Ameriška Domovi ima /yn '°?cl ^ne 7.8 'h im mm oa MO A/.y Amouao« oms National end Cnternattona) Circnlatkin iioveNuu« CLEVELAND OHIO. THURSDAY MORNING. APRIL 9, 1970 ŠTEV. LXVITI — VOL. LXVIII Francoski levičarski Nudeni! imeli kongres Kongres je pokazal hudo razcepljenost med francosko Študirajočo levičarsko mladino. ORLEANS, Fr. — Francoski levičarski študentje so imeli v v Orleansu svoj kongres. Bil je tako malo pomemben in skrit, da ne bi bilo vredno, da ga o-^njamo, ako ne bi bil verna skka sedanjih razmer med fran-c°sko šolano levico. Na kongre-Su je bila levica razbita v štiri rakci j e, socialistično, komuni-stično, trockistično in kitajsko. Reditelji kongresa so se morali P°šteno truditi, da ni na kongre-su prišlo do novega cepljenja evičarskih študentovskih sil. v Obenem se je pokazala med študenti želja po večji solidarnosti. Vsem je bilo pred očmi, ^ako solidarni so bili francoski študentje 1. 1968, ko so skupaj 2 delavci spravili deželo v tako Politično krizo, da je malo manjšo, da ni padel režim generala e Gaulla. Tisti časi so minuli, ovičarski študentje so ravno ta-0 razbiti kot njihovi očetje, ki y°dijo sedanje francoske stranke. Predsedniku Pompidouju se ^ treba bati, da bi njegova stranka prišla v krizo radi ak-'vnosti opozicije. Zato so njego- vi študentje bili zelo samoza- vostni, ko so v marcu imeli svoj Oh’v • . lcaJni kongres. Opozicijo z le-Ve so tako prezirali, da o njej kiti govoriti niso hoteli. ^se to dokazuje, da je franco-s a levica čisto na tleh. Vsaj to •le dosegel general, ako že ni u-stvaril nič drugega dobrega. s tem ni rečeno, da v Franciji e °o nobene krize; bodo na go-spodarskem in socialnem polju, a ne na političnem, tako mi-bo opazovalci francoskega po-'tlčnega življenja. T j* —----------- ‘udi obilje ne prinese zmeraj sreče Ranila, Filip. — Vsa vzhod- lil Azi^ se Pre<^ ^ett vese_ a ameriškega uspeha z rižem ve vrste. Se je tako .sijajno ^ esel, da so vsi prorokovali, Se v Aziji ne bo več lakote. Pa la pokazalo, da obilje rodi tu-zadrege. Dežele, ki so do se-12važale riž, so se prestrašile ži ,SVoi izvoz riža in začele to-2e1’ bodo prišle v hudo krizo. ^ tičejo na pomoč razne med-0r gospodarske in socialne ganizakjj^ naj jim zajarnčijo ® za riž Tak- 1{ Pozivi bodo malo zaleg-iza bo res več, kot ga je bilo Pok Seda-i ’ toda zaenkrat še ne greriVa vseh potreb. Da ga ne bi]0 to^k° v denar, kolikor je ejj Poračunano, je kriva bera-liranV ^e^elah, kjer je riž glavna g0 a' 'Sedaj bo treba le dvigniti bo Odafstvo v teh deželah, da b0 i ‘k'^cal narodni dohodek, pa Vod • 1 ravnovesje med proiz-10 111 ° ^ konsumom riža posta-adeva trgovine in še social- ^PuRtike. Vremenski prerok pravi: milo. Naj-Peratura okoli 60. Novi grobovi Martin Kerin Včeraj je umrl 73 let stari Martin Kerin v Madisonu, Ohio, Rt. 526, rojen v Malem Podlogu v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA po prvi svetovni vojni. Zapustil je ženo Terezo, hčer Mary, sina Martina, dve vnukinji, enega vnuka in tri sestre (v Sloveniji). Pokojnik je bil član ABZ in KSKJ. Pogreb bo v soboto ob 8.30 iz Behmovega pogrebnega zavoda v Madisonu, v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 9., nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaškem odru bo jutri, v petek, 2-4 pop. in 7-9 zvečer. Joseph Golob Sinoči je umrl 80 let stari Joseph Golob z 22820 Ivan Ave., rojen v Sloveniji, kjer je zapustil brata Jakoba in sestro Antonijo Erpe, mož Mary, roj. Kompare. Pokojnik je bil član ADZ št. 6 in ABZ št. 132. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Brickmann pogreb, zavoda na 21900 Euclid Avenue, v cerkev sv. Kristine in nato na pokopališče sv. Pavla. Južna Koreja se bliža Sovjetski zvezi SEOUL, J. Kor. — Južna Koreja je bila sovražno razpoložena do Sovjetske zveze vse od svojega začetka, ker je ta preprečila združitev Koreje, nato pa, ker je pognala Severno Korejo v napad na Južno. Postopno se je to sovraštvo ohladilo in v zadnjem času so začeli v Seoulu kazati proti Sov- ZDA pognale včeraj 4 umetne lune v vesolje v sporazumu s poštarji WASHINGTON, D.C. — Federacija je že predložila Kon-V manj kot treh urah SO vče- gresu zakone, ki so potrebni za raj ZIM pognale V vesolje izvrševanje mezdne pogodbe 4 umetne lune, dve V Ka-Jmed poštarji in federalno upra-iiiorniji in dve s Cape vo. že prve obravnave v pristoj- JZ^.rrf lNKON UTEGNE ODLOŽITI IZBOR DRUGEGA SODNIKA Kennedy. CAPE KENNEDY, Ela. — Ko skrbno pripravljajo polet Apollo 13 na Luno, so ZDA pognale včeraj od tu v vesolje dva satelita za nadziranje jedrskih eksplozij, v Kaliforniji pa nov vremenski satelit vrste Nimbus in posebni geodetski satelit. Vsi štirje so poleteli v vesolje manj kot treh urah. Novi izboljšani Nimbus naj bi dal vremenoslovcem boljše podatke za napovedi vremena na daljšo dobo. Nimbus 4 je pognala v vesolje raketa Thor-Agena z oporišča Letalskih sil Vanden-berg v Kaliforniji. Obsega 1366 funtov in je opremljena z najmodernejšimi napravami za u-gotavljanje in odpošiljanje vremenskih podatkov. Na vrhu nih domovih in senatnih odborih so pokazale, da marsikateremu senatorju in kongresniku niso vse točke dogovora po volji. Najbolj so spotikajo nad povišanjem poštnih tarif. Zato bodo razprave v plenumih najbrž Včerajšnja zavrnitv potrditve Harrolda Carswella za člana Vrhovnega sodišča v Senatu pomeni za predsednika Nixona hud udarec. To je že druga zavrnitev imeno-vanca na izpraznjeno mesto v Vrhovnem sodišču zapored. Predsednikov tiskovni tajnik R. L. Ziegler je dejal, da bo predsednik imenoval novega kandidata, ko bo stvar dozorela. Kdaj bo to, ni povedal. Sodijo, da utegne biti to šefe po letošnjih novembrskih volitvah WASHINGTON, D.C. — Včeraj popoldne kmalu pc precej burne. Mnogim politikom eni je bil boj za potrditev imenovanja sodnika H. Carswella tudi ni prav, da bo federacija in proti njemu končan. Zmagali so nasprotniki z večino v zgubila svoj sedanji vpliv na 51:45. Za potrditev je glasovalo 28 republikancev, in 17 de-poštno upravo, ako bo uprava mokratov, proti njej 38 demokratov in 13 republikancev. V prišla pod avtonomno vodstvo, glavnem so se liberalni demokrati postavili proti potrditvi, ki bo moralo poslovati na pod- konservativni pa so jo podpirali. Sodniku H. Carsvvellu so lagi gospodarskega računa. Ne- očitali, da je proti rasni enakosti in da je v pogledu pravne katerim kongresnikom in sena- znanosti “’povprečnež”, kar za članstvo v Vrhovnem sodi-torjem tudi novi povišani pre- šču ni dovolj. Seveda je bilo pri vsem boju za potrditev in jemki poštarjev še niso dosti vi- proti njej tudi precej strankarske politike. V tem pogledu šoki in zahtevajo šef višje. pomeni odklonitev imenovanja še poseben poraz za pred-Kongres ne bo i torej hitro sednika Nixona. končal razprave o federalni do-! t -j i • ■ ... UL. , 7 p | Izid glasovanja je bil negotov, st,. Rezultat obravnave bo pre-'dok,(,r ni re blikanec M_ w. ,fej sP‘™J«’o besedilo za- Cook Iz dtžave Kentucky glasno Nimbusa je letel v vesolje geo- j konskega predloga. Ali bodo po- izrekei svoj . \1 ■ 6117 ot. Clair /Vvtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation . uhlished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditar: Mary Debevec NAEOCNIKiA: »-r Združene države: (16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meseca •>« Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $1.6.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 montha ».enada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 mouths Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 70 Thursday, April 9, 1970 Amerika izbira novo jedrsko strategijo Ko se Amerika in Rusija pripravljata na začetek razgovorov o omejitvi jedrskega orožja na Dunaju sredi prihodnjega tedna, je prinesel znani tednik U. S. News & World Report obsežen članek “Nova jedrska strategija A-merike^’’ Vprašanje, ki ga članek obravnava, ni le zanimivo in pereče, ampak je važno in utegne biti celo usodno za nas vse, če kdaj v Moskvi izgube razsodnost ali če kdo drugi sproži jedrski napad na našo deželo. Odkar ima Sovjetska zveza jedrsko orožje in je to izgradila v taki meri, da je vzpostavila ravnotežje sil z ZDA, temelji mir na svetu v spoznanju obeh glavnih sil sveta, A-merike in Rusije, da bi pomenila jedrska vojna popolno u-ničenje ne le za premaganca, ampak tudi za zmagovalca. Dejansko v jedrski vojni ne bi bilo sploh več mogoče govoriti o zmagovalcih in o premagancih, ampak edino le o — preživelih. Združene države imajo svoje strateško jedrsko orožje razdeljeno na tri veje. Najstarejša je letalska, ki ima svoje početke v dobi predsednika Trumana in nato Eisenho-werja. Strateški bombniki na bi ponesli jedrske bombe nad sovražnika, ki bi se upal ogrožati ZDA in njihove zaveznike. i Ko so Rusi začeli graditi v večjem številu rakete in nameščati na njihove glave jedrske bombe, se je ob koncu Ei-senhowerjeve dobe nenadno oglasil krik, da je Amerika po krivdi Eisenhowerjeve vlade zaostala za Rusijo v pogledu raketnega orožja, zlasti še v medcelinskih raketah. Komaj so bile volitve mimo in je bil izvoljen za predsednika ZDA J. F. Kennedy, je priznal, da dejansko ZDA niso nikdar zaostale v gradnji medcelinskih raket za Rusi. “Raketna vrzel” je bila le volivno geslo. Združene države so bile dejansko pred Rusi tako v številu in kakovosti strateških bortibnikov kot tudi v številu in točnosti medcelinskih raket. Rusi imajo prednost le v moči raket. Ruske so sposobne ponesti jedrske bombe do 15 in več megatonov, ameriške najmočnejše (Titan 2) kvečjemu za 10 megatonov, glavne Minuteman pa komaj tretjino tega. ZDA imajo tretjo vejo strateškega atomskega orožja v atomskih podmornicah, oboroženih s Polaris raketami. Od vseh treh vej strateškega orožja je ta najvarnejša in najzanesljivejša. Zato se je vojna mornarica že dolgo potegovala za to, naj bi postala ta veja glavna. V času predsednika Eisenhowerja je zmagalo stališče Letalskih sil, ki so hotele imeti medcelinske rakete na oporiščih na kopnem, kjer so varne in je mogoče z njih oporišči imeti stalno in zanesljivo zvezo z Belo hišo, oziroma s predsednikom ZDA, kjerkoli se že ta trenutno nahaja. Vodniki Letalskih sil, ki so dobili nalogo, da zgradijo moderne strateške raketne sile, so nekaj časa mislili, da naj bi bile rakete postavljene na železniške vozove ali tovornjake, ki bi jih bilo vedno mogoče prepeljavati in s tem varovati pred nenadnim sovražnim napadom. Končno so se odločili in postavili rakete globoko v zemljo v posebne silose in jih zavarovali z vsemi mogočimi sredstvi. Nekaj časa je izgledalo, da je to odlična rešitev, sedaj je pa začela postajati dvomljiva. Rusi preskušajo nove SS-9 medcelinske rakete in nove večbombne glave za nje. Te rakete so zelo zanesljive in točne. Zadenejo največ tri četrt milje od sredine določenega cilja. Ker nosi vsaka od njih ali pa bo v bližnji bodočnosti nosila po 3 jedrske bombe z močjo 5 megatonov, bi bili Rusi, kakor hitro bi imeli dovolj teh raket in večbomb-nih glav za nje, sposobni z nenadnim napadom uničiti večino 1C50 ameriških Minuteman raket, ki predstavljajo glavno vejo ameriškega strateškega jedrskega orožja. Tak nenaden ruski napad bi po sodbi ameriških vojaških strokovnjakov mogel uničiti do 95'/, Minuteman medcelinskih raket na oporiščih v ZDA. Seveda bi ostali dve a-meriški strateški veji jedrskega orožja bili še vedno sposobni uničiti Sovjetsko zvezo. Rusi bi mogli z nenadnim napadom uničiti nemara tudi večji del ameriških strateških bombnikov, komaj pa bi mogli napraviti kako škodo ameriškim atomskim podmornicam z njihovimi medcelinskimi raketami. Dokler so te varne, bi bil vsak sovjetski napad na ZDA enak samomoru. Ameriški strategi šo sedaj razvili nov načrt jedrskega strateškega orožja za našo deželo. Težišče naj ne bi bilo več na medcelinskih raketah na kopnem, ampak na medcelinskih raketah v atomskih podmornicah in če treba tudi na površinskih ladjah, ki bi plule po svetovnih morjih in bi ne bilo nikakor mogoče že v naprej naperiti sovražnikove medcelinske rakete na nje, ker bi svoj položaj stalno spreminjale. Odpadla bi potreba po gosti mreži obrambe pred raket nimi napadi na naša raketna oporišča, kot jih gradimo se- va pomladna sezona, v kateri bo daj v Montani in v Dakoti in, kot je predsednik Nixon predložil, še nova. Odpadla bi nevarnost atomske radiacije, nevarnost a-tomskega prahu, ki bi lahko pokončala desetine milijonov ljudi v slučaju jedrskega napada na oporišča medcelinskih mora najprej uničiti ameriško jedrsko strateško orožje, če bi v tem ne uspel, bi bil izgubljen. Uničiti medcelinske rakete, skrite v atomskih podmornicah in naperjene na posebnih površinskih ladjah, ki bi stalno menjale kraj, je skoraj nemogoče. Adm. George H. Miller, eden od vodilnih zagovornikov nove strategije, predlaga tudi zgradbo obrambe pred sovražnimi raketami prvenstveno na ladjah. To bi bilo mogoče vzdrževati daleč od domačih obal, čim bližje sovražnika, ki bi jo tudi veliko težje obšel, kot pa ono, zgrajeno na kopnem, katere položaj mu je v naprej vedno točno znan. Novi strateški načrt je izdelan v skladu z lego ZDA med dvema oceanoma, z odprtimi morji, ki obdajajo našo deželo. Za Sovjetsko zvezo, ki je izrazita celinska država, ki ima edino odprto morje na severu, nova “morska” strategija ni primerna, za njo je “kopna” primernejša kot za ZDA. Večji del njenih medcelinskih raket je namreč postavljen v nenaseljenih predelih Sibirije. Zagovorniki novega strateškega jedrskega načrta trdijo, da ga je mogoče v dobri meri izvesti že do leta 1975, ko bi utegnilo postati število ruskih SS-9 medcelinskih raket ZDA nevarno. Tudi stroški izvedbe novega načrta bi bili sprejemljivi. BESEDA IZ NARODA tmammmmmimmzsmmsEm.. mmt\ n w1 "triwr č Pismo Vrhenškega Tineta dneh je dolgočasno sedeti sam za pečjo, zato da je prišel malo iz takih želja vzklilo nekaj novega, kar danes še ne pričakujemo. Bodočnost ima svoje skrivnosti tudi za našo slovensko bodočnost . .. Dal Bog, da bi bile dobre! Da bi prinesle Slovencem svetlejše dneve, kakršne imajo zdaj tam za morjem! Frank se je pri tem strinjal z menoj in je dostavil: Bog te usliši! * CE VAS ZANIMAJO ZGODOVINSKI DNEVI: — 4. marca 1844 se je rodil na Muljavi pri Krki pesnik Josip Jurčič. — 6. marca 1836 je bil rojen v Podsmreki pri Velikih Laščah pesnik in pisatelj Josip Stritar. — 12. marca 1910 je umrl pesnik Anton Medved. — 13. marca 1848 je izbruhnili na Dunaju revolucija. — 15. marca leta 44 pred Kristusom so zarotniki umorilf Cezarja. — 14. marca 1836 je izšla Prešernova pesnitev “Krst pri Savici”. — 30. marca 1671 sta bila obglavljena v Dunajskem Novem Imestu hrvatska bana Peter Zrinski in knez Kristo Frankopan. — 2. aprila 568 so odšli Langobardi v Italijo in napravili na obisk, da bi videl, kako jaz Prostor našim Prednikom: ki so KULTURNA KRONIKA Waukegan, lil. — Zima polagoma popušča, a se še tu in tam krčevito upira, kakor da se ji nikamor ne mudi in da ni obvezna po nobenih pogodbah z nami, kdaj mora oditi od nas in napraviti prostor pomladi in poletju. Upajmo, da gorki in topli “Stric Sonce” jo bo odrinil in potisnil tja, komor “Teta Zima” spada in kjer ima svoje domovinske pravice. Ko takole sedim v teh dneh na mojem zibalnem stolu, čitam razne liste in ko pogledavam ven skozi okno, kako se vreme obnaša, mi prihajajo v spomin dogodki iz prejšnjih let in jih v duhu primerjam z dogodki sedanjih časov. Joj mene, j oj mene, razlike so velike! Vsepovsod na vseh koncih in krajih. Kam svet jadra? Kam gremo? Tako sem “pojamral” moji bolj- dajemo z davki'v državno^kasb* IT.’ k° ;ie.raVn° vstQPilai besede na zborovanju niso poceni. A naj bi že bilo, samo da bi in koristnega preganjam dolgčas. Prav, prav, vedno si dobro-šel, sem ga zagotovil. Nato sva pa govorila in se pogovor j ala o raznih dogodkih in zadevah. Teh je posebno zadnje čase več kislih in sitnih kakor dobrih. Frank je nato omenil, da je bral, kako zborujejo doli v Springfieldu na državni illinoi-ški ustavni konvenciji. “Veš Tine,” je poudaril, “iskal sem v tistem poročilu, da bi našel, če so kaj dobrega že skovali fantje, ki nas tam doli zastopajo. Pa nič takega še nisem našel in ne opazil. Skrbi jih pa, kakor izgleda, kaj jih je zakonodaja dovolila za stroške konvencije, v katere seveda so vključene plače tudi za nje. Kdo pa dandanes za koga hlače in podplate trga za prazen nič?” Ja, ja, sem pritrdil. Sem bral tudi jaz, da je predsednik konvencije na zborovanju omenjal, da konvencija bo najbrž trajala od 15 in mogoče do 60 dni dalj, kakor so prvotno naračunali. To pa, da bo stalo okrog $426,800 več, kakor določa proračun. To pove, da za državo in za nas, ki se tedaj začeli naseljevati v današnje slovenske kraje. — Naj bo dovolj za danes, pa še drugič kaj. Vse čitatelje pa lepo pozdravlja Vrhenšk Tine s povratka iz trgovine. Ona pa si je obrisala nos in.^ kaj dob oci, ker zunaj je bilo mrzlo. Na- naredilii da bi dobili boljše in to pa odgovori: “Kaj stokaš o tem! Svet je stal, ko tebe in mene ni bilo in bo še stal za nama. Zakaj pa se za to tako zanimaš? bolj praktične postave in zakone in določbe, da bi potekali procesi na sodiščih in drugod bolj točno in hitro in da bi jih ne zadržavali z obzirnimi vpo-To že, to že, ji odvrnem, am-jštevanji ozirajoč se in vpošteva-pak rad bi bil na neki pravi J ječ stare zakone iz časov, v ka-jasnosti, saj veš, ne bo dolgo,iterih so svetili še s petrolejka-ko bom moral na tisto pot, ki'mi in ko še ni bilo vozil brez vodi mimo sv. Petra in ta me konj. bo gotovo kaj povprašal, kako je' Konvencija, kakor je v načr-še kaj na tem našem na vse stra- tih, bo trajala tja do avgusta ni puklastem svetu , na kate- ali celo še nekoliko dalj. Kveč- rem se je tudi on mučil svojčas. jemu tja do konca septembra. „ _ _ t________j In če ne bom imel zadovoljnih j Tedaj, tiste dni in tedne pa bo'ga bodo do leta 1975 dvignili na pojasnil, jne zna poriniti še v v razmahu in vse zanimanje raz-1 $1000. To bi pomenilo letni pokah kot v njegovi pisarni in bi pihnjeno v volitve kongresnikov[ rast za 8%. Predsednik vlade M pri veliki zaposlenosti na mene in v nekaterih državah senato-| Ribičič, ki je vse te načrte raz-pozabil — in kaj potem? Vidiš! jev. Ves politični romp in pomp lagal nedavno časnikarjem v Če bi v takem slučaju prišla za bo obrnjen v to smer. Pri vsem j Beogradu, je izjavil tudi, da di-menoj, bi me težko našla, jaz pa tem nam ne preostaja drugega | narja za enkrat ne bodo razvred-tebe, kadar bi mi sv. Peter odprl pri opazovanjih, kako in kaj (če notili. Pohvalil se je tudi da Ju-vrata in ukazal: da naj odkora- ' 1 ' Nedelja Društva NM CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja, 12. t. m., je obhajilna nedelja za vse ude vidovske-ga Društva najsv. imena Jezusovega, ko naj bi prejeli vsi društveni udje, mladi in stari, pri osmi sv. maši sv. obhajilo po društvenih namenih. — Prihodnja nedelja je obenem sprejemna nedelja. Pred sv. mašo, to je ob 7.45, bodo v” društvo sprejeti vsi, ki so se v zadnjem času vanj priglasili. Zato se bomo vsi dru-šveniki to nedeljo zbrali za skupen odhod v cerkev že ob pol osmi uri v šolskem avditoriju. Po maši bo za vse ude pripravljen v dvorani pod cerkvijo zajtrk; po njem pa bomo imeli še kratek društveni sestanek, na katerem bo podano poročilo o zadnjem našem farnem zajtrku. — Če je med nami še kdo, ki bi rad postal ud našega Društva najsv. imena Jezusovega, naj kar pride k nedeljski naši sv. maši ter naj se za to priglasi pri katerem koli izmed naših odbornikov. Vsak je dobrodošel, mlad ali star. Za vsakega je v njem dovolj priložnosti za poglobitev njegovega duhovnega življenja. Zberimo se torej' v nedeljo v kar se da velikem številu možje in fantje pri osmi sv. maši! France Sever Vesfi iz Slovenije Lepi načrti Sedanji letni dohodek v Jugo-slaviji je $600, napovedali so, da čim in se dobro imam. “Ej, Tine, Tine, tebi se pa res marsikaj vrti po glavi,” mi odvrne žena na to. Med tem se je čulo trkan je na vrata. Odprem, bil je sosed Frank. Bog daj dober dan! ga pozdravim. On pa kar z veselim obrazom odgovori nazaj: ‘Bog daj, Bog daj dober dan; mati pa dobre stvari na mizo, pa bo vse fajn!” Sosed Frank je na to pripomnil, da v takih pustih zimskih bo kaj?) dosegla “Con-ConTgoslavija redno plačuje svoje konvencija, da počakamo in po- dolgove v tujini. Ni seveda potrpimo, kakšne uspehe bo imela vedal, da dela to na ta način, da najema kratkoročna posojila z za pokazati. S sosedom Frankom sva govo-: Visokimi obrestmi za plačilo ob rila še o drugih zadevah. Tudi o rokov dolgoročnih posojil, ki za-razmerah in zadevah v stari do- padajo, movini. Tudi ocenjevala sva delovanja, gibanja in zanimanja med nami za slovenstvo : tu in doma za morjem. Frank se je čudil, da se vse premalo dela in zanima za vse to. V marsičem sem mu pritrdil, da ima prav. V vsem morda ne. Tolažil sem Zaslužki v Sloveniji Povprečni mesečni osebni dohodki v Sloveniji so znašali lani 1352 novih dinarjev ($92). Od zaposlenih je zaslužilo 3.5% pod 600 din ($48) na mesec, 30'7 od 600 do 1000 dinarjev na mesec, 34%, od 1000 do 1400 dinar-ga, da je tudi pri tem potrebno'.iev na mesec, 33% pa celo pre-potrpljenje. Prišla bo enkrat no- ko 1400 dinarjev ($112). Mladim harmonikarjem po uspelem koncertu Ljubitelji slovenskih zvokov in simpatizerji mladih harmonikarjev so na Belo nedeljo napolnili dvorano avditorija pri Sv. Vidu v Clevelandu. Na oni strani zastora, ki deli oder od dvorane, pa je sedemdesetero vznemirjenih mladih src pričakovalo, da se odpre zastor, da pokažejo dosežke svojega celoletnega dela. Oder se odpre, oči zažarijo, izpod spretnih prstkov mladih umetnikov zadonijo mogočni zvoki triglavske koračnice, ki se razpletejo v čudovito melodijo “Po jezeru bliz’ Triglava”. Prisrčno in gromovito ploskanje napolni dvorano, — mladi harmonikarji na odru in občinstvo v dvorani postanejo eno samo močno utripajoče srce. Koliko žrtev, težav in vztrajnega dela se skriva za impozantno skupino “Mladih”, ki jih gledamo oblečene v razkošnih slovenskih narodnih nošnjah, razsvetljene z nešteto raznobarvnih žarnic z rdečimi nageljčki na fantovskih klobukih ali na dekliških “lajbelčkih”. Kdo bi mislil na težave, ko so vendar tako luštni in nasjemani in ko slišimo iz ust naj mlajšega, kako ljubko in korajžno deklamira “v kasalno sem stopil kolajzen, vesel — ne molem se puške dlzat.” Program je idejno dobro zamišljen in lepo sestavljen. Glavna nit, ki ga povezuje, je vojaško življenje izraženo y slovenski pesmi, izraz fafttovstva, mladeniške korajže! ponosa in pritajene melanholije v solzi skrbne matere, ko se poslavlja od svojega sina-vojaka. In pri vsem tem je melanholično in otožno spretno povezano z živahnim in veselim. Opažam pa, da mladi igralci bolj uživajo v veselih in poskočnih melodijah, ki kar vrejo iz njihovih instrumentov, — in enako reagira tudi- občinstvo. V prav veselem razpoloženju so izzveneli začetni štirje zbori s Triglavom, Uro, For ever and ever (v resnici je to pesem italijanskih planinarj ev, ki ji je pravi naslov “Sui monti” in jo tukaj v Ameriki nepravilno pripisujejo F. Winkler]u kot “For ever and ever”) in končno raz-posajeno-vesela p r 1 eška “Dere sem jaz mali bija, te je lušno blo”. Za spre me m b o so sledili manjši solo sestavi pevcev in instrumentalistov. Tercet Gorše-Nemec-Dolinar je bil že kar resen umetniški doseg, medtem ko je pri nekoliko naslednjih točkah odpovedala razglasna instalacija, ter tako ni mogel priti do pravega izraza duet Ausec-Zu-pan, due| bratca in sestrice Matič ter tercet flaute, harmonike in kitare (Potočnik-Vidmar-Dolenc). To je hervozno in kolikor toliko depresivno delovalo na izvajalce. Pri razglasnih aparatih bi vsekakor moral biti strokovnjak, ki bi absolutno garantiral za zvočne efekte. Zaradi elektronskih motenj tudi venček “Oj ta vojaški boben”, ki ga je celi harmonikarski zbor solidno zaigral, ni prišel do popolnega izraza. Enajstletni Tonček Nemec ima že kar v oblasti svojo kitaro in dobiva iz nje že celo vrsto modernih akordov ter je oborožen z vsemi akustičnimi pripomočki. Z vso sigurnostjo je zaigral Mo-dugnevo “Volare”. Rad bi ga še kdaj slišal v malo hitrejšem tempu. “Volare“ mu bp obenem odlična vaja v nadaljnem izpopolnjevanju. V drugem delu programa so nekolikokrat zapeli naši naj-mlajši (med njimi tudi taki, ki so obhajali komaj svoj četrti rojstni dan) in so doživeli prisrčen aplavz z izvedbo “Zeleni gozd” in s šaljivim kupletom “Jurček”, ki ga je kot solist vodil Knezov Milanček. Solistov na klavirju je bilo razmeroma preveč, čeprav so se vsi kar dobro odrezali (Hauptman, Lavriša, Vegel in Košnik). Lepo je, da damo mladim pianistom priložnost, da nastopijo pri koncertu. Vendar bi bilo bolj zanimivo, da spremljajo pevca ali da nastopijo v duetu ali tercetu z drugimi instrumenti, kar bo še bolj zanimalo poslušalce in poživilo program. V enem utrinku programa šo “Mladi” počastili spomin slovenskih mož in fantov, ki so pred 25 leti žrtvovali življenje za svobodo domovine. To so bile otožne “Mati piše pismo belo” (Avsec-Zupan) in “Nebo žari”, v kompletnem zboru harmonik in 3 solisti Mary in Ivo Gorše. Da pa koncert ne bi izzvenel otožno, so se v zadnjem delu programa- mladim harmonikar-iem pridružili Vandrovci in skupaj z njimi prav veselo odrezali “Pod Storžičem” in “Veseli Ribničan”, kaj- je izzvalo spontano navdušenje in ritmično ploskanje občinstva. To je bil krepek zaključek prireditve. Šopek rdečih nageljnov, ki ga ie občinstvo izročilo dirigentu g. Rudiju Knezu, je samo skromen izraz hvaležnosti in priznanji za požrtvovalno delo, ki ga on vrši med mladino, še dolgo naj bi živela slovenska pesem med nami v naši novi domovini! Ko so se v marcu mladi harmonikarji z vso intenzivnostjo odpravljali na svoj koncert, me ie njihov dirigent nekolikokrat oovabil k vajam in mi celo izrodi taktirko, naj poskusim malo ielati z njim. To je res lepa ge-'ta dirigenta, ki s tem pokaže, la mu gre za to, da njegov zbor hm več doseže. Niso vsi dirigenti taki_ in mnogi med njimi neradi vidijo, da bi kdo drugi stood v njihov “zeljnik”. Dober dirigent vedno rad sprejme nasvete in izkušnje drugega dirigenta. Kdor pozna g. Kneza, pozna tudi njegovo skromnost in edino željo, da njegovi učenci čim bolj jspevajo. Vsak dobiček od nastopov vedno daruje za dobre namene, za Slovenik, misijone itd. Da je danes težko delati z mla-iino, to vsi dobro vemo. Težko 'e zadržati mlade ljudi po eno bi dve uri pri resni in discipli-'ani vaji. In kakšen problem je, lobiti jih k skupnim vajam, ko ;e edini čas za to nedelja, kadar vsakdo želi biti prost. Žrtev za ‘Mlade“ in še večja žrtev za dirigenta, ki je ves teden priklenjen na svoje delovno mesto. Mladina danes zelo malo ali iič ne misli. G. Rudi toži. Njegovi učenci so prestopili iz o-snovne šole v “high school”. Tri ali več let je. delal z njimi. No nragu višje šole so jim kar v trenutku zrasli grebenčki in smatrajo, da jim je pod častjo, la bi igrali z mlajšimi od sebe. Odstopajo, če bi se vsi držali, b jih imel g. Knez že več kot 100 v svojem zboru. Prešmen-tana “visokost” in prešmentani grebenčki! Pri rešitvi tega vprašanja bi še edino starši kolikor toliko uspeli. Morda bi kazalo imeti dva ločena zbora: mlajši in starejši; pa jih enkrat na leto združiti skupnem koncertu. Nastane vprašanje, kje dobiti čas za d’ Ijene vaje. To je vsekakor problem vreden pažnje, če želimo tudi v tej obliki gojiti slovensko kulturo. Mladi harmonikarji, korajžno naprej. Pokazali ste, da vam je zelo všeč slovenska pesem. Gojite jo tudi v naprej z vso vnemo in z vsem srcem! Dr. Jerko Gržinčič AMERIŠKA DOMOVINA, se ne moja želja, moram Usahniti kakor mlado drevesce na vrtu, če mu črv izpodgrize s°čne koreninice. Tu, oče, tu v prsih me peče; u gori v mojem srcu kakor v Peklu. Znoreti moram, ako ne jjajdem hladilnega leka svojim bolečinam.” Tako govoreč je stiskala Al-ttiira krčevito svoje roke na Razburjene prsi, kakor da bi °tela zadušiti notranjo bolest. Repoma pa ji je oko zažarelo, okle je vstalo in vzkliknilo ^akor besno: ‘Oče, pomagajte mi! Rešite Sv°jo Almiro strašne muke, ki *rPi v svoji bolesti! .. . Zakaj ^jate z glavo? Ali nočete ustanoviti moje in svoje sreče?” Kako ti naj pomagam, Almi- ra'” ji odgovori oče premišljujoč. ‘Zala mora umreti. Potem je ^irko zopet — moj!” Skrivnostna tišina je nastala R_sobi po teh strašnih besedah. Kakor da bi višja moč zadušila ^as, tako sta molčala oba. Tre-s°glava so prestrašili hčerini gorilni naklepi. Groza ga je ^Preletela na vsem životu. Po °jgem molku je odvrnil s tre-s°oirn glasom: ‘Tega ne, Almira! Kri, nedolž-ba kri prelita ne more nikdar Ustanoviti stalne sreče.” Tedaj pa izgubite lastnega Rbhka, svojo Almiro!” odgovori Gkle odločno. “Zakaj ste me riVedli sem med tuje ljudi, kjer e nihče ne ljubi in vas nihče j6 spoštuje? Zakaj niste ostali 11:1 na Laškem, kjer sem se /klila? Zakaj ste me dali krstiti me vzgojiti v drugi veri, nego e vaša in vaših očetov? T ^ 10 vse ste storili zato, da pri-Rrite svojemu otroku boljše ži-Jenje, kakor je vaše. Izbrisati g ° boleli s tem svoji hčerki tisto v,arnoto, ki jo trpi povsod vaš— lclovski rod. To vse ste izvršili, a sedaj, v mčilnem trenotku, nočete °riti ničesar za svojo Almiro?” ^Oče ni odgovoril na te besede. ^a je zrl, glavo z dlanjo pod-vlra.i°č. Kaj je tudi hotel odgo-Pti hčeri, ki ni pomislila na ^ siedice svojega maščevanja. l9! le dobro vedel, da ne more Or»y lik nevarnosti zase uničiti Za-e- Najmanjši sum bi spravil bjej in §a in Almiro ob premoženje dobro ime, da, celo ob žir ]jenje. jG 0 daljšem premišljanju je še i(°dvrnil Tresoglav: k>d^arn ^ ne morem pomagati; j a vem za pomoč. V nekaj .j^b pridejo Turki v našo de-, °' Ne znam sicer, ali obiščejo f|,. 1 Rožno dolino, ali to vem, utaborijo pri mestu Belja- N°v Up pregine pri tem nazna-, u Almiri srce. Nje oko zažari; b eni glavi se poraja misel za lsnjo. “L' f a> oče, idite in pripeljite e v naš kraj! Tu bo mnogo sulna *n krasnih deklet za Med njimi bo seveda bga — Žalika. Ta jim bo ^.Jala. Vse naj odvedejo s se-raj0V Turčijo! Le Mirka mi mo-, ■ Pustiti, za drugega nikogar maram!” Že sama misel, da ji bo mogoče, izdati Turkom Mirkovo nevesto, jo je potolažila. Dolgo sta se še pogovarjala oče in hči. Sklenila sta, da gre Tresoglav drugo jutro v Beljak. Ondi misli pričakati sovražnika, podati se v turški tabor in poveljniku naznaniti, da ga hoče peljati v bogato Rožno dolino na plen. “In če bi se tudi Mirko med tem poročil z Zalo, to nič ne de”, nadaljuje oče. “Turki in jaz se bomo potrudili, da ujamemo vse moške in najlepše ženske. Tebe, mater, Mirka in še nekaj drugih tvojih prijateljev pa si izgovorim za plačilo. Tako rešim Mirka iz sužnosti. V zahvalo mi vzame potem tebe za ženo, izgubivši sedanjo nevesto. Tedaj pa je ob enem uresničen tudi moj tajni načrt.. (Dalje prihodnjič) Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET Vso prejšnjo čilost in To je bil lek za Almirino dušo. cvrstost so ji vzeli notranji duš-bi boji. Neukročene strasti so tlale mlado deklico huje nego dolgotrajna bolezen. Kaj ti je, Almira, da tako blediš?” j0 vpraša oče, prišedši ! s°fc>oto večer domov. “Nehaj 2alovati! Saj vidiš, da ne moreš s solzami izpolniti niti svojih, bdi mojih želj.’” A z dejanjem hočem doseči, sem prisegla tisto strašno b°č pod milim nebom. Pa ne uirko, ta ne, ampak ona, njego-Va nevesta, mora s pota in nabaviti meni — prostor. Strašen crv podjeda korenine mojemu bilademu življenju. Ako Uresniči — Iz tone premoga je mogoče dobiti 10 ton katrana. Francoska diplomacija preudarja izglede za pogajanja o Indokini PARIZ, Fr. — Čeprav svet ne verjame, da bi francoska politika mogla kaj prida prispevati k mirovni konferenci o Indokitaj-ski, se je francoska diplomacija zagnala z vso silo, da odkrije pot do kompromisa. Ima zaenkrat le to prednost, da je v rednih diplomatskih stikih z vsemi državami, ki naj bi sodelovale na mirovni konferenci. Ta prednost ni veliko vredna, zaenkrat pa le je dala Franciji možnost, da počasi in s težavami odkriva, kaj posamezne države mislijo o pogajanjih. Francoski diplomat j e niso mogli odkriti nobenega skupnega pogleda med zainteresiranimi državami. Še celo vprašanje, ali vse države res želijo mir, je odprto. Kitajska je na primer proti miru, kajti sedanje stanje je največja nadlega ravno za dve državi, ki jih v Peipingu ne marajo: za Združene države in za Moskvo. Zato Kitajska ve pogoje za sklicanje konference. To je menda odkrilo francosko ministrstvo za zunanjo politiko, kar ga pa ni iznenadilo; pričakovali so v Parizu še kaj hujšega. Vsekakor v Parizu ne računajo več, da bo mir v Indo-kitajski kmalu dosežen. Ču-Enlaja, da je šel v Severno Korejo na obisk. Ko je prišel tja, so ga naravno obsipali z izrazi prijateljstva. Severna Koreja se ni dala preveč ogreti. Hoče še počakati, kako se bodo razvijali stiki med Moskvo in Peipingom. Seveda bi Pyongyang rad gojil prijateljstvo s Peipingom, toda samo do take meje, da se nad tem ne bi preveč jezili v Moskvi. Zato bo Pyongyang moral še dolgo plesati na vrvi, ki veže Moskvo s Peipingom. Pravijo, da se na akrobatiko vneto pripravlja, saj bo od nje odvisno, koliko časa bo dežela res samostojna. en Enlaj obnavlja dobre zveze s Severno Korejo PYONGYANG, Sev. Kor. — Severna- Koreja in Kitajska sta se na debelo objemali do 1. 1965, do takrat ni namreč Severna Koreja vedela, kaj bo z njo. Po 1. 1965 je Severna Koreja postajala samozavestnejša in zaljubljena vase. Ni več oboževala Prehlad v Kremlju Mao-Tsetunga, se je zagledala v MOSKVA, ZSSR. — Proti svojega ministrskega presedni- svoji navadi je letos režim urad-ka Kima. Poleg tega ni hotela no objavil, da so trenutno kar 4 kaziti svojega prijateljstva do £iani politbiroja zadržani od de-Moskve. To^ ni bilo všeč Peipin- ker so vsj prehlajeni, neka-gu, ki je še zmeraj mislil, da ^erj ima]0 celo vročino, resno pa je Mao pravi osvoboditelj Se- ni nih^e bolan_ verne Koreje. Uradni viri ogorčeno zavrača- Vse to je močno ohladilo stike jo govorice, da odsotnost ni po-med obema državama. Sedaj sta sledica bolezni, ampak trenj v se zopet začeli približevati, ker! politbiroju, ne bo se ne počutita dobro, kadar mi-j Glavne jubilejne slovesnosti nasprotovala ideji o miru kot šiita tudi na skupnega nasprot- ob priliki stoletnice Leninovega taki, stavila bo pa nesprejemlji-1 nika: Japonsko. To je pognalo rojstnega dneva so pred vrati, v Moskvi pa ni navada, da bi razburjali javnost ravno pred jubileji s političnimi boji za kulisami. Ako bo res prišlo do personalnih sprememb v politibiroju, se to lahko zgodi med letom, če ne preje pa v oktobru. Takrat bo namreč — tako trdijo — zasedal 24. partijski kongres. Moški dobijo dM.n Služba za moškega “Mlad moški, vojaški invalid, prosi za pomoč moškega srednjih let ali upokojenca. Mora voziti avto in živeti v hiši. Za informacijo klicati tel. št. 461-2486. MAU OGLASI Naprodaj Enodružinska hiša naprodaj, da se uredi zapuščina, v okolici E. 185 St. blizu cerkve Marije Pomočnice. Pokličite 481-2612. (x) Ugodno naprodaj Dobro vpeljana slovenska slaščičarna in zajtrkovalnica sredi st. clairske naselbine je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite 361-8424. (75) Lastnik prodaja hišo V Euclidu, 4-sobni bungalov, nezgotovljeno zgoraj, blizu šol in transportacij, preproge, zavese, sežigalnik, aluminijasta vetrna vrata, vetrna okna iz sekvoje-vega lesa, 2 in pol garaži, cena $24.500. Po želji: hladilnik, pral-nik, sušilnik, air-conditioner. Kličite po 7. uri zvečer ali ob sobotah 731-7330. -(7ty Vdova prodaja dobro ohranjeno 4-družinsko hišo s 4 garažami in posameznimi plinskimi ogrevi, na E. 66 St. Kličite: 481-5212. (73) V najem Odda se štiri sobe spodaj, furnez, na novo prebarvano. Prednost imajo Slovenci brez otrok. Oglasite se na 1109 E. 63 St. —(9,13 apr) Ranč hiša naprodaj Hiša s 3 spalnicami, velika jedilnica, velika kuhinja, nove preproge, sanitas tapete, posebne draperije, vsa podkletena, dvojna priključena garaža, zadaj terasa, stara samo 3% leta. $30,900. Kličite po 6. uri 946-8059. (73) May’s prodaja azm naše lastne Surety znamke Sedaj dve za eno ceno! Dakron® poliester polnjena blazina s krasnim modro-belim progastim blagom, 20x26 zgotovljene sedaj 2 za 7.98 mere Dacron® poliester polnjena blazina z zlatobelim grškim vzorcem. Bombažasto blago. 21x27 velike mere sedaj 2 za 9.98 Dakron® je DuPont ime za poliester polnitev. Dakron® poliester polnjena belim bombažnim blagom. 20x30 velikost .... 20x36 velikost ........ blazina z belim 2 za 11.98 2 za 13.98 ij ^ | Izredno fina puhasta blazina. Polnjena z belim gosjim puhom. Modro in belo progasto blago. 20x26 zgotovljene mere ............. sedaj 2 za 28.98 Zelo fina, gosta blazina. Polnjena s 50?; belim gosjim perjem, 50% belim gosjim puhom. Bombažno blago sedaj 2 za 23.98 lili * Luksuzne blazine. Iz belega gosjega perja ali 50% perja in 50% puha. Bombažno blago. 21x27 zgotovljene mere sedaj 2 za 27.98 Kupujte v mestu ob četrtkih od 10. do 8.30; Kupujte na Heighten, v Parmatownu, Southgate, Great Lakes Mall, Great Northern, Sheffield, od 10. do 9.30. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke. “Pa jo lehko oddaste za en dan?” “Seveda jo lehko oddamo. Tone pride samo enkrat na leto, za tri dni.” Kačur je šel, odvil je culo in se je umil in preoblekel. Izba je bila velika, prazna, četvero velikih oken'je strmelo vanjo; v kotu je stala postelja, čemerno in samotno, kakor na pokopališču. Spodaj je tekla voda, tiha in široka, kakor ribnik, iz daljave so strmeli temni gozdi. “Lepa kazen!” se je smejal Kačur. “Iz tiste zadehle kotline v samo solnce! Seveda sem bil tam gospod, cesar svoje šole, in tukaj pravijo, da bom hlapec— ampak solnce je solnce in hlapec je samo, kdor hoče!” Ogledal se je v ogledalu: spodobna frizura, črna ovratnica, črna suknja, črne hlače. “In zdaj k veljakom, rodoljubom!” Smehljal se je, srce pa mu ni bilo čisto mirno in namesto da bi se bil napotil naravnost, je čakal v gostilnici in pil žganje. Spomnil se je na debelega zdravnika. “Da so mi morali postaviti na pot to debelo zdelo! On je zatro-sil to malodušnost v moje srce! Namesto da bi mislil na svojo imenitno nalogo, se čutim hlapca že vnaprej!” Vstal je zlovoljen in se je napotil. Vse megle so se že raztopile, toplo jesensko solnce, prijazno in veselo, ga je pozdravilo in mu je pobožalo obraz. “Glej! In že sem bil skoro žalosten!” se je nasmehnil Kačur. “Tam je tista velika štacuna; tam je menda župan!” Stopil je v vežo in naproti mu je prišel s čudno skakljajočimi, plešočimi koraki čokat, tenko-krak človek v lovski obleki, CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY 2 STORY BRICK BLDG. — BY OWNER — WITH TAVERN Deluxe fully equipped with 2 apts. Good income and good N. West loc. Illness forces sale. Call GL 3-1462 (70) DRY CLEANERS — Profitable dry cleaning bus. in growing S. W. sub. Owner retiring.. $40,000 annual sales and increasing. Compl. eqptd. $12,000 down, terms to qualified buyer. Owner 636-5685. (70) rdeč, vesel, kozjebrad. “Kaj pa Vi?” je hitel z isto-tako urnim hlastajočim, skakljajočim, plešočim glasom. “Kaj pa Vi? Dober dan! Kaj pa bi radi? Pozdravljeni! Odkod pa ste? V to sobo stopite! Tja! Tja! Kdo pa ste?” Martin Kačur se je čudil, stopil je skozi duri, ki jih prej ni videl, sedel je za mizo in na mizi je bilo dvoje kozarcev poleg steklenice vina. Sedel je in se je vzdignil takoj in se je poklonil. “Jaz sem Martin Kačur, imenovan za učitelja v Zapolju in bi se rad poklonil zapoljskemu županu.” “Saj tisti sem jaz, gospod, saj sem jaz zapoljski župan!” In zasmejal se je veselo, skakljajoče in plešoče, stisnil je Kačurju roko, potrkal ga je po rami in ga je potisnil na stol. “Ali bi radi kaj pili? Bi?” In je točil. “Ali ste že bili pri kom?” “Pri nikomer še.” “Ne?” “Pri nikomer.” “Lažete!” Župan je pomežiknil, prekrižal je roke na trebuhu in se je zasmejal od srca. “Pravkar sem prišel!” je razlagal Kačur resno in nekoliko razžaljen. “Z nobenim človekom iz Za-polja še nisem govoril, razen z zdravnikom.” “Z zdravnikom?” je prašal župan jako vzburjen in se je sklonil globoko preko mize. “Kaj pa je rekel? Ali je rekel kaj o meni? Kar povejte!” “Nič ni rekel!” se je začudil Kačur. “Kaj pa bi bil rekel?” “Je! Vem, da je govoril o meni! Povedati nečete, to je! Ampak — take reči!” Pogledal je Kačurju v obraz, zasmejal se je vdrugič zelo iz srca, nato pa je nenadoma presekal smeh in je postal resen. “Tako! Vi ste zdaj torej naš! Upam, da boste z vsemi svojimi močmi — no, saj veste! Mladino CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE CICERO — Brk. 2 flat, 6 & 3 rms., income from 3 rms. $125 mo. Low taxes. $25,900. Call owner 863-6454 (70) HELP WANTED PHYSICAL THERAPIST :/ i * 1 • : Full time permanent position available immediately for staff physical therapist to become associated with our large expanding hospital. New graduate considered. Excellent salary, above average benefits. Call collect Monday through Friday 9 A.M. - 5 P.M. 513-872-3343 or write Personnel Office 3224 Burnet Ave., Cincinnati, Ohio 45229 JEWISH HOSPITAL Cincinnati, Ohio (70) VEČER ; NARODNIH IN UMETNIH priredi PLESOV KRES v sohoio, 25. aprila ol) 7:30 v SND na St. Clair Ave. je treba vzgajati v duhu vere in — no Saj veste! Ali ste narodnjak?” “Sem!” “Hm! Jaz sem tudi narodnjak! Ampak — nobenih stvari ni treba pretiravati! Varčnost — lepa čednost! Če jo pretirate — lakomnost! Greh! — Konnen Sie deutsch?” “Znam!” “Kann ich! — Dobro! Otroci naj se le uče nemško — kaj je vse drugo? Za kmeta — kaj? No, prosveta, napredek, dobro! Saj se razumeva, kaj?” Nenadoma je izginila resnoba z njegovega obraza in zasmejal se je veselo. Kačur je zardel in bilo mu je, kakor da je kadil težak tobak in pil močno vino! Vstal je in je iskal klobuk s tresočo roko. “No? Kam? Kam? Kam pa jo udarite zdaj? K župniku? To boste nekaj videli! To boste videli fanta? Ampak midva sva prijatelja, z župnikom, zato ne rečem nič! Le pojdite k njemu! Boste vsaj videli! — Zakaj pa niste vina izpili? Dobro vino je! No, seveda — človek pije doma, v krčmi—” , In župan se je prijel z obema rokama za želodec in se je smejal hrupoma; rdeča kozja brada se mu je tresla in mežikal je z rdečimi očmi. “Stojte! Še nekaj!” Prijel ga je za roko in ga je potegnil v vežo. “Naravnost! Ali ste farski?” “Jaz?” je obstrmel Kačur. “Ali ste? N? ’ “Nisem, ne mislim o teh stvareh!” Iztrgal mu je roko in lica so mu plala v ognju. Župan je narahlo upognil život, smehljal se je in je mežikal hudomušno. “Seveda ne! Na noben način ne! Dandanašnji nobeden ne ve, kako se stvar preobrne in zato je zmerom dobro, da ne pra,viš ne tako in ne tako! Hudi časi so, zares! — No, pa pojdite v božjem imenu!” Gorko mu je stisnil roko, približal je svoj obraz tako, da bi bil skoro poljubil Kačurja in je nenadoma odskočil, kakor da bi se bil premislil. Duri so se zaprle za Kačurjem, stal je na cesti in še zmerom so mu rdela lica. “Tega je poznal debeli zdravnik!” je pomislil Kačur in je šel dalje zamišljen in s povešeno glavo. Toda solnce je sijalo in hiše so se svetile kakor o Veliki noči. In megle so se razpršile. “Kakšen pa je bil naš župan, tam v tisti kotlini!’, je pomislil Kačur. “To je bila klada — ta vsaj klada ni, Čeprav je drugače čuden človek. No, Bog z njim!” Napotil se je po cesti, široki in beli, ki je vodila v velikem ovinku zmerom više na holm, do farne cerkve. Šel je, kakor da bi šel v svobodo. Zmerom bolj jasno in visoko, zmerom dalj se je razprostiralo spodaj pisano polje, pod njegovo roko se je svetilo Zapolje. “Ni treba!” je vzkliknil v močnih prsih. “Ni treba, da bi se bal ljudi, da bi jih poslušal, da bi se ravnal po njih! Kakor zemlja, kakor to polje! Rodi kadar hoče, kakor samo hoče, suženj mu je človek! Tako je treba: sam svoj, svoboden! In svoboden služabnik vsem! Tam se je zasvetilo visoko, belo župnišče poleg farne cerkve in z mirnim srcem je stopil vanj Martin Kačur. Šel je po stopnicah in je pozvonil. “Kdo je?” je prašal za steklenimi durmi globok, osoren glas. m Society' ~ ‘ ofCTfTc'MUEr, it m ONE PA1RLANE DRIVE Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba m, sv. Družine Officers President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President ....... Ronald Zefran Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary ................... Robert M. Kochevar Treasurer ................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee................. Joseph Šinkovec Second Trustee ............. Matthew Kochevar Third Trustee................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial ............. John Kovas Third Judicial................ Frances Yucevicius Social Director.............. Nancy Owen Spiritual Director .......... Rew Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D. Minutes of the Meeting of the Supreme Board of THE HOLY SOCIETY of U.S.A. Joliet* Illinois, on January 31,1970 (Continued.) < President Joseph J. Konrad now called upon the 1st Trustee, Joseph Sinkovich, for his report. President, and. members of the Supreme Board: As you know that at this time we, the Officers, did not pay our visit to the bank, therefore there is nothing to report on these matters. But, after, hearing the Financial Report from the Treasurer, it caught me off guard a bit. I was well pleased and happy to hear that since the last Financial Report, we have made such a recovery. With the deficit that was shown in the last report, I honestly did not think such a recovery could be had. I am very glad for the report. This is all that I can say at this time. I thank you. Joseph Sinkovich, 1st Trustee “Ta vsaj sladak ni!” je pomislil Kačur in je pozvonil vdru-goč. Jezna roka je odprla duri in Kačur je ugledal majhnega, debelega, postarnega gospoda v dolgem talarju. Kačur se je poklonil. “Martin Kačur, učitelj!” Župnik ga je premeril z dolgim, tihim, hladnim pogledom in mu je stisnil roko zelo narahlo. “Vem! Vem!” je govoril počasi, ne prijazno in ne osorno. “Nič slabega niso govorili o Vas, pa dobrega tudi nič. Prazen list. — No, stopite malo notri.” Povabil ga je z zaspanim glasom in je šel počasi pred njim v veliko belo sobo; dolga miza je stala sredi sobe, stene so bile prazne, samo v kotu je viselo siromašno črno razpelo. A motion was made by Anton ! Smrekar and seconded by Anna Jerisha that the report of the 1st Trustee be accepted as given. Motion carried,’ President Joseph J. Konrad now called upon the 2nd Trustee, Matthew Kochevar for his report. President, and members of the Supreme Board: I am in accord with the 1st Trustee, I still remembered the deficit that was shown and read to us at the last meeting. But, at this reading I was impressed that we have made a substantial recovery with a considerable gain. I believe that with some unforeseen misfortunes along the line, we can and will regain the stability. This is all that I can say at this time, I Thank you. Matthew Kochevar 2nd Trustee A motion was made by Anna Jerisha and seconded by Anthony Tomazin, that the report of the 2nd Trustee be accepted as given. Motion Carried. President Joseph J. Konrad now called upon the 3rd Trustee for a report. President, and members of the Supreme Board: First of all I would like to say that we should have more articles in our Official Organ, news or social activitvities for our membership and to make it a more efficient Organ to all. Now regarding the report of the Treasurer, it was well received and I am pleased with the recovery that we have made in the last six months. This is all that I have to say at this time. I Th^nk you, Anthony Tomazin 3rd Trustee . A motion was made by Ronald Zefran and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the 3rd Trustee be accepted as given. Motion Carried. President Joseph J. Konrad now opened the meeting dis-• cussion and suggestions from jthe members of the Board. The first item was, “The Fraternal Activities Support,”, this was discussed thoroughly and the results will follow. The second item, which was mentioned by the 3rd Trustee, is the Official Organ. This should be to our advantage to use this means for news, notes Or what have you, to show that there is activity with the membership. President Joseph J. Konrad now called upon the Secretary Robert M. Kochevar. President and members of the Supreme Board: At our meeting last November, I gave a detailed account seven examiners here for a period of three months. This means that in addition to carrying on the usual day to day business, our personnel here at the Home Office will be working closely with the examiners gathering material and answering questions. While these examinations do entail a great deal of work, we have always found that the examiners come up with some helpful suggestions for the betterment of the Society. Since our last meeting, the one significant program that has been initiated by the Society is our Direct Sales Program. On November 23, 1969, the Society’s first ad ran in New Orleans and from that one ad we issued 71 policies insuring some 101 members on these policies. The Society is very pleased with these results considering that during November, the newspapers are filled with the Society’s progress in developing new policies and the addition of new personnel. I feel that the year 1969 can best be characterized as a year the insurance industry as a whole faced numerous problems, due to greatly accelerated claim costs and falling prices in the investment field. The Holy Family Society shared these problems but as you could tell from our Financial report, we fared these problems and also managed to show a gain in our operation for the year. As for the coming year, like the rest of the business world, we feel 1970 will be a year of cautious optimism. While we do not expect to encounter the problms we had in 1969, the Society will be watching all aspects of our operations ever more carefully than ..usual and in spits of the uncertain economic conditions predicted, the Society should show a greater gain in 1970 than we had in 1969. Within the next month, we will have filed our 1969 annual statements in the seven states where the Society is licensed and we'will then begin to prepare for another giant task getting ready for the triennial examination of the Society’s operation by the Department of Insurance. As you know, every three years, every insurance compaa^i is required to undergo an examination of every aspect of its business. At the Society’s last examination in 1967, we had anywhere from four to of the Society’s operations dur- j Christmas ads and people are ing the year 1969 — outlining j thinking about things other the problems and a review of than insurance. Because of the good response to the first ad, our Direct Sales Agency has run three more newspaper ads and as of a few days ago, we will be issuing another 75 policies and insure over 100 additional people — and the replies are still coming in. Along with this new Direct Sales Program, the Society is testing a program of new fraternal benefits including offers of low cost vitamins, retirement publications, travel advice, film processing and merchandise offers. The response to these new fraternal services has been encouraging, but it is felt that further testing of this concept is necessary before a decision is made to extend these fraternal services to all of our membership, To summarize, 1969 was a year that the Society encountered and solved in great part many problems that beset both fraternal and commercial insurance organizations. In 1970, we look for another year of growth for the Society in a 11 areas of our operations with the biggest area of growth expected in the Direct Sales Program-With your help, 1970 and years ahead will be a period of tremendous growth for the Holy Family Society. Robert M. Kochevar Secretary A motion was made by Ronald Zefran and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the Secretary be accepted as given. Motion Carried. (To be continued) NASPROTJE — Znani filmski igralec Gregory Peck s svojo ženo in z znano igralko Avo Gardner (na desni) na prvi predstavi svojega novega filma v Londonu na Angleškem.