld. a. v. na račuo, zaostanke odškodnin prejeli smo v 14 dneh potem.
Izplačala nam je baoka „SLAVIJA" vse zavarovane zneske brez odbitka.
Zato se banki „SLAVIJI" zahvaljujemo javnim potom ter Jo priporočamo slav. občinstvu, ker smo prepričani, da se ne bode nihče kesal, kedor se zavaruje pri tem solidnem zavodu.	(150J
V Dragovanjivas! pri ËrnomlJI,
dač 15. Julija 1890. Juru Babor 1. r,, Peter	1. r,, MUia Der&aj 1. r.
Pr, šdina, 1. r.,	Jure MaikoviČ 1. r„
zastopnik.	îupan.
ZAHVALA.
ti«]
Dné 20. julija t. 1, je po streli proviročeu požar vničil moja dva kozolca z 18. okni ali štanti. Zavarovala sem jih bila še le lauako leto pri c. kr. pri*, avstrijskemn Phonixu na Dunaju; ta zavarova niča je škodo v štirih dneh pregledala, ter mi takoj po pregledu polno zavarovalno svoto ali šumo brez da bi mi bila le en krajcar odrajtala, po glavnem zastopniku gosp. Josipu Perhauc-u v Ljubljani tako) izplačala, za kar se prav toplo zahvaljnjem.
To zavarovalnico jaz iz svoje lastne skušnje vsakemn prav posebno priporočam,
Vclikigaber, duè 24. julija 1890.
Marija Hribar po dom. Jcrajevka m. p,, poiestnica.
Peter Vartol m. p.,	Gašper Vilman m. p.,
htpnik v p. v Vd. Gabru,	iupnik SeUki,
prića izplaíenja,	prit».
Josip Zajec m. p., zasto^ik C. kr. pmv. avâtrijtkega „PhSnixa srn ZttiUki okraj, t>ri6a i^.plnfeiiia.
XAHYAXxA,
Podpisani posestniki izrekajo svojo zahvalo slavni zavarovalni družbi „Asilcurazlonl Generali" za vestno cenitev in ročno izplačitev Škode, katero 80 imeli vsled toče dné 3. julija t. 1.
Atojii SchiebBl, çrajËiSak (Breitenan), F. Znane, M. Kodon In J. Ahčanj poBsatoiki (Smihel-Btopiie), J. Barborič, [mseataik {rîelacerkoïV
Vsakakorsna zavarovanja sprejema aa to zavsr rovalno družbo Viktor Nierergall v Kandijl. [152]
Vsej ouej F. t gospódi, s ktetiini se nisem mogel pri svojem odhoda z Doleajake oaebuo oprostiti, kličem po tem potu aréno ,.Na zdravje". — Zajedno se zahraljujem spostOTanemo občinstvu novomeškemu in posebna národnim društvom za iskrene Himpatije, ktcre so mi izvolila izkazati o tej priliki ter jih nver-javam, da mi boda vedno v prijaznem spominu oiitala.
n4Gl	R. PeruSok, c kr. profesor.
Vsem prijateljem iii znancem «leili-skim klidem sríni „Živeli!"
Anton Burger,
[15GJ	C. kr. dav, pristav.
11114.
Hazpis dražbe!
Z&rad oddaje pri farovžn v Šempetrn pri Endoliovem potrebnih poprav razpisnjc a tem o. kr. okrajno glavarstvo na podlagi pri dotični konkurenčni obravnavi storjenega sklepa zmanjsevalao dražbo. — Siavbene poprave obsegajo:
1.	zidarska dela v proračunj. znesku od 590 gl. 19 kr,
2.	kamenarska dela v pror, znesku od 106 „ 66 „
3.	tesarska dela v proračun, znesku od 579 „ 92 „
4.	mizarska dela v proračun, znesku od 200 „ 23 „
5.	kljnčaraka dela v prorač. zneskn od 231 „ 75 „
6.	kleparska dela v prorač. znesku od 90 „ 75 „
7.	steklarska dela v prorač. znesku od 9 „ 40 ,
8.	barvarska dela v prorač. znesku od 4J „ 83 „
9.	lončarska dela v prorač. znesku nd 210 „ ^
Skupaj . 2061 gl. 73 kr, • Dražba bo v Šempetru pri Županstvu dné 7. avgusta t. I., ter prične se ob 10. uri dopoldne. Vsako delo se oddá posebej najboljšemu ponnjaleu.
Dražbeui pogoji: vsled katerih ima zlaitti položiti vsak ponujevalec 57o varščino, kupee pak lO^/o kavcijo, stavbeni načrt ter natančni popis vse nameravane poprave so v pogled razpoloženi pri podpisanemu uradu.
C. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem,
[154]	dné 29. julija 1890.
Oznanilo.
Poso|iln(ca v Črnomljt, reglstrov&na zadruga z neomejena zavezo, znižala je dolžnikom od 1. julija t. 1. naprej obresti od 6 72% 6%; vlagateljem pa plačevala bode kot dosedaj po S^/o.
Posojilnica t Črnomlji, registroTana zadruga z neomejeno zayezo, dné 18 junija 1890,
Kuntî,	Jeráinovlč,
MalneriĚ.	ravnatelj.
Jernej Hrastar z Gorenje vasi pri Mokronogu
prodaja	[151—1]
mlin z vsem hišnim poslopjem,
r rj '
bosto, njivami in nekaj vinograda. Vse v dobrem stann ter prav po nizki ceni. Več pove lastnik sam.
Soba z lepo hišno opravo,
T g, Mogoličevi hiši na velikem trgu nasproti kavarne, se takoj oddá v stanovanje. ii55]
Okusno kočevsko pivo
iz piTovarne g. Peter Jakliča
je pri meni v bogati zalogi v Bodoih in bu-teljah po nizki ceni. Priporočam jo gospodom krčmarjem po Dolenjskem.
^ [156-9 Josip Zurc (Štembur),
^^	T Eaadiji y>ri 'Novem meatn.
Oklic.
v nedeljo 10, avgusta t. I. po popoldanski službi božji bo v Mirntpeči v šolskem poslopji očitna đraj%]t)a za prekritje cerkvenega stolpa. Vsa dela skupaj, namreč: tesarsko, kleparsko, kovaško in zidarsko je cenjeno na 1337 gld, 37 kr.	(UT]
je ceno na prodaj.
Kje, pové vrednistvo „Dol. Novic". [153—1]
kteri jo primcroo izšolan in lepega vedenja, sa sprejme v mojo prodajalno z mešanim blagom, v poduk.
[1^8)	Mnanvel Fiix,
ír{fovec v SfetliJet.
ako cena mlatilnica z vso pripravo.
Ker se bodo inašinske priprave razširile, je na posestva Klevevž (Klingenfels) pri Šmarjeti na Dolenjskem na prodaj v najboljšem stanu dobro ohranjena stalna (stabilna) m 1 a t i 1 n i e a. Vsa priprava obstoji iz 22 palcev široke mlatilne niesíne b stresalcem slame in z reto, iz vlažila (Giipel) z zvoncem za 2—4 iSiviue, ia fabrike Clayton in Sehuttîewortb na Dunaju za 250 gld. — Praša naj se pri oskrbništvu imenovane graščine, kjer se tudi lahko pogleda imenovana mla-tilniea.	[118—8]
za pletenje košaric (protje), konjake in kravje repove kupuje v vsaki množim
■^akič v L ubl an
I
prodaja pa po najnižji ceni razua vsakovrstnih koĚaric (korbic), škafov, brent, če broT, kadi, sit, krtai itd , posebno garantirano najboljšo žimo morsko traTO (Seegras) od katerih ima vedno največjo zalogo.	[ui-2]
Odgoromi nre'Iuilt, izdajatelj in laložiuli J. Krtjec.
Novomesto. — Natisnil J. Krajec.