Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2990, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 zn inseratc; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava:Kopitar-jeva 6, telefon 2992
Delo in plačilo
Vožnja po slavonski ravnini je enolična in ulrud-ljivu. S sopotnikom se oba dolgočasiva, zato znova pričneva prekinjeni razgovor. O čem drugem kakor o krizi. >Se gotovo tudi v vaši zdravniški praksi pozna kriza?«, ga vprašam. ::Kako da ne! Pred nekaj leti še, ko sem prišel na sedanje mesto, sem dnevno zaslužil 600, 800 Din, toda danes komaj polovico tega. Ljudje nimajo denarja, pa ne kličejo zdravnika, ali le v najnujnejših slučajih ...
Tako se je pletel pogovor dalje z mladim, itile-ligenlnim srbskim zdravnikom, ki si je za nekaj tednov vzel dopust, da ga preživi v Sloveniji. Najin razgovor je tekel monotono, kakor naš vlak. V misli pa so se mi vedno pevračale one številke. Ta mladi mož, ki bo imel nekaj čez trideset, služi torej mesečno sredi siromašnega prebivalstva, kakor ga sam popisuje, vendarle nad deset tisoč dinarjev. Da. Precej je moral študirati. Mnogo je izdal za potrebne inštrumente. Njegov poklic je socialno zelo korislen in tudi za izvrševalca samega večkrat nevaren. Medicinska znanost hitro napreduje. Zdravnik, ki hoče napredovati, mora zasledovati vse, kar je novega v medicinski vedi. Treba je kupovali in naročati knjige in revije. Duševno delo je treba primerno honorirati in zdravnik mora drugače služiti ko brivec.
Vse to je čisto res. Poleg lega šteje ravno zdravniški stan brez števila velikih človekoljubov, ki sploh ne gledajo ua denar. Ki pomagajo, kjer je pomoči treba, ki od reveža nočejo niti dinarja, pač pa delajo ponoči in ob vsakem vremenu težka in nevarna pota. Plemeniti možje, ki žive sredi siromakov v največji skromnosti iu si v desetletjih naporne službe niso pridobili materijelnega bogastva, pač pa globoko hvaležnost tisočev in tisočev najbed-nejših trpinov. Ce govorimo o zdravnikih, takoj vsak uvidi, da bi vsaka splošna sodba o nesorazmerju med izvršenim delom in plačilom bila razžaljiva in krivična.
Soveda so tudi med zdravniki izjeme. A pustimo naše vrle zdravnike, ki nam res da ne morejo služili za primer neprimernega zaslužka in pomislimo rajši na druge svobodne poklice. Kakšen je ljudski dojeni? Splošna sodba ljudstva je, da nekateri stanovi in poklici, svobodni poklici seveda, prejemajo previsoke plače za svoje delo. Dejansko gre tu za velik in važen socialni problem, ki ogroža ravnovesje sodobne družbe. Kljub obči gospodarski krizi še vedno opazujemo primere hitrega obogate-nja, ki ni v nikakem razmerju z izvršenim deloin. Ne gre v tem primeru niti za rentnike in sinekuri-sle. Gre za poklicno delo. ki pa zahteva zase tolikšno plačilo, da nikakor ni več v skladu s sodobnimi, tako zelo poslabšanimi socialnimi prilikami. Niso izmiSljeni slučaji, če omenimo, da še tudi v današnjih razmerah mnogi »zaslužijo letno po več sto-tisočev, ne da bi kaj posebnega riskirali, ne da bi posebno naporno delali. Kako naj družba o tem sodi? Da bi imel kdo pravico do lakih dohodkov lc zalo, ker je imel srečo, da je bil dobro vzgojen in -o mu drugi oskrbeli boljšo izobrazbo — lo bi vsekakor bilo malo preveč staromodno naziranje. Prav je, da družba sposobnim utare pot kvišku, da jim preskrbi sredslva, četudi draga sredstva, za njihovo delo v korist občestvenosli. Toda ni v redu, da ledi, potem ko jim je družba omogočila ugoden položaj, vkttšajo brezobzirno obogaleti na račun drugih ljudi. Kakor hitro pridejo sna položaj«, imajo pred očmi samo še osebne in družinske koristi. Pač so pripravljeni služiti ljudstvu s svojimi talenti, toda Ie pod pogojeni, da sc jim odstopi izbran,prostor, ki omogoča vsakovrstno uživanje, bogastvo in luk-suz, poleg tega pa še češčeno ime. Meščanska civilizacija nam vzgaja vedno več lakih tipov, od katerih ljudstvo v resnici nima nikakih koristi. Velik del tega, kar oni pridobe, ne gre v prid občestva, temveč njih samih, oziroma njihovega ožjega dru-Sinskega kroga. Pri vsej objektivnosti, ki jo je treba ohraniti do družbe, ki mora nositi težka bremena in jo tarejo hude skrbi, mirno lahko rečemo, ne da bi postali nelojalni, da si nekateri v svobodnih poklicih dajo predobro plačati ljudstvu storjene usluge. Morda socialni davek, ki ga zase zahteva sodobna buržuazija, ni tolikšen, kakor ga je svoje dni pobiralo graščinsko plemstvo, je pa vsekakor Se vedno previsok, da bi bil v skladu s pravičnostjo.
Priznamo, da je regulacija silno težka, ker je direktna intervencija v času, ko se tako hitro menjajo vrednote, lahko samo iluzorna. Pri stvari ne gre ne za tatvino ne za prevaro. Sicer je naša sodobna miselnost tako pokvarjena, da nam ludi legalna tatvina ni več drugega kakor normalna finančna operacija. Kaj ni po vsem svetu tako, da sc nepoštenjaki poslužijo par konkurzov, da pridejo do premoženja? Torej ne gre ne za tatvino, ne goljufijo, gre za zaslužek, ki ni zaslužek. Tu pa odločuje samo človekova vest. V gospodarsko tako negotovem času, kakor je naš, bi težko bilo s paragrafom razmejiti med tem, kaj je legitimno in kaj je pretirano. Za človeka v svobodnem poklicu, n. pr. trgovca, če aima vesti, je prav za prav edina omejitev bojazen p.vd neuspehom. Vesten človek bo seveda drugače postopal. Zato je treba vzgajati stanovsko in poklicno vest. Vsekakor težka in delikntna naloga za moraliste. Bogastvo, pravijo, naredi človeka sebičnega in često tudi slepega. Velik uspeh religiozne misli v teh krogih je že to, ako se jim vzbude dvomi o pravilnosti njihovega ravnanja in želja po resnični reformi. Kdor bo hoiel biti strog z njimi, bo preje moral bili pravičen in upoštevali, kako neizmerno težko se je poedincu iz.lrgati Iz milieujn, v katerem giblje njegov slan. Saj je marsikomu način živ-lienja in pridobivanja, kakor mu jc bilo privzgojeno, kakor hodulja otroku, brez katere misli, da ne bo mogel hoditi.
Izven vsakega dvoma je, da jc Ireba v vseh krogih ustvariti novo socialno atmosfero. Brez te nujne reformo bo prepad med stanovi vedno bolj
Pete letošnje volitve v Nemčiji
Konec debate
Pariz, 14. septembra. AA. Havas poroča 11 Berlina: Predsednik razpuščenega državnega 'zbtv-ra Goring jo poslal predsedniku republike "pismo, v katerem izraža nado, da bo Hindenburg na podlagi izidti ponedeljkovega glasovanja odtegnil svoje zaupanje vladi. Vlada ima proti sebi 85 odstotkov nemškega naroda, pravi Goring, in zato ne ! more več voditi notranje politike in tudi ne za-I stopati Nemčije pred tujino v teh okoliščinah. Vtis imam, nadaljuje Goring. da hoče vlada v prvi vrsti zakriti pred vašimi očmi, pred očmi nemškega naroda in tujine, na kako strašno ozkih temeljih stoji, iu da je zalo hotela preprečiti glasovanje v parlamentu.
Y krogih vlade živahno komentirajo Goringa-vo pismo, ki je stilizirano brez uvodne vljudnostne formule in tudi brez pozdrava na koncu, ter na-glaiajo, da se ie to pot prvič zgodilo, da je predsednik republike dobil tako pismo.
Berlin. 14. septembra, tg. Predsednik republiko Hindenburg je danes prav na kratko končal včerajšnje obširno dopisovanje o dogodkih pri razpustitvi državnega zbora. Hindenburg je po svojem državnem tajniku Meissnerju odgovoril predsedniku državnega zbora Goringu s par vrsticami, da so sklepi državnega zbora, ki so bili sklenjeni po izročitvi razpustivenega dekreta, protiustavni tn zato brezpredmetni.
Priprava na odločilno borbo
Čeprav vlada še »i razpisala novih volitev, je volivna borba že zelo živahna. Izdane so obširne resolucije, ki v zelo ostrem touu napadajo von Pa-penovo vlado. Od slrani vlado se edino le izjavlja, da bodo volitve izvršene ustavnim potom. Med tem pa se splošno pričakuje, da bo vlada izdala uared-bo o političnem premirju (Burgfriede), tako da se bo omejil čas volivne borbe. Volitve v novembru bodo že pete tekom tega leta, kar predstavlja rekord. Do sedaj so se vršile dvakrat predsedniške in dvakrat parlamentarne volitve. Jasno je, da so
j blagajne vseh strank ze zelo prazne in da le težko [ prenašajo volivno borbo. Ravno zaradi tega bodo vse stranke rade pristale na politično premirje. Nadalje »se zatrjuje, da namerava vlada razpustiti pruski deželni zbor, da na ta način dobi v svoje roke policijsko oblast. To pa seveda ne bo šlo brez kršitve ustave, ker pruski zbor lahko razpusti edinole pravni odbor z večino treh članov. V tem odboru pa se naflajajo narodni socialisti in centrum. ki imajo večino. Kako se bo končala ta formalna borba med vlado in nadzorstvenim odborom, je stranskega pomena, vendar pa vse kaže, da se je pričela odločilna borba. Z druge strani pa je inalo verjetno, da bodo volitve same prinesle kako stvarno rešitev.
Prve volilne prohlamaciie
Berlin, 14. sept. Ig. Danes je izšla prva volivna proklamacija centruma, ki ugotavlja, da si jc izpo-slovala razpust državnega zbora državna vlada, ki
se ne briga za narod in ki ne uživa zaupanja od parlamenta. Dalje pravi proklamacija, tla jo državni kancler svoja pogajanja z zastopniki narodnih socialistov in centruma porabil za dvojno igro in izigral skupino proti skupini. »Germaniac pripominja k temu. da razpustitev parlamenta in Pape-uov govor kažeta vse znake stanja, ki ni več ustavno. Ta list obsoja diktaturo one brezinienske stranke. ki ima sedaj oblast.
Berlin. 14. sept. AA. Prvi jo začel volivno kampanjo Hugenberg. Objavil je apel na nemško prebivalstvo, v katerem oznanja, da bo nacionalistična stranka vodila volivno borbo ne kot politična stranka, nego kot politična armada nove države, po kateri hrepene milijoni in milijoni ljudstva, doslej zasužnjenega od strank«.
Berlin, lt. sept. Ig. Nemško delegacijo za plenarno sejo Zveze narodov, ki se bo začela 20. septembra v Ženevi, bo vodil nemški zunanji minister baron Neurath.
„Kuratorij za mladinsko vzgojo"
Obstoječe mladinske zveze ostanejo
Berlin, 14. sept. tg. Danes se je z naredbo driav nega predsednika Hindenburga uresničil načrt organizacije državne vzgoje mladine, ki gu je že svoječasno nameraval v Briiningovcm kabinetu takratni notranji in vojni minister Griinner, in ki je imel predvsem ta politični namen, da bi mladino iztrgal strankam. S to naredbo se ima namreč sklicati tako zvani -»kuratorij za mladinsko vigojoc (Jugenderziirhtigung). Predsednik kuratorija je državni notranji minister von Gayl, poslovodeči predsednik pa bivši general Stiilpnagel. Vlada je izdala pojasnilo, t katerem izjavlja, da se » to novo organizacijo ne namerava omej9Tatj svoboda že obstoječih mladinskih »vez. Ta kuratorij bo skrbel, da se bodo splošno gojile telesne vaje. posebno pa šport na terenu. Naredba poživlja Tgc tozadevne zveze, razen komunističnih, torej Reichsbanner. ■Vahlhelm, narodno socialistično S. A. oddelke, dalje Jungdeutscherorden in številne organizacije centruma. naj svoje člane pošiljajo v državno vzgo-
jo, ki se bo vršila v 20 športnih taborih. Vzgoja bo trajala tri tedne. V posameznih taborili mladina ne bo smela biti ločena po strankah. Uniforme in znaki strank so med v igo j o prepovedani. Za vse bodo na razpolago enotni kroji. Iz raznih zvez hoče vlada pridobiti one moči, ki bi potem lahko tako državno vzgojo nadaljevale. Na la način hoče vlada tekom prihodnjih mesecev pridobiti več tisoč mladih ljudi, da jih odvrne od strankarsko političnega delovanja. Za kritje str« kov je na razpolago en in pol milijona mark.
Pariz, 14. septembra. AA. Iz Berlina poročajo, da v tamkajšnjih vladnih krogih resno razmišljajo o tem, da razpuste Hitlerjevo vojsko, njegove sekcije in organizacije. Do tega bi prišlo tedaj, čc bi nacionalni socialisti s svojim nastopom proti vladi izzvali tak sklep vlade. Vodilne osebnosti hitlerjeve stranke so o tej nameri vlade obveščeni in pravijo, da jih ne preseneča.
Mesto it miljard - i miljarda
Angleški načrt za likvidacijo medzavezniških dolgov
Pariz. 14. septembra, tg. Tudi Radio-Agentura poroča iz Londona, da se angleška vlada sedaj bavi ii tem, da sestavi načrt za končno likvidacijo medzavezniških vojnih dolgov. Temeljila misel angleškega načrta je ta. da bi se razpisalo veliko mednarodno posojilo za eno milijardo dolarieT. ki bi se obrestovalo po 1 in pol odstotka. Agcnturn javlja nadalje, da ameriški senator lteed, ki se nahaja sedaj v Londonu iu je imel včeraj sestanek z MacDonaldom in sirom Johnom Simonom, temu načrtu ni protiven. Poluradna francoska izjava sporoča, da francoska vlada ni zahtevala nobenega moratorija za svoja plačila, ki jih ima plačati Ameriki 15. decembra, ker zapadejo takrat samo obresti za francoski dolg. Na podlagi dogovora Mellon-Bcranguer pa sme Francija proglasiti na podlagi
garancijske klavzule samo moratorij m vračilo glavnice, tako da ta klavzula za francoska plačila, ki sc imajo izvršiti 15. decembra, osla.ia brezpredmetna.
Newvork. 14. septembra, tg. Hcarstori listi poročajo iz autoritativ nih londonskih virov, da evropski finančni strokovnjaki sestavljajo ponudbo na Ameriko radi ureditve vojnih dolgov, čaje se, da ponujajo eno milijardo dolarjev namesto 11 milijard za vojno dolgoTo. Ta zaesek se namerava pridobiti potoni mednarodnega 1 in pol odstotnega posojila. Guverner angleške narodne Ivanke Norman, je ta načrt pojasnil ameriškim bankirjem ter je tudi vlada v 5Vashingtonu o tem informirana.
Anglija na strani Francije
Odločno pisanje angleškega tiska
London, 14. sept. ž. Današnji uradnik »Morning Post« odločno zagovarja francosko stališče v ra/.oro-žitvenem vprašanju. Konservativni list zatrjuje, ila ima Herriot popolnoma prav, da smatra Zvezo narodov kot edinega odločujočega činitolja za reševanje tega vprašanja. Ta problem se lahko reši edinole s splošnim sporazumom, in sicer Ic v etapah. V slučaju, da Nemčija enostavno odpove vcrsaillsko pogodbo, je verjetno, da bo izgubil istočasno svojo veljavnost tudi lorarn>ki dogovor, ki bi bil nadomeščen s francosko-angleško defenzivno zvezo. Zn Miissolinija bi bilo dobro, čc bi malo bolj natančno proučil stališče Italije. Kajti če sc Nemčija s pomočjo Italije ne bo čutila nič več vezane na vcrsaillsko pogodbo, potem sme Avstrija upali, da bo našla francoske in angleške simpatije za vrnitev Tr.sta in južne Tirolske. Uvodni članek »Nevv Chro-niclc-a« naglaša zmeren ton francoskega odgovora in pričakuje oil angleške vlade, da ho posredovala med Francijo in Nemčijo.
Pariz. 14. sept. ž. Glavni organ radikalne stranke »La ltepublicpie« poziva v uvodniku vlado, da umakne Tardieiijcv razorožit?oni načrt, ki je bil predložen razorožitveni konferenci ler ila ga zamenja z novim, ki bo v skladu z doktrinami, katere zastopa sedanja francoska vlada. C i m se razorožitvena konferenca ponovno sestane, morajo francoski predstavniki napraviti veliko geslo, katero ze od zdavnaj pričakuje od Francije ves svet. Nov francoski načrt bi moral vzeti za bazo one principe, ki jih je francoska vlada poudarila v svojem odgovoru na nemško spomenico o enakopravnosti v oboroževanju. Ta princip vsebuje v glavnem praktično razorožitev pod mednarodno kontrolo. S tem, pravi list, Francija lahko uspešno sodeluje z veliko demokracijo Anglije in Amerike pri vzpostavljanju znosnega stanja v svetu in na obrambi in utrditvi miru.
Pariz, 14. septembra, tg. Echo de Pariš- po-
raslel in pripravljal z nujnostjo ono socialno k.da slrofo. katere si noben človekoljub in patrijol ne more želeli.	drin.
roča, da je MacDonald zahteval pristanek Francije za odgoditev seje predsedstva razorožitvene konference, ki je določena na dan 21. t. m., da bi se medtem vendarle še moglo pregovoriti Nemčiio, da se udeleži seje. List pravi dalje, da je Herriot odklonil tako odgoditev. vendar pa naglasi), dn te pripravljen, razpravljati o vsaki točki nemških vojaških zahtev.
Amerika se nagiba k demokratom
Newyork, 14. sept. ž. Volitve v Maini so 'povzročile v Združenih državah Severne Amerike velikansko iznenadenje in se splošno smatrajo kot barometer za predsedniške volitve. Ta barometer potrjuje, da se simpatije volivcev nagibajo k demokratom. Od treh kandidatov so dobili pri volitvah demokralje dva, medtem ko so do sc.laj imeli vse tri mandate republikanci. Takega uspeha demokralje ne beležijo že od lela 1900. V republikanskih vrstah je poraz v državi Maini povzročil splošno presenečenje. Predsednik Hoover je poslal glavnemu odboru stranke brzojavko ter izrazil svoje razočaranje. Nasprotno pa je pri demokratih povzročila zmaga veliko veselje in predsednik narodno-demokralskega komiteja je izjavil, da ne more bili več nobenega dvoma, da bo z.a predsednika izvoljen z večino 10 milijonov glasov demokratski kandidat Roosevelt.
Tifus v Rusiji
Varšava. 14. sept. A A. Poljska telegrafska agencija sporoča, da je izbruhnila silna epidemija tifusa na sovjetskih tleh blizu poljske meje v okolici Zaslavva: Kodjanyja in Ostrozycka. Oblasti so vse ukrenile, da zaščitijo prebivalstvo, vojaštvo in mejne straže. Poljske oblasti so prepovedale vsem, ki prihajajo iz krajev, kjer vlada epidemija, dostop na poljsko ozemlje.
Stresa pred novimi
Kako organizirati pomoč Podonavju
Stresa. 14. septembra, ž, Pododbor nakupo-valcev in prodajalcev je sprejel načrt o revalorizaciji žita ter pri tem stavi! naslednja tri vprašanja: 1, Katere kategorije živil spadajo pod revalorizacijo. 2. Odrediti je treba točno višino fonda. *>■ Kakšne protiusluge naj napravijo države, ki izvažajo žito. V zunanjem odboru je (rancoski delegat predložil načrt o ustanovitvi skupnega mobilizacijskega fonda v korist vzhodnih in srednjeevropskih držav. Ta fond bi se popolnoma razlikoval od fonda za revalorizacijo žita.
Rim, 14. septembra. AA. Agencija Štefani poroča iz Strese: V svojem ekspozeju o načrtu za valorizacijo poljskih pridelkov držav srednje in vz.hodne Fvrope je italijanski delegat De Michelis tiaglasil, da določa načrt to valorizacijo s finančni-
Revolucija v Cile
■Santiago de Chile. 14. sopt, ž. 1'railno poročajo, tla je provizorični predsednik Carlos Davila demi-.-ijoniral. Demisijo jc podal na pritisk letalcev, mor-naricc in garnizona v Valparaizu, ki so se uprli in zagrozili, da bodo bombardirali predsedniško palačo. Vojaška junta, ki je sestavljena iz generala Otere. polkovnika Merina in admirala .loane, je prevzela ponovno vladne posle. Junta je postavila za predsednika republike poveljnika vojske, generala Lanca. Dosedanji predsednik je pobegnil v ameriško poslaništvo.
mi subvencijami iz fonda z.a valutno obnovo, lako da bi sodelovale pri ustanovitvi tega fonda vse evropske države. Te subvencije bi se razdelile med države - izvoznice žilne hrane. Nadalje je De Michelis podčrtal potrebo ureditve vprašanja srednjeevropskih hdržav ne samo glede valorizacije poljskih pridelkov, nego tudi glede likvidacije dolgov, da se obnovi kreditna sposobnost in sploh zagotovi gospodarska obnova teli držav. Brez tega ne bi načrt n valorizaciji poljskih pridelkov imel ni-kake vrednosti.
Ker so nekatere delegacije piosile za naknadne instrukcije svoje vlade, se ho diskusija o teh vprašanjih nadaljevala na prihodnji seji.
Finančni odbor je odgodil svoje •.cje do petka.
London, 14. septembra. \A. Bollvijsko poslaništvo je objavilo komunike glede nasprotujočih si vesti o zavzetju utrdbe Bo<|ueron. Komunike navaja tole poročilo bolivijskega generalnega fta-ba: Poveljnik paragvajskih čet je preuranjeno razglasil, da so njegove čete zmagale. To poročilo je povzročilo navdušene manifestacije v Asuncionu Ko pa se je pokazalo, da so Paragvajci izgubili bitko, si je poveljnik sam vzel življenje.
Komunike nadalje poroča, da so bolivijske čete kljub ojačenjem, ki so jih dobile paragvajske čete, odbilo novi napad. Utrdba jc trdno v rokah Bolivijcev. Boji se nadaljujejo.
Za decentralizacijo socialnega
zavarovanja
'. so kttže, tla jc vprašanje reforme socialnega zavarovanja stopilo v aktualen stadij. Zlasti sc vidi tendenca k rešitvi tega vprašanja pri novoimeno-vaucm ravnateljstvu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki že menda izdeluje tozadevni predlog zu ministrstvo sccialnc politike. Poleg tega se tudi razne gospodarske korporarije in strokovno organizacije bavijo na svojih zborovanjih s temi vprašanji in podajajo svoja mnenja.
Zadnje čase jc prišlo v javnost tudi mnogo kritik o poslovanju SUZORa, ki pa so nam bile znane tudi pred poročilom sedanjega nadzorstva. Vso te kritike so bile več ali manj upravičene iu so še podčrtale potrebo reforme.
Ni danes naš namen spregovoriti meritorno sploh o reformi socialnega zavarovanja, pač pa se nam zdi potrebno podčrtati zahtevo po decentralizaciji socialnega zavarovanja.
Kakor jc znano, jc stopil zakon o zavarovanju delavcev v veljavo leta 1922. Kdor se spominja tedanjih časov, ve. da je bila tedaj doba, ko je bilo zakonodajno delo zelo pod vplivom popolnoma centralističnih tendenc. Vso le znake centralističnega naziranja nosi tudi zakon o zavarovanju delavcev. Že tedaj pa so nekateri slovenski krogi naglašali, da je potrebna samouprava zavarovanja. Ta zahteva je vedno bolj prodirala in danes dobiva veduo bolj na terenu. Slovenski gospodarski krogi, ki go bili zastopani v Zbornici za TOl, so sc vsi brc« izjeme izjavljali vedno za samoupravo socialnega zavarovanja. Tudi veliko slovensko trgovsko «boro-vanje v Mariboru, ki se ie vršilo pretekli mesec, jc ponovno podčrtalo potrebo reforme socialne zakonodaje posebno v organizacijskem oziru.
Kolikor nam je znano, sc tudi velik del delavskih organizacij zavzema za avtonomijo. Edini nasprotniki avtonomije so naši socialisti. Saj smo nedavno v njih glasilih čitali, da je avtonomiziranjo socialnega zavarovanja po »plemenskih« vidikih kvarno, škodljivo interesom zavarovanja in interesom splošnega napredka. To je pa popolnoma na-pačuo stališče iu čudimo .o, kako se more najti delavski list, ki nastopa danes za ccntralizarijo.
O zahtevi gospodarskih krogov po avtonomiji posameznih -irok v okviru banovin, se da govoriti in debatirati, nesporno pa je. da sc naj zavarovanje uredi po banovinah. Ce bi bili naši socialisti dosledni, hi morali reči, da je bila tudi razdelitev države na banovine izvršena po »plemenskih« vidikih. kar pa jc gotovo nesmiselno.
Današnji birokratizem v socialnem zavirava-nju je v veliki meri pogojen po sedanji organizaciji socialnega zavarovanja in ta birokratizem je treba vsekakor odpraviti. Mislimo tudi. da so posamezni organi socialnega zavarovanja, posebno če Iii bili organizirani po banovinah, dovolj veliki, da jim ni treba še posebnega upravljanja po osrednjem uradu. Najbolj razumljivo bi bilo. če bi se funkcija osrednjega urada za zavarovanje (lel.o cev omejila na nadzorstvo banovinskih organov ter na
Zasluge dmšiva tobačnih upokojencev
Neka znana oseba je napisala pod naslovom: r-K položaju tobačnih vpokojencev in vpokojenk tr Slovenskem Narodu . št. 190 in šl. 196 dve notici, v katerih polemizira z objektivnim člankom strokovnega društva tobačnih vpokojencev in vpokojenk, ki je bil priobčen v Slovencu št. 170. Ti notici trdita, da se društvo ni prav nič brigalo za vpokojence. da nima za povišanje pokojnine prav nobenih zaslug, pravtako ne za prevedbe kronskih v dinarske pokojnine. Notici trdita, da je drušivo grešilo, ker ni doseglo tega, da bi prišli upokojenci do polnih prejemkov, kakor jim jih je zagotavljala avstrijska zakonodaja in da je celo krivo, če se to vprašanje že ni poprej rešilo v prid tobačnim upokojencem. Iz notic sploh zveni, da je škoda denarja, ki so ga upokojenci in upokojenke plačevale društvu s članarino, češ, da so se za izboljšanje položaja brigali predvsem drugi.
Ti notici sla tako tendenčni in neutemeljeni, da jima nihče, kdor količkaj pozna pravo slanje, ne more verjeti. Iz obširne zgodovine te borbe za pravice tobačnih delavcev in upokojencev, ki nam je na razpolago, je razvidno vse ogromno delo, ki ga je strokovno drušivo tobačnih upokojencev in upokojenk napravilo in vsi uspehi, ki jih je doseglo. Seveda sedaj, ko je po večini delo že doseglo uspehe, sedaj je lahko priti in zabavljati: »Nič niste napravili. Skoda je denarja, ki ste ga dobili od upokojencev. V resnici pa so tobačni upokojenci že od leta 1919 pod okriljem Jugoslovanske strokovne zveze in od leta 1923. ko so osnovali samostojno društvo, včlanjeno v tej zvezi, vodili odločno borbo za izboljšanje svojega položaja. Nešteto je bilo intervencij, spomenic, deputacij in drugega težkega dela za zboljšanje položaja. Pri lem so šli društvu na roko z vsemi močmi poslanci bivše SLS, zlasti gg. Smodej, Gostinčar, dr. Gosar in drugi. Društvo je imelo tedaj in ima še sedaj absolutno večino tobačnih upokojencev in upokojenk. Leta 1919 so decembra meseca zahtevali 50% zboljšanje temeljnih in 50r'r zvišanje draginjskih doklad. Prvič so dosegli 25%. Društvo pa je že če/, en mesec ponovno vložilo vlogo in obnovilo svojo zahtevo. Uprava monopolov je priznala 50—60 kron temeljne pokojnine in 75» K draginjske doklade. Ponovno je zahtevalo društvo leta 1961 zvišanje doklad, prav tako lela 1923. Ni društvo krivo, če je imelo tedaj bolj šibke uspehe. Leta 1924 je ponovno zali levalo. da se tobačni upokojenci uvrsie v položaj državnih upokojencev in sicer v enako kategorijo službene pragmatike. Zahtevalo je prevedbo kronskih v dinarske pokojnine, zahtevalo je enake sta-narinske doklade. Drušivo pa niti odgovora ni dobilo na svoje zahteve. Leta 1926, 23. avgusta, je iz-tv;el v Slovencu daljši članek, v katerem je društvo ponovno poudarjalo vse zahteve tobačnih upokojencev. Pa žo tedaj se je pojavil v »Jutru« napad na društvo. In društvo je tedaj odgovorilo v »Slovencu , da so se zahteve tobačnih upokojencev razbile na nedostopnosti monopolske uprave, v kateri je bil član sam dr. Gregor Žerjav, v čigar glasilu je izšel napad ua društvo tobačnih upokojencev.
Dne L julija 1927 je ministrski svet sprejel uredbo o prevedbi kronskih v dinarske pokojnine v eh državnih kronskih upokojencev. Te prevedbe pn niso veljale za tobačne upokojence, ki so bili po mnenju odločujočih upokojenci monopolske uprave.
januarja 1930 pa je društvo prejelo po tobačni tovarni v Ljubljani odgovor monopolske uprave, v katerem zahteva, naj predlože vse ustanove prošnje za prevedbo po uredbi od 27. 7. 1927, ker je li-
slatistično službo, kakor pravilno poudarjajo slovenski gospodarski krogi. Sploh zahteva v suka centralizacija kompliciran upravni aparat, ki jo seveda tudi drago iu težko breme za poslojomah-o in poslodajalce.
Najvažnejše načelo, ki ga je pri reformi »-»«•{-alnega zavarovanja vpoštevati, pa jc pravična razdelitev bremen in dohodkov na posamezne pokrajine. Nikakor ue gre, da Iii se v nekaterih predelih države prispevki plačevali redno, drugod pa bi zaostanki šli v desetine milijonov. 'Tako vzdržujejo redno plačujoči člani, odnosno pokrajino one Mane in pokrajine, ki neredno plačujejo. Tu so da irij-lažc napraviti remedura, če se izvede decentralizacija socialnega zavarovanja po banovinah. Predvsem sc mora uveljaviti načelo, da naj denar ostane tam, kjer jo bil zbran, da oploja gospodarstvo v oni pokrajini, odkoder je prišel. To načelo jc na primer lepo izvedeno pri pokojninskem zavarovanju nameščencev in doslej še nismo slišali iz naših krajev pritožb glede teritorialne porazdelitve sredstev pokojninskega zavarovanja. To načelo bi bilo uvu-ljaviti povsod drugod, predvsem pa v socialnem zavarovanju, pa bi tudi v Ljubljani imeli palačo socialnega zavarovanja, kot jo imajo v Zagrebu, kjer so zazidani tudi milijoni slovenskega denarja, pa ne samo gospodarjev, ampak tudi delavcev.
Poleg tega vidimo, kako se drugod v državi lc polagoma izboljšujejo razmere v socialnem zavarovanju, kajti dokler bomo imeli ta način zavarovalne organizacije, ne bo nihče mislil na reformo doma, ko vendar prihaja kritje deficitov od drugod.
Pri nas so dani vsi predpogoji, da se izvedo decentralizacija socialnega zavarovanja po banovinah. Pomislimo, kako velik je ljubljanski OUZD. Pri tolikem številu zavarovancev jc žc lahko misliti na samostojnost toga urada, ki je daues za toliko malenkosti odvisen od zagrebškega osrednjega urada. Kdor pozna tehniko organizacije socialnega zavarovanja, ve, kako velika cokla je marsikdaj birokracija, ki je sama sebi cilj, ne vpoiteva pa svojega smotra.
Uprava socialnega zavarovanja bo postala z decentralizacijo gibenej>a. enostavnejša in cenejša, kar jc najvažnejše. Le tako ho lahko zadovoljevala vedno večje zahteve, ki se stavljajo nanjo.
Lokalni faktorji, tako delavski kot delodajal-ski, bodo imeli na socialno zavarovanje veliko večji vpliv, kot ga imajo sedaj, kar bo lc koristilo interesom zavarovancev. S tem bo odpravljeno mnogo nedostatkov, ki sp sedaj ne dajo odpraviti radi interesov Hrupih pokrajin države. Seveda je potrebno. da se tudi volijo zastopniki delavrev in delodajalcev v upravo socialnega zavarovanja, kar jc menda skupna zahteva vseli delavskih zastopnikov.
Iz vsega |pga jp razvidno, kako velikp koristi bi lahko impli Slovenci od decentralizacije socialnega zavarovanja. Zato mora biti splošna zahteva; avtonomija socialnega zavarovanja po banovinah?
naučili minister že 9. avgusta pooblastil finančnega direktorja, da izvrši prevedbe. To pooblastilo je monopolska uprava zahtevala že januarja 1928. Ko bi se društvo ne brigalo za to stvar, bi monopolska uprava ne imela povoda o tem obveščati društvo tobačnih upokojencev. To je vendar jasno, ko beli dan!
Izplačilo prevedb pa se je izvršilo šele v letu 1931 za tekoče leto in šele leta 1932 za čas od avgusta 1927 dalje. Prevedbe pa gotovo tudi letos ne bi bile izplačane, ako ne bi bilo zopet društvo tobačnih upokojencev in upokojenk na odločujočih mestih, bodisi pismeno bodisi pa osebno po svojem delegatu v februarju in maju 1932, interveniralo na nionopolski upravi, zlasti pa pri finančnem ministrstvu. ki je odločujoče za odobrenje kredita, po-Irebuega za izplačilo prevedb. Ites je bila ludi neka druga oseba v Belgradu, toda šele tedaj, ko je bila zadeva po zaslugi društva že urejena! Nikoli ni bil v lem glavni namen društva, da Iu in tam pribori upokojencem kak priboljšek, temveč v tem, da pribori upokojencem in upokojenkam take pokojnine, ki bodo primerne njihovim pravicam in potrebam. Zato je društvo od svoje ustanovitve dalje vztrajno delalo za dosego tega cilja, dokler ni končno monopolska uprava pričela z defioitivno rešitvijo lega vprašanja. Izdelala je načrt pravilnika, s katerim bo urejeno vprašanje pokojnin tobačnih upokojencev in upokojenk na način, kakor smo ga navedli v 179. številki »Slovenca«. Da je ta zadeva do sedaj sploh tako daleč prišla, je predvsem zasluga Društva tobačnih upokojencev in upokojenk, ki že vsa lela dela na tem, deloma samo, deloma pa skupno z. društvom aktivnih tobačnih delavcev. Nikoli ne bi tobačni upokojenci dosegli tega, kar so, ako se ne bi s lako vztrajnostjo oklenili svojega društva, kateremu tudi zaupajo. Polena je lahko metati društvu pod noge, delati pa je mnogo težje. Tobačni upokojenci in upokojenke vedo, komu morajo biti hvaležni. Osebi, ki jo napisala napad v »Narodu«, gčtovo ne, pač pa svojemu društvu, ki se ga bodo v bodoče šo bolj tesno oklenili! Kdor pa meče polena pod noge društvu, ki je tako vestno delalo za korisli vseh upokojencev, la razbija njihovo enotnost in jo njihov škodljivec! (Op. uredništva: Ta članek nam je bil poslan že pred več dnevi, pa je zaradi tehničnih težkoč moral priti v list šele danes. To ugotavljamo zato, da ne bo kdo mislil, da društvo tobačnih upokojencev ni pravočasno odgovorilo.)
Lunin mrk
Ljubljana, 14. sept.
(.'oprav ni bilo nebo nocoj preveč jasno, vendar je bil lunin mrk dobro viden. Mrk se je pričel ob 29.18, ko so je zemeljska senca prvič dotaknila polne. lune. in se je končal ob 23.45. Razen pri nas so ga videli še v Severni in Južni Ameriki, na Atlantskem oceanu, v Afriki, Aziji, Indijskem oceanu in Avstraliji.
Med mestnim prebivalstvom je lepi nebeški pojav vzbudil le malo pozornosti, ker je pač skoraj vsak pozabil, da je danes ščip in ne _ prvi
krajec,kakor je luno spremenil mrk.
Belgrad, 14. sept. 1. Patriarh VarnaVa je znova daroval ljubljanski pravoslavni cerkveni občin! Din 10.D00 za zgraditev pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Belgrad, 14. sept. 1. Na oni izmed prihodnjih sej arhierejskega sabora se bo popolnilo mesto pravoslavnega nielropolila v fCagrebu.
Belgrcd. 14. septembra. AA. Danes se je od 11 do 13 vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta dr." Milana Srskiča.
Indski problem se bliža rešitvi
Ali bo Gandhi proslovoljno umrl za svoj narod ali pa sodeloval
z Anglijo?
Začuda je sedaj Ghandi, ki sc smatra za zastopnika vseh tlačenih, napravil iz tega veliko vprašanje in se postavil na stran Bramanov, Ghandi opravičuje svoje stališče s tem, da bi posebno politično zastopstvo parijev imelo za posledico še večji razkol med kastami, dočim bi na primer v slučaju ako bi Braman zastopal parije, nastopilo sčasoma pomirjenje in sprava med kastami. Tudi smatra Ghandi korak Anglije za politično emancipacijo parijev samo kot lokav poizkus razcepiti Indijce in tako oslabiti njihov nacionalni pokret. Na vsak način gre tu za posebno psihologijo irt čisto svojevrsten način mišljenja Indijcev in Ghandija samega, ki ga F.vropec težko razume.
Naj bo temu kakor že koli, Ghandi je podkralju naznanil, da se bo od prihodnjega torka dalje, to je počenši z 20. septembrom tega leta, začel postiti ob sami soljeni ali nesoljeni vodi do smrti, ako Anglija ne bo umaknila svojega ustavnega načrta, zlasti kar se tiče »nedotakljivih«. Ta napoved Ghandija je spravila angleško vlado v jako resen položaj. Kajti če bi Ghandi res izvršil to svojo grožnjo, bi v očeh Indcev zrastel do največjega mučenika svojega naroda, kar bi gotovo angleško vladslvo v Indiji spravilo v neprimerno večjo zadrego, nego so bile vse dosedanje Gl an-dijeve akcije. Zdi se pa, da angleška vlada ne bo odnehala, čeprav od vs^h strani pritiskajo nanjo, naj se vda, da prepreči prostovoljno smrt indijskega narodnega voditelja. Angleški podkralj je sklenil, da bo Ghandija izpustil iz zapora, ker dvomi, da bi v tem slučaju izpolnil svojo grožnjo. Ghandi je sicer sedaj izjavil, da se bo kljub temu tudi v svobodi postil do smrti, vendar pa angleška vlada tega ne jemlje za resno.
V vsakem slučaju je nastopil važen moment, ko se ima odločiti vprašanje, ali opuste indski nacionalisti svoj pasivni odpor in sodelujejo z angleško vlado, da se sklene ustava federativne Indije, ali pa dvignejo zastavo skrajnega upora za popolno osvoboditev od angleškega gospodstva.
London, 14. septembra. Ghandi, ki je bil pred dvema letoma začel svoj sloviti pohod do morja, da v protest zoper monopolizacijo soli pridobiva svobodno sol ob morski obali in s tem povzroči sploSen pokret Indije za neodvisnost od Anglije, je zdaj že več mesecev zaprt, Ker se namreč indijski nacionalisti niso hoteli sporazumeti z Anglijo glede ustave za Indijo, je novi angleški podkralj lord NVillingdon začel v Indiji vlado močne roke, razpustil zastopstvo indijskih nacionalistov, tako zvani kongres, zaprl Ghandija in vse glavne voditelje nacionalizma in popolnoma potlačil vsako ljudsko gibanje. Tekom svojega skoro dveletnega vladanja je ločil od Indije severozapadne province in jim dal lastno upravo, nato pa je pristopil k ustavi za Indijo samo.
MacDonald je sporočil indijskim nacionalistom, da jim lioče Anglija dati slejkoprej priložnost, da pri sestavi nove ustave za Indijo sodelujejo. Ker je Ghandi. ki sedi v arestu v Pooni, to odklonil, je angleška vlada kratkomalo oktro-irala volilni red za muslimansko manjšino, ki bo imela svoje kurialno zastopstvo tako v osrednjem federalnem parlamentu Indije, kakor v deželnih zborih in v posameznih občinah. To je zelo vznemirilo indijske nacionaliste, ki se pa kljub temu niso mogli odločiti za to, da opustijo svojo pasivno resistenco. Nato je angleška uprava pristopila k problemu ostalih manjšin in je po brezuspešnem pismu, ki ga je indijski minister sir Samuel Hoare 11. marca tega leta naslovil na Ghandija v zaporu, naj sodeluje pri nadaljnem reševanju indijskega ustavnega problema, oktroirala volilni red in parlamentarno zastopstvo parijev ali tako zvanih »nedotakljivih«, to je one kaste, kateri indijski bramani ne pripoznavajo nobenih ne političnih ne socialnih pravic. Angleška vlada je tem 60 milijonov dovolila kurialno zastopstvo v vseh zakonodajnih zborih kakor muslimanom, čeprav v zelo omejenem številu, da preveč ne raz-draži bramanskih predsodkov.
Življenje za življenje
Gorgulov je bil usmrčen včeraj zjutraj
Pariz, 14. septembra. AA. Gorgulov je poplačal svoj zločin ob prvem svitu davi ob 6. Okoli morišča se je zbralo toliko ljudi, kakor jih novinarji ob takih prilikah še ne pomnijo. Ljudje so čakali vso noč za ograjami kakih 500 metrov od morišča, toda videti niso mogli ničesar. Sodijo, da je bilo radovednežev okoli 1500.
Že ob 2 zjutraj so rabelj in njegova dva pomočnika, oblečeni v sukn|ič in hlače iz belega platna, pripravili oder. Nekaj metrov od njega je slal voz, v katerem bodo pripeljali obsojenca. Noč je bila hladna in jasna.
Gorgulov je prebil poslednje ure svojega življenja na ozki postelji z zvezanimi rokami. Ječarji so vso noč stražili pred njegovo celico in pazili skozi odprto lino nanj.
Še preden je solnce vzšlo, so prišli v ječo kaznilniški zdravnik, generalni prokurator in oba zagovornika Geraud in Roget. Preden sta zagovornika stopila v celico, je Geraud izjavil novinarjem, da zahteva Gorgulova žena truplo svojega moža.
Obsojenca so takoj zbudili, ko je rabelj sporočil, da je vse pripravljeno za usmrtitev. Gorgulova so oblekli v obsojensko obleko, to je v ohlapno srajco z globoko izrezanim ovratnikom. Nato so ga zvezali čez prsi, da se ni mogel ganiti z rokami. Republikanske straže pred ječo so korakale ves čas gor in dol z golimi sabljami v rokah. Medtem se je približal voz.
Okoli giljotine na Aragojevi aveniji so ugasili vse cestne svetiljke. Rabelj je stopil k giljotini; oblečen je zdaj v črno in na glavi ima trd klobuk. Enako sta oblečena njegova dva glavna pomočnika.
Ko sta zagovornika stopila v celico, kjer je Gorgulov prebil poslednjo noč, se je obsojenec zbudil; prvi trenutek se ni zdelo, da bi bil kaj vznemirjen. Toda pozneje je postal nervozen in je nezvezno in hlastno nekaj govoril pred se. Na vprašanje pravoslavnega popa, ali sprejme poslednjo versko tolažbo, je pritrdilno odgovoril, nakar je pop odslužil kratko mašo in nato obsojenca obhajal. Po teh cerkvenih obredih je Gorgulov izjavil: Nisem ne monarhist ne komunist in umrem za svojo idejo, kakor so umrli vsi ruski kmetje, ki
P ločevanje davka na poslovni promet
Belgrad, 14. sept. AA. Na podlagi § G. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. avg. 1930 in v zvezi s členom 17 uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 18. marca 1931, je davčni oddelek finančnega ministrstva v svrlio enotnega postopanja podal sledeče pojasnilo:
1.	Osebe, katerih brutto promet na leto presega 500.000 Din in se ta promet nanaša deloma na predmete, ki so podvrženi skupnemu davku na poslovni promet, deloma pa na predmete, podvržene splošnemu davku na poslovni promet, morajo voditi eno knjigo o izvršenem prometu za vse predmete obeh vrst davka.
2.	Te osebe morajo plačati tudi splošni davek na poslovni promet po odredbah, ki veljajo za skupni davek na poslovni promet, v mesečnih in letnih prijavah pa morajo posebej označiti predmete, ki so podvrženi 2% nemu splošnemu davku na poslovni promet.
3.	Odmera splošnega davka na poslovni promet se mora v teh primerih prav tako izvršiti po odredbah zakona o skupnem davku na poslovni promet.
Nemci manj pijejo
Berlin, 14. sept. A A. Nemško prebivalstvo popije letos dosti manj piva kakor lani. Temu so vzrok večji davki, konkurenca renskih vin in pa zmanjšani dohodki delavskega stanu. V primeri z lanskim letom so Nemci popili za 25% manj piva.
Herriot obišče Spanito
Pariz, 14. sept. AA. V Herriotovi okolici izjavljajo, du ima predsednik vlade že dolgo časa namen potovati v Španijo in pri tej priliki obiskali Zamoro. V načelu jo to potovanje žo sklenjena stvar, lo podrobnosti še niso določene. Mislijo, da odpotuje Herriot v prvi polovici oktobra, če so med tem ue zgodi kaj nepričakovanega, da bi moral ostali v Parizu.
Dimniška vremeuskn iinpoved: Temperatura se bo počasi zvišala, negotova pa je še' oblačnost, morda bo še obilna.
so jih rdeči zatirali.
Obsojenec je nato izpil dve čaši ruma, odklonil pa je tradicionalno cigareto in potem stopil v voz, kamor so prisedli tudi pop in njegova dva zagovornika. Med vožnjo je Gorgulov govoril o svoji ženi in dejal: Recite ji, da sem jo zelo ljubil, in da jo prosim, naj mi oprosti, k'ar sem ji storii. Naj misli na mojega otroka in naj ga vzgoji v dobrih idejah, v mojih idejah, ki zanje umrem.
Voz je zavil na ograjeni prostor, kjer se je vzpenjal inorilni stroj. Trioglata jeklena sekira med dvema pokončnima lesenima brunoma se je edina svetlikala iz teme. Solnce še ni vzšlo.
Rabljev pomočnik je odprl oboja vratca voza. Prvi je izstopil pop, nato oba zagovornika, naposled pa Gorgulov v beli srajci, široko izrezani, da so se videle njegove atletske prsi.
Ko je stopil obsojenec na tla, je za hip ntetfpv obraz trznil od groze. Rabljeva pomočnika sita ga morala podpirati, ker so mu kolena klecala. Gorgulov ni gledal proti giljotini, kakor se navadno opaža pri obsojencih, temveč naravnost pred se. Bil je še dosti miren in razločno je zamrmral: Prosim vse oproščenja.
Pop je ogrnil obsojenčevo glavo s širokim rokavom svoje duhovniške halje, da mu je zakril pretresljivi pogled na morilni stroj; nalo ga je objel in poljubil. Za njim je Gorgulova v poslednje slovo poljubil tudi njegov zagovornik Geraud.
Rabljeva pomočnika sta tedaj vzela obsojenca v svojo sredo in ga odvedla pod giljotino. Gorgulov je še zamrmral: Rusija, Rusija, o domovina! Nato se je začul zamolkel glas: sekira je padla.
Usmrtitev se je izvršila tako naglo, da so se začudili celo tisti izmed prisotnih, ki so vajeni takih prizorov. Minulo ni niti 10 sekund od trenutka, ko je Gorgulov stopil iz voza in do usmrtitve.
Gorgulov je poplačal svoj zločin ob 6.05.
Rabljevi pomočniki so nato očistili listi del Aragonijeve avenije, kjer je stalo moriišče, in podrli ograje. Ljudje, ki so čakali vso noč, da bi videli usmrtitev, so nato planili proti morišču, toda samo nedotaknjen pesek jim je pokazal, kje je še malo prej stala giljotina.
Izvirna nemška propaganda
Berlin, 14. septembra. AA. Prihodnjo pomlad odpluje v Južno Ameriko posebna ladja, Ki bo urejena kot plavajoči vzorčni sejem. Ladja se bo odpravila na pot z.a to, da bo propagirala prodajo nemških izdelkov. Za Južno Ameriko bo obiskala Kitajsko in Japonsko nato pa še druge države. Po programu se bo ustavila v 70 tujih lukah. Ladja bo na potovanju 18 mesecev.
Zagrebške vesti
Zagreb, 14. sept. 1. Danes je pristal v Zagreb iz. Dalmacije urednik lista »Documetualion Catho-lique~, g. Kalist Boulestex v spremstvu belgijskega asumpcionista in župnika p. Belar Privaja, ler posetil razne katoliške kulturne institucije. Iz Zagreba namerava odpotovati v Ljubljano.
Doborlin, 14. sept. 1. Tu v središču nekdanje Sleinbeissove lesne industrije, ki se danes nahaja v rokah državno uprave, je bil preteklo nedeljo položen in blagoslovljen temeljni kamen za kuioliško cerkev. Zgraditev cerkve je podprl z večkratnimi denarnimi prispevki tudi ljubljanski knezoškof dr. Gregor Rožman.
Zagreb. 14. sept. 1. Tukaj se je ustanovilo društvo prijateljev gradiščanskih Hrtatov z nalogo, da vprvi vrsti moralno podpirajo svoje brate v Avstriji in da za njihovo usodo zainteresira najširše plasti hrvatskega naroda. Drugo leto bo društvo svečano proslavilo 40 letnico, odkar so se grcdiSčan-ski Hrvati naselili na sedanjem ozemlju. Zn predsednika društva je bil izvoljen Rudolf Hercog, za podpredsednika pa dr. Deželic sin.
Zagreb, 14. sept. ž. Danes dopoldne je v navzočnosti predstavnikov civilnih in cerkvenih oblasti otvorjeno novo šolsko poslopje, v katerem bo nameščena If. moška realka, II. ženska realka in L humanistična gimnazija.
Zagreb, 14. sept. ž. V četrtek pride iz Bleda ameriški poslanik i»a našem dvoru g. dr. Prince, ki ostane v Zagrebu do soboto, nato pa se vrne nazaj v Belgrad.
Zagreb, 14. sept. ž. Te dni jc bila v Zagrebu odkrila velika tihotapska afera s saharinom. Zaplenjeno. jo okrog 200 kg saharina, ki predstavlja vrednost nad 300.000 Din. Carinsko oblasli so tilio-tapco kaznovale z denarno globoko 0 milj. Din.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, počasi so bo zjasnilo, temperature zmerno in precej stalno.
Kriza in slovenske organizacije
v
(Od našega stalnega dopisnika.)
Splošna svetovna gospodarska kriza je zadala i odi Združenim državam silen udarec. Poročila raznih uradov poročajo, da je okrog 12 milijonov delavcev brez dela in zaslužka. Več ko polovica teh ne dela že nad dve leti in več. Posebno so prizadete sledeče industrije: rudarska, jeklarska ln stavbinska. V teh industrijah je služila večina slovenskih izseljencev v lej zemlji svoj kruh.
Mnoge rudarske naselbine po državah Pensyl-vauija, Ohio, Indlana, Michigan, Minnesota, Illinois, Kansas in Colorado so danes kar opuščene. Pred 30 ali 25 leti so v vsaki naselbini obratovali s polno paro. Našel si po teh naselbinah močna društva in močno razvito slovensko življenje. Danes so te naselbine mrtve. Večina stanovanj je praznih, ostali so v njih le še taki, ki drugam za delom ne morejo, ali so drugače privezani in primorani živeti v teh naselbinah. Ko je bil obrat normalen, so bila posestva draga in gradbe hiš in poslopij jih je veliko stalo. Ko je prišel v zastoj, je seveda prišla v zastoj ludi veljava zemljišč in hiš. Danes po takih naselbinah ne more nihče prodali hiše ali zemljišča, tudj če bi dal zastonj.
Ker je starejša generacij« po gospodarski depresiji tako silno prizadeta, je razumljivo, da so s leni zelo občutno prizadete tudi slovenske podporne organizacije, v katere je starejša generacija nosila svoje prispevke, kakor marljive čebelice. — Vsled slabih gospodarskih razmer in vsesplošne brezposelnosti premnogi naši rojaki ne morejo plačevati določenih prispevkov svojim jednotam in zvezam, v katerih so včlanjeni za razne bolniške in smrtne podpore. Pravila pa govore, da člani, ki ne morejo plačevati, kakor predpisujejo pravila, zapadejo suspendaciji, če si kako drugače ne pomagajo.
Nekatere organizacije so ustanovile poseben pasiven razred za take člane, ki ne morejo plačevati svojih prispevkov. Taki pasivni člani pa zgube tudi vse pravice do podpore, le to priložnost imajo, da kadar se priglasijo za pasivne, ostanejo v jed-noti, toda brez pravic do (»odpore, razun pri par organizacijah dobijo le delno smrtno podporo, bolniške pa ne, ter da potem, ko zopet postanejo
zmožni plačevali svoje prispevke, da ostanejo v istem starostnem razredu, kakor so bili pred pasivnostjo.
Iz podanih vzrokov pada zadnje čase število članstva pri vseh naših organizacijah. Tako n. pr. poroča Glasilo KSKJ v svoji 30 številki t. 1., da je KSKJ nazadovala v prvi polovici leta 1932. za 668 udov v aktivnem oddelku in za 576 udov v mladinskem oddelku, kar znese skupaj 1244 udov. SNPJ pa je glasom poročila njenega tajnika pridobila v prvi polovici leta 1932. le 1119 novih udov, zgubila pa jih je 6324 udov v obeh. lo je v aktivnem in mladinskem oddelku, kar znaša čiste zgube 5205 udov. Te dve organizaciji sta največji organizaciji med Slovenci v Ameriki. SNPJ šteje 53.262 udov in KSKJ 33.408 udov. Koliko zgubo trpijo druge organizacije na članstvu, njih poročila ne omeujajo.
Veliko občutno zgubo trpijo letos tudi vse organizacije pri svojih investicijah. Večina denarja slovenskih organizacij v Ameriki je investiranega v razne obveznice bonde'. Te pa je gos)x>darska kriza pritisnila k tlom. Cene mestnih občinskih in drugih bondov so nekatere padle od 10 do 60 Koliko natančno znašajo te zgube, se ne ve. Glasilo KSKJ v svoji 30. številki t. 1. poroča, da ima jed-nota investiranega nad 2 milijona dolarjev v raznih bondih, ter se zadovoljivo izraža, da je razlika pri padli veljavi le 10.500 dolarjev. Kako sloje druge organizacije v tem oziru, se za enkrat ne ve, vsaj javno ne. — Tako je torej stanje slovenskih organizacij v Ameriki, katere so si ustanovili slovenski izseljenci z velikimi žrtvami za medsebojno bratsko pomoč.
Smrtna kosa. V Clevvelandu jc umrl te dni Jakob Skubic, star 52 let, rodom iz Škerjančega pri Zatični. — Umrla je v Clevelandu rojakinja Josi-pina Pelerlin, stara 50 let, doma iz vasi Zavratel, fara Studenec pri Krškem. — V Greenboro. Pa., se je smrtno ponesrečil Mihael Lipovec, star 49 let, rodom i/, vasi Podpeč, fara Preserje. — V Pittsbur-| ghu, Pa., je umrl k Ant. Dekleva, ki je bolehal 1 nad 12 lel. — V hcck Sprigsu. Wyo., se je smrtno ponesrečil rojak Franc Rahunc.	Xx
Sestanek slovanskih žel. uradnikov
V Belgradu je predvčerajšnjim zborovala v češkoslovaškem domu v Belgradu liga slovanskih železniških uradnikov. Sestanku so prisostvovali češkoslovaški poslanik dr. Flieder, poljski poslanik (iiiu-ther-Šchwarzburg, pomočnik prometnega ministra Scnjanovič. zastopnik glavnega železniškega ravnatelja inž. Jojič in drugi. V ligi so včlanjeni železniški uradniki Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Bolgarije. Predsedstvo lige dobe za Čehoslovaki in Poljaki 1. 1934. Jugoslovani, za tem pa Bolgari.
Sestanku je sedaj predsedoval poljski delegat Češnjovski. Pomočnik prometnega ministra Senja-novič je želel sestanku uspešno delo, nato pa je poudarjal, da so železničarji že zaradi svojega poklica izbrani, da delajo za zbližanje narodov, odstra 'ljujejo ovire in ustvarjajo zveze med ljudstvi. Seveda je treba najprej delali za zbližanje slovanskih r^irpdov. Značilno jo, dn pionirji kulturnega navedka delajo mod Slovani, no da bi se obotavljali,
temveč dajejo še drugim zgled. Slovanski železničarji ne delajo samo s srcem, temveč tudi z razumom. Zahvalil se je, ker so posvetili posebno pozornost Jadranu, ki jo slovanski. Ko bo znano, da je Jadran priraslel k srcu vseh Slovanov in da pripada vsem Slovanom, potem se bodo omejile mnogo skomino drugih. S tem jo bil dnevni red zaključen za dopoldne, nakar je predstavnike lige sprejel prometni minister.
Opoldne je bil v češkoslovaškem domu svečan banket, ki so mu prisostvovali ludi zastopniki naše vlade, češkoslovaškega in poljskega poslaništva. Po banketu so se delegati odpeljali na Avalo, kjer so položili na grob neznanega vojaka krasen venec z barvami Jugoslavije, Bolgarijo, Češkoslovaške in Poljske.
Nato jo kongres nadaljeval svoje strokovno delo.
Kaj nam priča en sam sejem
Šmartno pri Litiji, 14. septembra.
V torek, 13. t. m. se je vršil sejem v znamenju krize. Na sejmu je bilo 299 goved. Prodanega ni bilo veliko, pa še za to je bila slaba cena. Cena za vole je bila namreč 2—2.50 Din. Zato so pa tudi kramarji slabo prodajali, pa tudi trgovine in gostilne so bile kar prazne. Največ obiskovalcev si za kosilo kupi en hlebček za 1 Din; vsak pa še tega ne zmore več.
Pripeljala je neka žena od daleč češplje na prodaj, pa tudi ni nič prodala. Ponujala jc na trgu in po hišah. Pripovedovala jc: Vdova sem, imam tri otroke. Lahko bi češplje pojedli doma, pa sem jih kakih 50 kg pripeljala z 12 letnim sinom samo-tež, da bi kak dinar dobila za živež. Ob 4 sva šla od doma, tri ure je do sem. Spila sva malo kave. Prodala nisva niti za 1 dinar, pa je ura že 11. Saj radi slabosti niti domov ne bova prišla. Prosim, vsaj en dinar podarite, da boni lačnemu otroku kruha kupila.
Imela je res še polno košaro in je vsa utrujena in lačna komaj govorila in hodila. Tak slučaj, ki gotovo ni osamljen, vpije, v kakšnem pomanjkanju so danes ljudje, že na kmetih. Kmetje ne bodo mogli na zimo družine obleči ne obuti, ker cene teh stvari ne padajo sorazmerno s pridelki.
Belokranjska tetina
Metlika, 13. septembra.
Res so prišli slabi časi. Beda prihaja v deželo, leto za letom huje in kar nič se ne ustavi. Z nekako topo resignacijo hodijo ljudje na svoje delo in se vračajo zvečer domov, ne, kakor bi želeli, s polnimi vozovi. Skrb gleda gospodarju in gospodinji iz oči in takole se potolažijo: Bo že kako. Saj so že bili slabi časi, pa so tudi minili.
Krompir je glavna hrana našega ljudstva. Lani ga je bilo malo, letos ga imajo mnogi še manj. Nekateri pač povedo, da jim je še dosti lep in bogat, toda veliko, in več je takih, ki so dobili komaj eno četrtino pričakovanega pridelka ali pa še toliko ne. Za 10 košev v dobrem letu sta letos le dva. Strn, pa naj si bo pšenica ali rž, se tudi ni obnesla, tako da bodo kašče kar kmalu prazne. Ječmen tudi ne zaleže dosti, ovsa pa sploh ne sejejo toliko, da bi bilo imena vredno. Fižol je edini pridelek, ki je doprinesel pravi delež, pa tudi temu je mestoma škodila suša.
Koruza je pa, kakor pravijo, jalova. Res je prav veliko stebel, ki nimajo nobenega klasa, te tudi koruza lepo zori, pa bo vendarle pridelek zmanjšan.
Grozdje sedaj lepo zori in nam lepa jesen vlegne dati prav dober pridelek, toda tudi ta bo precej skromen. Razne bolezni so veliko grozdja uničile, tembolj ker ljudje niso imeli denarja za galico. Ob zadnji nevihti je pa padala mestoma tudi toča in to je odprlo pot gnilobi. Koder ni bilo toče, je pa grozdje prav lepo in tudi lepo zori.
Po vsem tem bo na marsikatera vrata trkal glad. pa tudi mraz, ker nc bo s čim kupiti obleke.
Nevaren požar v Slovenjgradcu
Slovenjgradec, 13. septembra.
Gori! Gori! Gori! Tako se je davi zarana okrog pol 4 razlegal gasilski rog in udarjal plat zvona, ki sta budila mirne Slovenjgradčane iz jutranjega spanja ter naznanjala, da si jc nenasitni ognjeni element zbral svojo žrtev v sredini mesta. Ljudje najprvo niso vedeli, kje prav za prav (jori in so ugibali, kdo je tisti nesrečnež, ki ga je v tako nenavadni uri zadela bridka nesreča. Le ko so stopili na cesto in se bližali kraju nesreče, kjer je mogočni ognjeni zubelj sikal visoko v zrak ter razsvetljeval vse ozračje, so spoznali da gori sredi mesta precej veliko okrog 12 metrov dolgo in skoro ravno tako široko gospodarsko poslopje v Cankar|evi ulici, last posestnika in gostilničarja Ivana Debelaka v Kraljeviča Andreja cesti 13. Ogenj je izbruhnil nn zadnji strani pod streho. Ker je bilo na skednju polno sena in slame, se jc bliskovito razširil po vsem poslopju. Prva je ogenj opazila domača najstarejša hčerka, ki je zbudila starše in ti druge stanovalce, ki so hiteli reševat kar sc je dalo, ter klicat na pomoč. Med tem je pa ogenj opazil gasilski trobentač, pekovski pomočnik pri sosednem peku, ki je takoj prijel za rog in alarmiral gasilce.
Domači gasilci so v petih minutah že bili na mestu nesreče z obema motornima brizgalna-ma ter tudi imeli cevi napeljane iz potoka Suha-dolnica. Močni vodeni curki iz treh cevi so začeli krotiti uničujoči ogenj ter ga zajezili in lokalizi-rali tako, da se ni razširil na tik zraven stoječe gospodarsko poslopje trgovca Topolnika na eni strani, dvoriščno stanovanjsko hišo klobučarja Debelaka na drugi strani in domačega stanovanj-
skega poslopja na tretji strani, katerih vseh treh zgradb se jc ogenj že oprijemal. Takoj za mestnimi gasilci so prihiteli tudi gasilci iz Starega trga s svojo inotorko, katero so postavili na trg k re-zervarju, ifdkoder so potegnili cevi skozi lokal čevljarja Šmida na dvorišče ter lako zajezili ogenj od druge strani.
Tako se je po enournem trudapolnem delu posrečilo požar lokalizirati samo na eno poslopje. K sreči je prej močno deževalo in bilo mirno ozračje, kar je tudi mnogo pripomoglo, da je bilo mogoče ogenj hitro in uspešno omejiti. Živino in svinje so pravočasno rešili, tako tudi pohištvo in posteljnino iz dveh stanovanj pri gospodarskem poslopju. Zgorela pa je vsa krma, slama, slamo-reznica in veliko drugega orodja. Zavarovano ie bilo poslopje za zelo nizko ceno 12.000 Din, dočim znaša škoda nad 30 do 40 tisoč Din. Kako je ogenj naslal v tako nenavadni uri, jc popolnoma neznano. Sklepa se, da je moral nekdo podtakniti ogenj iz sovraštva in zlobnega namena, ali pa da je kakšen potnik brez vednosti domačih zlezel odzadaj na skedenj, da bi prenočil, ponoči pa je prižigal mogoče cigareto ali kaj drugega in po neprevidnosti povzročil požar.
Fotoamaterji!
Pnoppnop Va5ih ncga''T0T Vam
■ uf^vui/c |cpo j„ p0(.eni napravi
ioiooddelek Jugoslov. knjigarne
Ljubljana	Zahtevajte ceniki
SCHICHT0V
■ «* t, 'M' v. i .»>;•
RADI0N M
pere sam ...:/

in preprosto
kakor A~B~C
ERAZTOP!
Radion v mrzli vodi
SKUHAJ
v raztopini perilo 20-30 minut
^IZPIRAJ
perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi
JR 12-32
Poklukar Janez - 80letnik umrl
Letalec Oskar Rebolj v grobu
Kranj, 14. septembra.
Zavihtela je smrt svojo koso in padlo je mlado življenje, katerega ne obudiš več in ne prikličeš več. nazaj. Žalost in potrtost sta stisnili v nepojmljivem občutku tesnobe in črnega obupa srca staršev. bratov, sestra, prijateljev in znancev, katerim je bil Oskar drag in ljub. Zaplakali so, kot joče mati 7.a sinom edincem. ki umira v tujini, in mu ne more stisniti roke v poslednji pozdrav, ne more ujeti poslednji pogled v očeh v slovo, ne more mu napraviti križa na hladno, belo čelo. Smrt v tujini, daleč od staršev in domačih sredi neznanih ljudi povečuje žalost domačim, ki mu niso mogli stati ob strani, ko 10 umiral.
Prostorna banaška ravan je bila Oskarju mrtvaška postelja. Da so izpolni želja, ki je bila draga pokojniku in staršem, je bilo določeno, da Oskarjevo truplo prepeljejo \ Kranj, na domače pokopališče. Njegovo slovo od Novega Sada jc bilo pravi triumf. Neštevilne množice Novosadča-nov in vojakov z godbo na čelu so spremile pogrebni sprevod do kolodvora, odkoder ga je vlak
Ko smo se due 19. junija t. I. v »Slovencu-spominjali njegove 80 letnice in mu k izrednemu jubileju prav iskreno čestitali, želeč mu: »Naj ga Bog ohrani še mnogo let čilega in zdravega med nami,« pač ni nihče mogel niti slutiti, da bo ta 1 krepka gorjanska korenina čez dva, tri mesece 6e morala vdati neizprosni kosi. Pa je, žal, res: včeraj 14. septembra jo ob 16 umrl v Krnici pri Gorjah Poklukarjev Janez, pd. Žagarjev stric. Bil je gorenjska korenina častitljive rodbine Poklukarjev, ki jc dala našemu narodu kanonika Janeza, strica umrlemu Jane7.11, drugi stric Jože je bil župnik v Št. Vidu na Dolenjskem, njegov brat Jože je bil pa znani politik in deželni glavar. Seveda je življenje v sredi takih sorodnikov vplivalo tudi na umrlega. Bil je izredno inteligenten. Čtivo mu je bilo vsakdanja potreba, od prvega dno jc bil naročnik »Slovenca?. Domoljuba- in skoraj vseh naših poljudno verskih listov in lističev, saj jo bil do zadnjega njihov poverjenik in vnet agitator. Njegova vedoželjnost in verski čut ga je gnal na razna popotovanja: obiskal je sveto deželo, .bil dvakrat v Lurdu, videl dvakrat večno mesto Rim, šel na Dunaj in kdove, kam še vse.
Svojih duševnih zakladov pa ni hranil zase, temveč jc bil ves vnet za duševni, prosvetni in gospodarski napredek svojega kraja. Gorjanci mu nc bodo nikdar pozabili zaslug, ki si jih je pridobil pri Kmet. zadrugi, Hranilnici in posojilnici. Prosvetnem in gasilnem društvu.
Ob njegovi smrli sc ga bodo hvaležno spo-muili vsi oni' neštevilni gostje, ki so bili vedno dobrodošli pod njegovo streho — bili sprejeti s čudovito iskrenostjo in gostoljubnostjo.
Pokopali ga bodo v pelek 16. septembra ob 9 v Gornjih Gorjah pri Bledu.
Žalostne iz Ljutomera
Ljutomer, 14. septembri.
Smrtna kosa. Na Stari cesti jc umrl ugledni posestnik, bivši župan g. šoštarič. V soboto proti večeru se je z vozom in konji vračal proti domu. Najbrž je padel z voza naprej na tla, pri loj priliki pa ga je konj brcnil ravno v glavo, da ie obležal na cesti mrtev. Rodbini našo sožalje!
Nesreča. Dragica, hči zobarja g. Reirha, učenka Ijulomerške meščanske šole, si je pri igri na domačem dvorišču po nesreči zlomila roko nad zapestjem. Prepeljali so jo v ormoško bolnišnico.
Hudoben človek je v nedeljo ponoči zažgal motorno mlatilnico g. Mirka Babiča, posestnika na Podgradju. Mlatilnica sc je nahajala na travniku pri Rakovcu, kjer je drugi dan hotel mlatiti proso Mlatilnica je popoluoma zgorela. K sreči ni bilo nevarnosti zn večji požar.
Tatovi so izropali celo sobo pri posestniku Babiču na G. Krap ju. Izdrli so križe pri oknu in iz sobe odnesli vse perilo in opravo, pa jako previdno, da jih v sosednji sobi speči domači niso slišali. Ni pravega sledu.
pripeljal v Kranj v torek opoldne. Prebivalstvo Novega Sada časti in spoštuje svojo junake pilote, ki se ponosno in drzno vzpenjajo vsak dan pod nebo, nad njihovim mestom.
V Kranju se je že v soboto zvečer raznesla vest, da se je Oskar Rebolj ponesrečil na letališču v Novem Sadu. Nesreča se je dogodila v soboto 10. septembra ob pol 8 zjutraj. Z Oskarjem se jo ponesrečil tudi njegov tovariš. Ob težki uri nesreče je ves Kranj sočuvstvoval s težko prizadeto Reboljevo družino. Ko so truplo položili na mrtvaški oder v domači hiši, so krsto obsuli z venci in rožami, ljudje pa so prihajali kropit. Popoldne ob 5 pa se je vršil lop in velik pogrebni sprevod na domače pokopališče. Pokojni Oskar Rebolj je bil star 25 let in je pred 6 leli odšel k vojakom 7, najboljšimi nadnmi in upi. Bil je dober in prH-n mladenič, katerega bodo domači težko pozabili Naj siliva v miru!
Vlom v farne cevkvi
škofja Loka. 14. septembra.
Danes dopoldne med 9 in 10 je neznan lat vlomil v puščico (hranilnik) pri kipcu sv. Antona Padovanskega. Ko se je mestni cerkovnik g. Tono Okorn vrnil s pokopališča in stopil v cerkev, Je dobil pri omenjenem kipu odprt in prazen hranilnik. zraven pa neko pripravo, s katero ga ;e vlomilec odprl. Obenem je poskušal ludi hranilnik pri Mali Tereziki, a ga najbrž ni bilo voč časa odpreti. Cerkovnik je nesel pripravo orožnikom in jim tatvino naznanil. To je že druga tatvina na jx>svečenom kraju. Pred kratkim jo bil sličon vlom izvršen na pokopališču v kapeli. Upajmo, da bodo orožniki imeli srečo in našli vlomilca ter ga izročili pravicL
Ljubljana
Regulacija Ljubljanice gre h koncu
Ljubljana, 14. septembra.
Zlasti prebivalci ob Ljubljaničini strugi si bodo brez dvoma globoko oddehnili, ko preneha že končno neznosen smrad iz Ljubljanice. To se bo tudi najbrž kmalu zgodilo, ker gredo glavna regulacijska dela v Ljubljaničini strugi že h koncu. Izkop struge je že skoraj končan. Večjih plasti zemlje in grušča v strugi ni več. Delavci sicer še kopljejo tu pa tam vzdolz cele struge, v malih skupinah natovarjajo lesene vozičke, s kompresorji šc zmerom vrtajo in razbijajo večje skalnate gmota, vsak dan tudi šc razstreljujejo v strugi, toda človek, ki gleda to delo v Ljubljanici, dobiva vendarle vtis, da so glavna dela končana in da je vse to, kar se še v strugi vrši, samo še nekako tiščenje. končno uravnavanje, olepšavanje.
Saj pa je tudi že čas! Vse poletje, v najlepših mesecih, ko bi morala v stanovanje prihajati le solnce in zrak — so bili ljudje, ki stanujejo ob strugi, čeprav sicer v sredini mesta, prikrajšani za zrak in solnce, ko so okna morala biti po cele dneve zaprla zaradi neznosnega smradu.
Ztsmmivosši s števca
Pogled na ljubljanski živilski trg nam v marsičem podaja precej ločno sliko življenjskih razmer, v katerih živimo. Na trgu lahko opazujemo tudi gibanje cen, ki nam precej točno napovedujejo življenjski standard povprečnega meščanskega čtoveka. Glavna dneva za ugotavljanje prometa na Vodnikovem trgu sta sobota in sreda. Ob sobotah je navadno Irg popolnoma natrpan, ob sredah pa je večinoma bolj slabo založen. Včeraj je bilo na trgu izredno malo jajc in perutnine. Jajca so . e podražila na 1 Din ter ua 1.50 par. Piščanci pa so sploh že'vse leto dragi. Zelo se je podražila tudi vsa zelenjava, kar spričo velike suše pač ni čudno. Stročji fižol, kolikor ga je na trgu sploh mogoče dobiti, je po 4. tudi 5 Din kilogram. Endivija ter druge solate so po 1 Din kos ali glavica. Malo pc-rišče motovilca velja 1.50 Din. Karfijole je letos na trgu sploh malo, pridelek je bil slab, posamezne karfijolne glavice so od 4 Diu navzgor. Zelj-natili glav je malo, prodajajo jih najceneje po dinarju.
Pač pa se je pocenilo sadje, ki ga prihaja vedno rveč na irg. Iz Tunjie nad Kamnikom pripeljejo cela koše lepih jabolk. Tožijo, da letos sploh ni kupcev, ki bi sadje pokupili že na drevju ali loma v večiih množinah, kakor druga leta. Zato morajo Tun.iičani sadje sami voziti na trg v Ljubljano. Slabše vrste jabolk prodajajo celo po 1.50 Din kilogram, boljša jabolka so po 2—4 Din; fina Štajerska jabolka so po 4.50 Din kilogram. Hrušk ma-slenk so prinesli včeraj na Irg nekoliko več, dajali so jih po -1—4.50 Din. Sliv je bilo malo, bosanskih sp'c h nič. Zadnjič jih je bilo prišlo preveč v Ljubljano, da so jih morali trgovci na debelo razpredati po vsaki ceni. Zdaj so z večjimi poši-Uatvaroi bolj previdni. Včeraj vagonskih pešiljk fadja ="!■ h ni bilo v Ljubljano.
Močno se je pocenilo tudi že grozdje; smede-revsko sa prodajali boljše po 5. slabše po 4 Din ■kilogram. Belokranjci in Hrvatje iz okolice Kar-lovca so prinesli stotine košar grozdja na trg, toda ceno so držali trdno na -t—5 Din kilogram. Celo ob 2 popoldne so stali še s polnimi košarami grozdja za Jugoslovansko knjigarno ter skušali razprodati blago po omenjenih cenah. Nihče skoraj ni hotel popustiti. — Toda znamenja so, ki kažejo, da bomo zobali letošnje grozdje še ceneje!
Po dolgih tednih, ko gob na trgu sploh nismo videli, je prinesla včeraj ženska z Gorenjskega zvrhano košaro jurčkov, ki jih je prodajala po 5 Din merico.
Koliko mesa sme Ljubljana
Ljubljana, 14. sept.
V prvi polovici tega leta je Ljubljana uvozila fn kciizumirala 3181 glav goveje živine, težke nad 350 kg. Telet je bilo v Ljubljani zaklanih, oziroma že zaklanih uvoženih 0747, konj je bilo zaklanih samo 75. (Konjski mesarji prodajo torej le malo konjskega mesa, kar ni čudno, ko je že goveje meso poceni.) Koštrunov je Ljubljana snedla 510, janjčkov in kozličkov 3088, prašičkov odlokov 325. srednje velikih prežičev 2932, pitanih pre-šičev 11.113. Dalje pa je Ljubljana uvozila še 83.042 kg prekajenega in svežega mesa raznih vrst. Približno moremo računati, da je ljubljanski kon-zument plača! v prvi polovici leta kakšnih 15 do 20 milijonov dinarjev za meso.
© Otroški vrtec pri nršnlinkah v Ljubljani.
Vpisane učence in učenke naj blagovolijo pripeljati starši v soboto !7. septembra ob fi. Sicer se pa novi učenci lahko še do oktobra vpišejo.
© Začetek dramske sezone. Sezona 1932/33 se začne v soboto dne 17. t. m. v dramskem gledališču s premijero Bralko Kreftove drame -Celjski grofje :. Zgodovina Celjanov je za naše dramatike izredno vabljiva snov, saj imamo v naši literaturi
Zdaj izvaža iz Ljubljanice grušč ena sama lokomotiva. Druga počiva v baraki.. Delavcev je v strugi zdaj veliko manj, kakor prejšnje tedne, ko je ljudi v strugi kar mrgolelo. Nasproti bolnišnice je levi breg popolnoma izravnan; ludi desni breg, ki so ga morali deloma še izravnati, je nedokončan samo še ob novem železnem mostu ob bolnišnici. Zdaj nametavajo grušč iz struge tudi tam in v par dneh bosta oba bregova popolnoma končana. Seveda pride potem na vrsto najzamud-nejše delo, obkladanje levega bregu z obklesa-nim kamnom, toda to delo bodo lahko opravljali, čeprav bo Ljubljanica po strugi nekoliko tekla, vsaj po eni strani. Morda bi to delo že bolj napredovalo, pa kamnosekom v strugi vedno primanjkuje kamenja, čeprav ga dovažajo s Podpeči s čolni po Ljubljanici vsako jutro pa tudi po železnici. Zaposlenih pa je pri pokladanju kamenite škarpe veliko število kamnosekov. Škarpa je položena deloma že do železnega mostu ob bolnišnici, skozi ob bolnišnici pa jo bo treba še položiti.
že lahko rečemo, vrsto dramatskih del. ki so napisana na osnovi zgodovine znamenitih Celjanov. Kreft je popolnoma na svoj način obdelal ta del slovenske zgodovine. Za vprizoritev se vrše intenzivne priprave in po skušnjah sodeč bo delo v vsakem pogledu izvrstno uspelo. Danes pa že opozarjamo na 1o otvoritveno predstavo. Druga premijera po tem bo v nedeljo .zvečer. Vprizori se Barry-Con-nosova komedija Roksy . Obe predstavi sta izven abonmana in veljajo običajne dramske cene.
0 Tečaj za amaterje fotografe. V ponedeljek, dne 19. septembra se prične ob pol 9 zv. zopet brezplačni tečaj /n fotografe amaterje, ki g u prireja drogeriju Gregorje v Prešernovi ulici 5. Tečaj jc po svojem učnem načrtu primeren zlasti zn tiste, ki se bore z začetniškiini težavami v fotografiranju. Tečaj bo vodil g prof. Ifrovat, ki je že lansko leto žel kar najlepše uspehe v prvem tečaju. Prepričani smo, da nam bodo ti tečaji vzgojili četo amaterjev, ki bodo s svojimi uspelimi fotografijami omogočili kur najbolj učinkovito tujsiko-prometno propagando.
O Nalezljive bolezni v Ljubljani. Uradni izkaz mestnega fizikata navaja za mesec avgust naslednje primere nalezljivih bolezni: 1 primer tifoznih bolezni, 1 primer griže, 4 primere škrlatinke, 3 primere davice in i primer sena.
© Rojstva in smrti v avgustu. V mesecu avgustu je bilo v Ljubljani rojenih 179 otrok, od teh 92 fantkov in 87 punčk. Mrtvorojeni so bili: 1 deček in 4 deklice. Umrlo pa je skupno 99 ljudi, in sicer 55 moških in 44 žensk. Domačinov je bilo vmes 30 moških in 21 žensk, tujcev pa 25 moških in 23 žensk. V zavodih so umrli: 40 moških in 30 žensk. Smrtni vzroki so bili: jetika na sopilih 11 primerov, jelika možgan 1, rak 9, vnetje možganske mrene (i, bolezni srca 4, pljučnica 3, driska 4, vnetje slepiča 2, kila 2, krčenje jeter 2, prirojena slabost 6, starost 10, nezgode 6, samoumor 1, druge bolezni 31, neznana bolezen 1. V starosti do 20 let je umrlo 19 dečkov in mladeničev ter 17 deklic, v starosti 20 do 40 let je umrlo 22 moških, in 9 žensk, v starosli 40 do GO let je umrlo 9 moških in 7 žensk, v starosti 60 do 70 let sta umrla dva moška in 6 žensk, v starosti nad 70 let je umrlo 11 moških in 10 žensk.
© Nesreča v tovarni. V nekdanji Samassovi tovarni, ki je sedaj last Strojnih tovarn in livarn, v Zvonarski ulici, se je pripetila včeraj pri delu resna nesreča. Okoli 10 dopoldne je brusil 72letni delavec Henrik Plaveč, stanujoč v Hrenovi ulici 5, težak medeninast izdelek, ki mu je naenkrat odletel v obraz. Plaveč se je zgrudil z veliko rano na obrazu. Potolčena mu je nosna kost, močno poškodovana pa mu je ludi čelna kost. Malo je manjkalo, pa bi mu pokvarilo tudi oči, kar pa se k sreči ni zgodilo. Poklican je bil reševalni avto, ki je prepeljal Plavca v bolnišnico.
© Razni ponesrečenci. Pri gradbenih delih v Ljubljanici se je ponesrečil 18letni delavec Mumir Prizič. Eden izmed tovarišev gn je pri nabijanju skal udaril po roki z orodjem in mu jo poškodoval. — V Zgornji Šiški je padel 39 lelni delavec Ivan Škof in si zlomil desno nogo. — V Zagorju ob Savi se je ponesrečila 70 letna steklnrjeva žena Marija Lebanova. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. — Pri gašenju gozdnega požara se je opekel po obrazu 55 letni posestnik Peter Smolnikar iz Raven 9. — Vsi ponesrečenci so poiskali pomoči v ljubljanski bolnišnici.
© Od doma pobegnil. Ga. Ivana Ravnihar i/, Verslovškove ulice 8 je prijavila policiji, da je pobegnil od doma njen 13 lelni sin Ernst, učenec I. razreda meščanske šole. Ernst se je oblekel v svojo novo obleko, vzel s seboj svojo zlato uro in nekaj denarja ter odšel neznano kam. Mali je prosila, naj ji dečka, ki je za svoja leta močne poslave, poiščejo in vrnejo domov. To bo pa težko, ker nihče ne ve, kam se je deček obrnil.
© Razne tatvine. Uslužbenca ceslne železnice Cirila Jenka je te dni pri kopanju na Gruberjevem prekopu okradel neznan tat. Vzel mu je iz obleke
Maribor
□	Slomškova proslava bo dne 24. septembra v spomin 70 letnice smrti A. M. Slomška v tukajšnjem Narodnem gledališču. Spored akademije Je sledeč: Godba (Kat. mladina); S. Sardenko, Slomšek (recitacija, Ljudski oder); Slomšek, Preljubo veselje (poje »Maribor.-, igra Ljudski oder); spominski govor; godba; Slomšek, Predice (poje in igra zbor mladenk); S. Sardenko, Slomšek, Lepa smrt (recitacija, Ljudski oder); godba; Slomšek, Večerna idila (deklamuje in igra zbor otrok); godba; Slomšek, Večernlcn (poje »Maribor:, igra Ljudski oder).
□	V zakonski pristan... V zadnjem času so se poročili v Mariboru: hotelski sluga Franc Spin-gler in sobarica Elizabeta Rošker; krojaški pomočnik Ivan Kacjan in posestniška hči Ljudmila Stern, krojaški pomočnik Leopold lionigman in šivilja Antonija Vrnnetič, ključavničar drž. žel. Karel Neu-bauer in gospodinja Antonija Tacer. Bilo srečno!
□	Svojega tast« ubil. V Obrežu se je zgodila letos 11. julija rodbinska žaoligra, katere zadnje dejanje se je zaključilo včeraj pred okrožnim sodiščem. Zagovarjal se je posestnik Anton Ribič iz Obreza, ker je usmrti! lastnega tasta Alojza Škri-njarja. Obtoženec se je k škrinjarjevim priženil. Upal je. da mu bo tast, ki je bil star in betežen, prepustil posestvo, da bo lahko sam gospodaril po mili volji. Starec, ki je dosegel že 70~Tet, pa se je trdno oklepal svoje zemlje ter ni mislil na to, da bi jo prepustil zetu. Nastali so radi tega prepiri, ki so se čimdnlje bolj stopnjevali in končno je prišlo že lako daleč, da je zet odkrito grozil tastu z zločinom. Dne 11. julija so bili pri Škrinjarjevih vsi na polju, le sivolasi gospodar je ostai doma. Vlegel se .je v shrambi za orodje, da se nekoliko odpočije. Takrat je prišel zet, ki jo delal pri sosedu, ler vdrl v shrambo, v katero se je sfari Skrili jar zaprl. Nastalo je med obema prerekanje, v katerem je ta.st udaril zeta. Ta mu je vrnil s kolom; zamahnil je trikrat. Prvi udarec je padel na roko, drugi čez prsi s tako silo, da so počila rebra, tretji pa je priletel na glavo, da je počila lobanja. Slui-njar je umrl, ko so ga sosedje prenesli v hišo. Zet se je nato sam javil orožnikom. Pri zaslišanju je izpovedal, da je udari! tasta v silobranu, ker ga je ogrožal z bajonetom. Razpravo je vodil v. s. s. Lenart, prisedniki dr. Tombak, Žemljic, dr. čemer in Kolšek. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. Obloženi Ribič je bil obsojen na dvanajst let robije in trajno izgubo častnih pravic. Obsojenec kazni ni sprejel.
□	Pni dlani v cirkularki. Strašna nesreča se je dogodila v Tomšičevi ulici. Pri žaganju drv je bil zaposlen 66 letni tesar Anton Terš. V neprevidnosti je zadel z roko v cirkularko, ki je bila v pogonu; posledice so bile strašne. V hipu mu je odrezalo celo polovico dlani s štirimi prsti, da je ostal na okrnjeni roki le palec. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
□	Za možem v smrt. V jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča je vladalo predvčerajšnjim
lepo nikelnasto uro znamke »Ornega«, vredno 550 Din. — Ga. Franja Tratnikova v Zrinjskega ul. 5 je prijavila tatvino 400 Din vrednega novega suknjiča, ki ji je izginil iz predsobe. — Uradnica Olga Perhavc je bila okradena ter ji je izginila pletena jopica, vredna 400 Din.
© Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi februarja zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti 6., za efekte pa 12. oktobra t. 1. od 15 dalje. Dne 20. septembra ob 15 pa se bo vršila dražba prostovoljno na dražbo danih predmetov (perilo, obleke in drugo).
© Dijaki! Podlage točnega konstruktivnega risanja so: precizno, če tudi ceneno, risalno orodje, zanesljiva risalna deska, fin risalen papir, brezhibno priložno ravnilo, dober svinčnik, čista radirka in neizperljiv tuš. Kupujte pri tvrdki Iv. Bonač. Ljubljana, nasproti glavne pošle. Postrežba hitra iu točna. Ne pozabite na točno računalo in na polnilno pero!
© Podla obrekovanja. Ljubljanska policija je zadnje dni prejela več nepodpisanih pisem, v katerih je kar mrgolelo najgrših obdolžitev in sramoti lev nekaterih poštenih deklet, zlasti natakaric in služkinj. Policija je te anonimno prijavljene primere preiskala, zakaj mislila si je: ; Morda bo pa le nekaj resnice na tem.« Toda vse obdolžitve so bile tako podlo iz trte zvite, da je bila resnica prav nasprotna tistemu, kar so anonimna pisma trdila o teh dekletih. Policija se je seveda opravičila pred dekleti, ki so tako dobila vsaj delno zadoščenje. Pač pa je policija uvedla preiskavo, kdo je ta pisma pisal. V enem primeru je že izsledila anonimnega obrekovalca. Izkazalo se je, da je šlo v tem primeru za užaljenega in zavrnjenega mladeniča, ki si je iz maščevanja izmislil tako podlo laž. Najbrže gre tudi v drugih primerih anonimnih pisem za take podobne slučaje. Sodišče pa v takih primerih obrekovanja ne pozna šale in jo bo prijeti obrekovalec pošteno skupil, prav tako ludi drugi, če jili policija le izsledi.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in nir. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0.
© Bluze, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Karnič-nik, Stari trg 8.
© Pumparce, obleke, trencbcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
VJViVjTFZ-ZTi

tkrn k-rm o&zorntR
[;',' :r*og;c:;i a Bvzdara Jakca
Kr/ijo je u:?dU in nr.pird uvod dr. Kari D.-jkiu. — Ti c'. v i -!'njo Umetniške Matice — kjii.;ij:uia, JCRj.
Za kl. . : y • s i V:: ecin K< .m ter slikarjema ! ;,. i> iii	- \ nI in ur jem je dobil po pri-
it, v ;i! j j T f^ i/V c Malico v Ljubljani svojo ».': ic...Taiijo . .<!',' .! a k a e Prvi dve motio-' .i I zli.sli po ob. g!> in iv.zkošju daleč zaosta-'". . i lo i-evo pnoliltr.cijo Umetniške Matice. •'.-•.,> : t ur-.duov in /o lelnu-cenje si i kar je ve oseb-;	bila | cv« i'j'':« prkminemu strokovnjaku
\ i"'r u D'.'l)!di, l;i je izvr.-il svojo nalogo z nje-i m k . '''o v.. '.i) l i \<včino, lnl:o. da pomeni ..!;■' im.no .nlij-t uc le kol lika. marveč tudi ! -•>"; \ . r: z.i isd.tjm.c monografij živečih likovnih u.iietni'.;ov	naravnost presenetljivo in razve ?ljiv;> c.b;gulenjo niši!) umetnostnih edicij.
r.: d nr.šim: iikovri ni umetniki povojne« ge-rxv:-' i jzavrt m i Be". dar Jakcc čisto samosvoje ir?:jlo. Že po svoji uaturi se močno razlikuje e<i njih. \V.pljena mu je nekn divja strast popoto-vr.ti |;o svetu, medlem ko drugi naši umetniki c >t :io domu in napravijo od časa do časa kakšen izVt — najdalje v Pn,':z. Jukac pa je prepolovil Evropo Je v prvih povojnih letili in zgodaj ga je f< rde, da bi doživel druge kontinente. Kakor je p r i i,;; I i i mogel, se je prebil v Afriko, n kniaiu n tem ie odpotoval v Združene države Severne
Amerike, po katerih je križem romal skoraj dve Jeli. Prav o tem popotovanju po Ameriki izide v kratkem obširen njegov potopis v zbirki »Koemos: Jugoslovanske knjigarne. — Tej strasti popotniški primerno je lini i njegovo umetniško oblikovanje življenja ljudi iu krajev. Po večini bežna skica, vmes pastel in — grafika, grafika. Nedvomno ,|e Jakiic najmočnejši grafik, kar smo .jih kdaj imeli. Redkokdaj postaja pri oljnati sliki, navadno o!) portretu. — Odlične kvalitete je njegovo delo, njegovo Obzorje, ki se vedno bolj širi. je veliko in — zaprt je vplivom. Sanioraslost njegova, ki se živi od nepopisne njegove dolenjske nežnosii, je morda kdaj šibkejša po tehtnosti za splošnost, nikdar pa ni opustila kontrole nad njegovim delom. Tako je Jakac pri nas edini, ki prav za prav ne pripada nobeni struji, nobeni šoli in ne prisega na nobene programe. Iz njega vre in vre — kakor iz kakšnega Verdija neizčrpna invencoz-nost melodije — neizčrpna invencioznost linij in barev.
Monografija, ki tvsebuje poleg- Dobidovcgn uvedn zares bogato število reprodukcij, je mišljena kot nekak kažipot po umetnostnih pokrajinah, ki jih je Jakac do danes prehodil. Iz ogromne njegove produkcije so izbrano najznačilnejše podobe In grafike, ki naj pregledno prikažejo njegov dosedanji razvoj. S le strani — lo je treba reči — se je knjiga izredno posrečila. Reprodukcije na umetniškem papirju so dosti dobro izvršene, zlasti njegova grafična dela. Odločno slabša jc pa tre-barvna reprodukcija njegovega pašteta Novo Mesto«, ki niti približno ne podaja barvnega nosim,ja originala.
V svojem uvodu je dr. Dobida napisal poleg
lepo nanizanih biografskih podatkov še tolmačenje Jakčevega umetniškega razvoja v zgoščenih, zadetih stavkih.
Lepa knjiga je vredna pozornosti. Umetniška Matica jo z njo zopet dokumentirala svojo ž:'v-Ijensko upravičenost.	s. š.
Ketui Hannsun: Potepuhi
Roman. — 1932. Založba Modra Ptica, Ljubljana. — Poslovenil Oton Župančič. — Načrt za platnice izdelal Ivo Spinčič. — -108 strani. —
Četrta Hamsuiiova knjiga v slovenskem prevodu. Najprej smo čitali Glad« (v Splošni knjižnici), nato veliki roman »Blagoslov zemlje in kratko povest PaiK (oboje v založbi Modre ptice). •'.Potepuhi je Hamsunov predzadnji roman — zadnji, Avgust , je nadaljevanje »Potepuhov« — torej bi bilo pričakovati, da imamo v roki prvi del najzrelejšega 1 Ininsunovega dela. V resnici je tako, čeprav se rado dogaja, da sloviti pisalelji v siarosti pešajo. — V > Potepuhih« enotnega dejanja ali fabule v tradicionalnem pomenu besede ni. Zalo pa je v tem romanu prišlo do nnjprečiščenejše oblike, kar je utemeljitelj naturalizma, Krnil Zola, položil v organizem slovstva: čim vernejšo opazovanje in opisovanje od zunaj dojemljivih stvari, dejanj, ljudi. Ta način .ie ohranil tudi Hnnisun v svojem delu, I oda oplodil ga je s lislo magijo, ki je skrivnostno, a nezgrešljivo znamenje prave in pristne umetnosti. V kritiko Hamsunovega dela s slovstvenega vidika se ni moči spuščati, zakaj njegova tvorba je nedvomno vrhunec pripovedne umelnosti na osnovi naturalizma, težko, da bi kdo llamsuna presegel. Obzorje in lnstrfosti ljudi, ki jih poslavlja v svoj roman, so tako iasno in nopolno narisane, da se
veliko razburjenje. V celici preiskovalnega zapora je poskušala izvršiti samoumor jetnica Antonija Raner, žena na Pobrežju ubitega posestniku Raner-ja. Pobreški zločin, katerega je osumljena Antonija Ranerjeva, je vsem še dobro v spominu. Poskušala je sedaj še sama nn isti način v smrt, kakor je zadel njenega moža. Odlomila je kos od svoje železne jetniške žlice ter ga zbrusila na cementnem podu. Nato si je skušala s to ostrino prerezati vrat. Zadala si jo že globoko rano, ko so opazili njeno početje ter preprečili, da si ni prerezala še žile. Ranjenko so spravili v bolniško sobo jetnišnice, kjer ji je zdravnik obvezal rano.
□	Tatinske kolesarje imajo. V roke pravice sta padla dva drzna tatova, ki sta napravila mariborskim kolesarjem nemalo škode in jeze. Franc in Vinko iz Ruš sla se posvetilo posebnemu športu — kradla sta po Mariboru kolesa, ki so čakala pred lokali na lastnike, ter jih prodajala na deželo. Izdalo je oba ukradeno kolo, katero so našli pri Francetu. Dosedaj so jima dokazali že tri take tatvine. Vinko se je hitro skesal ter je priznal dokazane mu pregrehe, dočim je oslal Franc trdovraten ter taji kljub dokazom.
□	Na bikovih rogovih. Dva nenavadna slučaja nesreče sta se pripetila skoraj istočasno v mariborski okolici. V Spodnji Senarski je gnal 25 letni hlapec Erih Mendaš bika na vodo. Naenkrat je popadla žival jeza ter je nabodla hlapca na rogove. Dobil je hude notranje poškodbe. — Slična nesreča je doletela 11 letnega Tončka Habnerja, ki je pasel v predmestju domačo kravo. Žival ga je stisnila z rogovi k plotu ter mu prizadela več občutljivih ran. Oba se zdravita v bolnišnici.
Krekova družina Sv. Peter v Ljubljani. Naša družina priredi v petek, dne 16. t. ni. v svojih društvenih prostorih zanimivo skioptično predavanje o sodobni Franciji. Predavanje bo pojasnjevalo nad 80 krasnih slik. Začetek ob 8 zvečer. Vabljeni člani iu prijatelji naše delavske mladine. — Odbor.
Zadnja poročila
Anglija za pogajanja z Nemčijo
Pariz, 14. sept. tg. Razgovori med Parizom in Londonom o nemških vojaških zahtevah se prav pridno nadaljujejo. Kakor izjavljajo v tukajšnjih diplomatskih krogih, polaga angleška vlada posebno važnost na to, da se razprave razorožilvene konference nadaljujejo vsekakor v prisotnosti Nemčije. V tem smislu je angleška vlada predlagala francoski, naj se odborova seja, ki je bila določena na te dni, odgodi na poznejši čas. Francija pa je ta predlog odklonila, kakor se zdi zato, da ne bi napravila vtisa, kakor da hočejo bivši zavezniki popuščati ob vsaki grožnji Nemčije. Anglija pa ni popustila in je predlagala naj se odborova seja razorožitveue konference po prvMer-malni seji odgodi za dalj časa, da se bodo mogla medlem začeti pogajanja z Nemčijo. Ta pogajanja naj bi se vršila izven Zveze narodov v preliminarni konferenci med zastopniki Nemčije, Anglije, Francije, Belgije, Italije in Združenih držav.
Pred splošna stavko v Španiji
Madrid, 14. sept. tg. V industrijskem okolišu Bilbao je izbruhnila splošna stavka. Nastali so nemiri v katerih je bil ustreljen en policijski uradnik. Večina trgovin je zaprtih, cestna železnica ne vozi. Tudi v Sevili in drugih krajih poživljajo sindikalisti h generalni stavki proti novemu sindikalnemu zakonu, po katerem se morajo vsi spori med delodajalci in delojemalci reševati pri posebnih državnih posredovalnicah, česar pa sindikalisti nočejo priznati.
Revolucija v Chile
Newyork, 14. sept. Ig. V Santiagu de Chile so izbruhnili novi nemiri. General Blanco je odstopil kot predsednik parlamenta. Polkovnik Benitez, vrhovni poveljnik letalskih čel in voditelj torkove uslaje, je zbežal iz glavnega mesta na letališče E1 Bosque. Vseh 70 vojaških letal z vsemi letalskimi kadeti, ki so udani Benitezu, je odletelo z letali neznano kam. Polkovnik Lagos je s četo pešcev zasedel letališče. Vsa država Chile je od davi brez vlade. Videli je, da hočejo pristaši Daviile s silo zopet priboriti oblast.
50 vojakov ubitih pri zel. nesreči
Oran, 14. sept. tg. Iz Alžira poročajo o hudi železniški nesreči. Prevrnil se je vlak, ki je prevažal vojaštvo. Ubitih je bilo 50 vojakov, ranjenih pa 80. Podrobnosti še niso znane.
dejanje zmerom izcimi iz organične nujnosti, ogromna koncepcija romana, katero avtor suvereno obvlada, je brezhibna in popolna. Treba je pa imeti pred očmi avtorjevo stališče do življenja. Hnmsunu življenje ni ne dobro ne slabo, marveč dobro m slabo, kakor pač nanese. To — kakor pač nanese, je osnova umetniškega čara, v čigar toploti se greje lluiusunovo pripovedovanje. On sam stoji ob strani in opazuje, hladno in neosebno. Morda je zato ne-sleto prizorov zabavnih, u nobenega resnično veselega, nešteto žalostnih, n nobenega resnično tragičnega. Zmeraj so nekje še odprta vratca, dn avtorju m treba izreči kakšne sodbe, marveč se odstrani, ko je konec zanimivega procesa, ki ga jo spremljal zvesto od prvega zametka pa do razpletu — Po vsakem Humsunovem romanu ostane čitatelju še težku naloga, da mu določi smisel. Tista naloga pač, ki čaka vsakega opazovavca življenja: du pride temu iu takemu življenju v dkom. Avtor sani ti ga prikaže, tolmači v toliko, v kolikor moraš poznati njegovo organično in splošno strukturo vobče, zapusti te pa, ko ga vprašaš o drugih stvareh. — Na Norveškem, kjer je llumsun doma, živi pisateljica Sigrid Undset. Njena umetnost v pripovedovanju, kolikor je do zdaj dozorela, ima marsikatero podobno potezo s Hamsunom, v pogledu mojstrstva se danes že resno meri ž njim. Undsetova se pa ne zadovolji z opisovanjem, marveč skuša tudi tolmačili smisel življenja — in to golovo ne v škodo svojemu delu. Ob Undsetovi je llamsun še zmeraj velikan, ampak — kako bi dejal? — |)odoben kakšnemu Polifemu, z enim samim očesom. — Slovenki prevod Potepuhov je Župančičev. Odveč bi bilo hvaliti Župančičev jezik — občudovati moramo !>', ,-|a je znal obvladali tudi Huiiisuna, ki je sicer iz cisto drugega sveta nego Župančič.	s. š-
Dnevna kronika
Žalostna usoda
Ljubljana, 13. septembra.
»Živčno sem popolnoma razruvan. Mislim, da nisem prišel pred sodnike, ki delajo le po suhih paragrafih, marveč pred sodnike, ki socijalno čutijo.« Tako je koncem razprave pripomnil 53 letni oženjeni Janko. Obtožen je bil, da je lani in letos csleparil najprej vinarsko zadrugo na Krku za okoli 11.800 Din in pozneje mnogo ljubljanskih, zagrebških in drugih velctrgovcev za približno 45.000 Din. Izmislil si je pri svojih trgovskih manipulacijah poseben trik. Nabavil si je veliko trgovsko štampiljko z naslovom »F. M. Homan«. Tvrdka s tem imenom ima svoj sedež v Radovljici in slovi v trgovskem svetu kot ena najsolidnejših trgovin. Pred malim senatom se je moral danes Janko zagovarjati zaradi teh sleparij, ker je to izvajal »obrtoma«, kakor to označuje kazenski zakon. Naročil je pri trgovcih najrazličnejše kolo-nijalno in drugo blago, inoko, kavo, koruzo, sadje, vino, mast, makarone itd. Osleparil je 25 trgovcev za večje in manjše zneske. Blago je potem naprej prodajal. Skrival ga je pri dveh posestnikih, ki se bosta morala pred sodniki zagovarjati zaradi soudeležbe. Janko se je zagovarjal, da je bil brez posla, da jc nesrečen, ker mu je zgorel avto in se je sam ponesrečil. Na ta način si je hotel nekoliko pomagati.
Janko je bil obsojen zaradi omenjenih sleparij na 19 mesecev robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta.
Otročička neso
v Slovensko Krajino
Ljubljana, 14. sept.
Trinajst mesecev jo že lega, kar je prinesla v ljubljansko bolnišnico mlada služkinja svojega komaj rojenega otroka. Mlada mati je povedala svoje ime in da je pristojna v Dokležovje v Slovenski Krajini. Mati je odšla i/, bolnišnice in se ni potem več zglasila, mislila si je pač, da je otrok na varnem, sama pa nima dovolj sredstev, da bi otroka preživljala, saj komaj še sebe. Vsa poizvedovanju za materjo so bila zaman, nihče ni vedel, kje životari, kje si služi bridki kruh razočarane služkinje.
Otrok pa je med tem okreval in v bolnišnici, kjer ni dovolj prostora niti za bolne otroke, so pričeli premišljevati, kam z. ozdravljenim otročič-kom? Pisali so v Dokležovje na županstvo, vendar odtam ni bilo nobenega odgovora. Končno se je bolnišnica obrnila na mestni socialni urad s prošnjo, naj odpravijo otročička v pristojno občino. Mestni socialni urad je sedaj najel zanesljivo žensko, ki je v bolnišnici prevzela otročička in se z njim odpeljala v Slovensko Krajino.
Kako so gg. župan in občinski očetje v Dokle-žovju sprejeli žensko z otročičkom, seveda ni znano, najbrže pa novega bremena niso bili preveč veseli. Ubogi otročiček pa je vreden usmiljenja in dolžnost družbe je, da zanj skrbi. V takih primerih pride ta dolžnost na pristojno občino.
Po preteku dolgih let stric v Ljubljani bil je spet, Zdaj navdušen pravi nam: „jutri v „Daj-Dam" vse peljam"!
Koledar
Četrtek, 15. septembra: Marija Devica sedem žalosti. — Nikomed, mučenec.
Novi grobova
■+■ V Idriji je umrl, v starosti 68 let, g. Štefan Pečirer, stavbni risar v pokoju in posestnik. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč! Žalujočim svojcem in sorodnikom izrekamo svoje sožalje!
Visoko aktivno podjetje sprejme
z večjo vsoto. Posredovalci in spekulantje izključeni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Zelo rentabilno« št. 13.392.
Ostale vesti
—	Za proslavo 70 letnice Slomškove smrti.
Nabožni list .Kraljestvo božje« je letos posebno širil zanimanje za proslavo škofa Slomška in za pospeševanje njegove beatifikacije. Prelat dr. Ko-vačič, najboljši sedanji poznavalec Slomškovega življenje in delovanja, je v njem objavil vrsto člankov, ki obsegajo toliko važnega in novega, da bi jih moral čitati vsak zaveden Slovenec. Ti članki so: 1. Priprave za Slomškovo beatifikacijo (1. štev.); 2. Slomšek v sluhu svetosti (2. štev.); 3. Pridiga na Slomškovi novi maši (3. štev.); 4. Slomšek kol novomašnik (7—8 štev.); 6. Slavnostni članek ob 70 letnici (10. štev.). Slovensko javnost opozarjamo na to dragoceno gradivo.
—	Vsem veroučiteljem! »Podrobni učni in vzgojni načrt« nam glede maše naroča, »naj se mladina usposobi, da z inašulkom daruje, da mašo moli«; v ta namen je izšla z dovoljenjem preč. ku. šk. lavantinskega ordinarijata »Sveta maša šolsko mladine (s skupno molitvijo in petjem)«. Vsem veroučiteljem priporočamo, da to zborno mašo uvedejo pri skupnih mašah šolsko mladine. Cena izvodu 2 Din. Naročila sprejema župnijski urad Sv. Urban pri Ptuju.
—	Gostje v Rogaški Slatini. Statistika tujskega prometa zdravilišča Rogaška Slatina nam pove, da je posetilo zdravilišče tekom avgusta 1932 novih gostov z 31.009 prenočninami. Največ gostov je dala Savska banovina z Zagrebom ua čelu. Od inozemcev je največ Avstrijcev, dočim so Madžari precej nazadovali. Znatno je zaostal dotok gostov tudi iz severnih krajev, pa tudi iz Grčije in Italije. Obisk zdravilišča je muastel ob 200 letnici strokovnega zajetja vrelcev mineralne vode vsled istočasnega znižanja cen zdravilnim sredstvom in taksi. Novo nadaljnje znižanje cen se je izvršilo — uvažuje sedanje težke gospodarske razmere — s 1. septembrom, ko prične posezona. _ Zdravljenje ali bivanje v Rogaški Slatini jeseni prekaša po svoji udobnosti, cenosti in prijetnosti vse druge periode sezone.
—	Obletnica koče na Mrzlici (1119 m) bo v nedeljo 18. t. m. Neumorna trboveljska podružnica SPD se je potrudila, da ustreže vsem planincem in izletnikom ter privabi na savinjski Triglav tudi one naše »gorolazce«, ki poznajo vse vrhove po Sloveniji — le Mrzlica jim jc predaleč. — Pripelješ so do Trbovelj, oziroma Hrastnika in si v 2'A nu vrhu. Razume se, da so pota dobro markirana in ne prestrma. (Plezalnih vaViant žal ni!) Od kolodvorov vozijo udobni avtobusi do pod hriba. V nedeljo bodo vozili še celo do Sv. Katarine nad Trbovljami, odkoder je le še l'A do vrha. Povrneš se ^iahko skozi šinohor na Laško ali skozi Griže v Žalec. Na predvečer slavnosti bo zažarel daleč v Zasavju in po Savinjski dolini velik kres. V nedeljo ob 10 dopoldne bo na prostem sv. maša. katero spremlja polnoštevilna delavska godba iz Trbovelj. Popoldne koncert te godbe. Nadležen nahrbtnik pusti doma, ker sta klet in kuhinja založeni do vrha — vse pa dobiš po zmernih, dolinskih cenah! V slučaju slabega vremena se vrši vsa slovesnost prihodnjo nedeljo 25. I. m.
—	5 letnica orgnizacije praktičnih elektro- iu strojnih tehnikov (Opest) v Ljubljani. Ustanovitelji raznih strokovnih šol niso videli samo posameznih drobcev naroda, ampak jim je bil pred očmi ves narod. Če iniamo absolventi strokovnih šol to pred očmi potem bo naša pot v življenje že določena, naše smernice in ideje enotne. Člani Opest so se žc; pred leti zavedali svojega poslanstva in ustanovili stanovsko organizacijo, katera naj združuje absolvente delovodskih šol elektro- in strojne stroke.
Minulo je pet let, kar se je ustanovila naša sedanja skupna organizacija. Opest se je odločila, da ob svojem petletnem jubileju postavi nekak mejnik v svojem delovanju, kjer bomo postali, pogledali nazaj in pretehtali svoje delo ter pogledali v bodočnost. Za to je potrebno sodelovanje prav vseh članov in naših prijateljev. Ta naš mejnik pu ne sme interesirati samo članov Opest, ampak naj bo lo mejnik dosedanjega postopanja vseh absolventov elektro in strojne delovodske šole v Ljubljani in njej enako vrednih šol. V zadnjih letih se je za našo stroko napravilo toliko in tako važnih stvari, da ne smemo mimo njih. Opest je skušala pri raznih zakonih doseči pravo upoštevanje absolventov, kar se ji je deloma posrečilo. Je pa treba že marsikaj popraviti, kar je delo naše bodočnosti. Da bo pa uspeh popoln, je treba sodelovanja vseh absolventov, radi tega je dolžnost vsakega, da "se našega zborovanja 2. oktobra t. 1. v Celju udeleži. Priglasiti se je do 20. t. m. na naslov Opest, Borštnikov trg 1, kjer se dobe tudi potrebne informacije.
—	Razpisane zdravniške službe. Razpisana služba primarija ali pa služba šefa oddelka s kvalifikacijo v javni bolnišnici v Murski Soboti, V javni bolnišnic v Slovenjgradcu služba prmarija (internista). V splošni bolnišnici v Mariboru služ-
ba zdravnika uradniškega pripravnik« z mesečno plačo 1275 Din. — Prošnje s predpisanimi prilogami je poslati kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 25. septembra 1932.
Lutz peči kopirane a ne dosežene!
—	Prošnje akademikov zu sprejem v Oražnov dijaški dom in za podelitev brezplačne hrane. Po
sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šol. leta 1982-33 večje število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačno prehrano (kosilo in večerjo) v Akademskem kolegiju. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačne hrano v Akademskem kolegiju, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem mediclnci in ne-zakonski-rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in prehrano) se prosi v eni prošnji, podčrtati pa je treba ugodnost, ki jo prosilec v prvi vrsti želi. Prošnje morajo biti opremlj. s spričevali o položenih poslednjih izpitih (kolokvijih), pri za- . čelnikih z izpričevalom o višjeut tečajnem izpitu, i pri vseh z ne nud eno leto starim in i>o pristojni davčni upravi potrjenim ubožnim izpričevalom (premoženjskim Izkazom) ter s krstnim in rojstnim listom. Oziralo se bo le na ubožna spričevala (premoženjske izkaze), ki vsebujejo vse zu presojo siro-mašnosti potrebne podatke. Pomanjkljivo opremljenih prošenj uprava no bo uvaževala. Zaradi lažje preglednosti nuj bodo sestavljene prošnjo po enotnem obrazcu. V levem robu prošnje naj označi prosilec svoj priimek in ime, po<i tem fakulteto in dovršeni semester, v desnem robu pa ugodnosti, ki jih je užival v preteklem semestru. Poudariti jo treba okolnosti, ki sprejem posebno priporočajo, n. pr.: nezakonski sin, izredna ubožnost, odličeu uspeh v študiju itd., naves-ti pa tudi event. podporo (štipendije), ki jih uživa prosilec bodisi od kake druge ustanove, bodisi od države ali samouprave. Nekolkovane prošnje naj bodo naslovljene na: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza), ki jih bo sprejemal ilo 1. okt. t. 1. (in ne od 1. oktobra, kakor smo po pomoti poročali). Nezadostno kolkovauih prošenj uprava ne bo sprejemala.
—	Ksperanto iu katolicizem. Esperanto je imel v začetku precej nasprotnikov v katoliških krogih. Danes jih nima več. Esperanto v službi katoliške cerkve lahko veliko pripomore k razširjenju katoliške vere. To so uvideli katoliški škofje, zato toplo priporočajo esperanto ter ga podpirajo. Katoliški esperantisti so si že pred desetletji ustanovili mednarodno ligo, ki ima člane malone v vseh delih sveta. Jugoslavija pa je zelo slabo zastopana, čeprav je esperanto tudi pri nas že precej razširjen. Zato vabim vso, ki se zanimajo za esperanto, da so temu jeziku priuče in potem pridružijo Mednarodni ligi katoliških esperantlstov (IKUE). Vsa tozadevna pojasnila dobite pri: Golobič Peter, šol. uprav., Jese-nice-Fužine, Gorenjsko. Priložite znaimko za odgovor!
—	Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josei«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri za-breklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in speccrijskih trgovinah.
—	Pet vlomov v Itajhcnburgu. V Rajhenburgu iu v Senovem jo bilo včeraj izvršenih pet drznih vlomov. V Delavskem domu v Senovem so odnesli vlomilci 8000 Din gotovine. Štirje vlomi so ostali brezuspešni, ker so bili vlomilci pravočasno pre-podeni. Storilce zasleduje orožništvo.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 73 od 14. t. m. je ob-javljena »Uredba o ocenjevanju sodnikov rednih sodišč in šerijatskih sodnikov in r-Pravilnik o povračilu stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov) uslužbencem po stroki kontrole mer«.
—	Pridelovalce sadnega vina opozarjamo na
Humekovo knjigo: .Sadno vino ali sadjevec«. Potrebna je ta knjiga vsakemu, kdor prideluje sadno vino. Obsega bogata navodila in nasvete, kako je ravnati s sadjevcem, da ostane okusen, slano-viten in zdrav. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in uporabo sadnih tropin, da pridejo nam v prid. Opremljena je z 42 podobami in velja 10 Din. — Dobi se v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani.
—	Prvi vtis ostane — in ta zavisi od nege Vaših zob. Samo negovani zobje Vas store simpatične in samo čist vonj Vaših ust omogoča prijetno občevanje z Vami. Za nego Vaših zob rabite Odol. Le Odol vsebuje dvojni učinek: on olajša prijeten vonj iu desinficira usta in zobe.
Tri zadnje Slomškove poti
Pot na Ptujsko goro.
7. romarsko palico v roki sicer, vendar ne peš, marveč z izmučenim telesom na vozu se je Slomšek napotil na Ptujsko goro. Ptujska gora je bila takrat in je še danes zelo čislano Marijino svetišče. Podoba v oltarju .je ena izmed najznačilnejših in najprikupljivejšili Marijinih podob, h katerim se zatekajo verna romarska srca, ko pojo: »Usmiljena Mati, usmili se nas, in s svojim plaščem pokrivaj ti nas!« Marija na Ptujski gori v podobi in v resnici široko razgrinja svoj plašč nad mnogovrstnimi in mnogoštevilnimi varovanci. Kdor se je kakor Slomšek še kot deček zagledal v Črnogorsko Marijo, jo ne bo nikoli pozabil; če bo le mogel, bo še zadnjikrat v življenju poromal k njej po slovo.
Neumno in predrzno bi bilo misliti, da bodo kdaj vstali novi rodovi, ki bodo našli nove nadnaravne studence višjega in večnega življenja. »Kdor mene najde, najde življenje in prejme zve-ličanje od Gospoda,« tako šumi izrek Modrosti o Mariji skozi tisočlelja in bo šumel kakor neusahljiv mogočen slap na veke.
Slomšek je zgodaj našel Marijo. Sprejel jo .ie kot dele po s vej I materi, ki ji jc bilo ime Marija, kar za verno žensko srce ni brez ozira in brez pomena. »Anton, na tem svetu nimaš več matere! je sporočil Prašnikar svojemu 16 letnemu gojencu Slomšku žalostno vest o rani smrti njegove matere, ki je zapustila Slom v 30. letu svoje slarosli. Slomšek se je takoj ozrl po Materi na onem svetu. Povsod jo je nosil v mislih s seboj.Stopil je v bogoslovje in vneto proučaval spise cerkvenih očetov, ki so največ pisali o Mariji od sv. Avguština do sv. Bernarda. Na Marijin praznik, dne 8. septembra, je bil Slomšek posvečen v inašnika. Pred Marijinim oltarjem v Olitnju je daroval svojo prvo daritev sv. maše. Sloveč Marijin govornik Jakob Prašnikar je bil njegov novoniašni pridigar. Po njem se jo uavzel Slomšek svoje zgovornosti o Mariji. Govoril je o njei gan-
ljivo, stvarno iu domače, ne v nanešenih oblikah, besedah ln sklepih, ki komaj trenutno dvignejo kakšen sestanek in shod, ali širših ljudskih krogov ne zajamejo nikoli, ker niso iz ljudstva za ljudstvo. Množice so rekle o Slomškovem nepozabnem govoru 1835 v cerkvi Sv. Križa nad Celovcem: »Tukaj še ni bilo nikdar slišati tako lepo pridigovati. - Govoril jim je o Žalostni Materi božji. Povsod ob potih je srečaval njegov pogled Dolorozo pod križem. Taka so večinoma še danes sveta razpela1 na potih v šmar-ekem in rogaškem okraju.
Marija je spremljala in sprejela Slomška tudi na njegovem zadnjem potu, ko je romal na Ptujsko goro. Povsod po holmih ga je pozdravljala Marijina cerkev. Ali naj jih naštejemo? Marija na Tržišču, Marija na Ložnem, Marija na Taboru, Marija v Že-talahl Ni mogoče, da bi mimo Sv. Križa pri Rogaški Slatini romal na Ptujsko goro in se ne bi vsak čas spomnil Marije.
Kdaj je stal slovenski romar z večjo ljubeznijo do Marije in njega ljudstva pred Gospodovim oltarjem ko Slomšek v svetišču na Ptujski gori? Tisti dan je bila sobota. Sobote so v slovenskem ljudstvu že od nekdaj posvečene Mariji. Tista sobota na Ptujski gori jo bila za nas Slovence velika sobota, ko je Slomšek naš apostol položil žrlev svojega življenja na Marijin ollar. Prav je, da prebivalci Ptujske gore Slomšku v spomin in zahvalo poromajo vsako Ielo s svojim župnikom k Poljski Mariji v Koslrivnico, kamor je s Ptujske gore odšel Slomšek na svojo zadnjo pastirsko pot. Vidimo, da se tudi sedaj, ko so gospodarske stiske najsilnejše, ta romanja po svojih udeležencih ne zmanjšajo, marveč prav zato še povečajo. Pomožnica kristjanov jih vabi.
Tudi Slomška je privabila k sebi na Ptujsko goro. Zaslišal je mili glas romarskih zvonov. Zadnjikrat so mu zazvonili v pozdrav. »Tri reči se" po Slomšku »Slovencem najbolj prikupijo: zvona glas, orglavca mili glas in mašnikova zgovornost. Kolikokrat je segeL po podobi zvonov, da bi pojasnil, kar mu je bilo na srcu! Kar je krščanski občini zvona mili glas, lo je narodu muteriu jezik. Kakor
se povzdiga po lepših zvonovih čast in hvala svete matere cerkve, naj se povzdiga ludi slava našega jezika, za katero nam je toliko skrbeti kakor za čast svoje predrage neveste.:
Dvojno ljubezen naj podeduje vsak Slovenec po svoji materi: ljubezen do Marije in do materine besede. Katere pesmi se še kje tako zaupno zatekajo k Mariji kakor slovenske romarske pesmi? Kdo je kdaj med Slovenci mladini pripovedoval o prijateljstvu lepše in prepričevalneje ko Slomšek mladeniču v knjigi »Življenja srečen pot« o prijateljici nebeški: o Mariji? Slomška bi smeli imenovati: slovenskega Bernarda. Celo njegova pisana beseda še sedaj pridobiva dušo za Marijo. Berite v Drobtinicah 1857 njegove Marijine govore! Kako je mogla vneti šele živa beseda?
Slomšek ni bil nikoli toliko onostranskl, da bi prezrl in pozabil tostranske vrednote. Dobro je videl iti vedel, da so Marijine cerkve po naših gričih, kakor v narodnih taborih, ohranile slovenski rod in jezik. Brez tega varstva bi bila slovenska knjiga izginila z belega dne.
Slomškova molitev na Ptujski gori ne bi bila Slomškova, če se ne bi v svojih prošnjah spomnil slovenskega rodu in jezika, naj fti Devica mogočna očuva pred nevarnostjo vsakršnih napadov in odpadov. Ob misli na ljubljeno ljudstvo ni bilo časa in prostora za malenkostno razmišljanje lastnih kri-žev. Pred Mnrijo se mu je vnemala nova ljubezen do njegovega ljudstva. Vedno ljubeznivejši in milejši je bil z njim v svojih sodbah in nastopih. >Rav-nam se po izreku sv. Frančiška Šaleškega, da bo na sodnji dan lažje dajali račun o preveliki dobrotlji-vosli kakor pa o preveliki strogosti.<•
Pogled na bogovdano in dobrotljivo obličje Dolorozo pod križem je Slomška dvigal in ožarjal v zadnjih dneh njegovega življenja. Ali se je šel za In dar priporočil ali zahvalit Mariji na Ptujski gori? Zadnja romarska pot apostola Slomška naj stori, da oh ranijo Slovenci svoj dom in rod na Marijinih petih!
(Dalje.)
Z ODOL-om
ohraniš *obe zdrave ter raakužujei m vutoo m vratno duplino.
Celje
& V Gradcu jo umrl v bolnišnici daleč nu okrog mani celjski hotelir Friderik Skoberne v najlepši moški dobi 45 let. Pokojni je že dalje časa bolehal, iskal utehe svoji bolezni v Gradcu, kjer je pa ni našel. Bil je v Celju in okolici znan mož poštenjak, značaj, ki jo živel z vsemi v najlepšem miru. Sicer nemškega mišljenja, je bil vedno konciljanten do Slovencev. Posebno priljubljen je bil med kmečkim prebivalstvom. Na glasu je bil izvrsten konjerejec iu posebno še dirkač. Njegov hotel slovi duleč na okrog za solidno podjetje, kjer se posebno radi ustavljajo kmetje. Bil je z eno besedo povedano, kavalir. Truplo pokojnega prepeljejo iz Gradca v Celje, kjer se vrši pogreb na mestno pokopališče v petek, dne 16. t. m. ob pol 5 popoldne. Pokojniku želimo, da bi se v domači zemlji mirno odpočil, svojcem pa izrekamo naše najglobje sožalje.
.©• Žrtev materinstva. V celjski javni bolnišnici je umrla kot žrlev materinstva 34 letna posestnikova žena Čebular Terezija iz Gubrovlja, v konjiški okolici. Naj počiva v miru!
& Nesreče. V celjsko javno bolnišnifo so pripeljali 45 letno posestnlco Kozo Hohnjec iz Žaheu-berca pri Rogatcu. V lorek 13. t. m. je padla z voza in si zlomila levo nogo.
Gr Društvo jugoslovanskih obrtnikov zn Dravsko banovino v Ljubljani, podružnica v Celju bo imelo v soboto, dne 17. t. m. ob 8 zvečer v zgornjih prostorih Narodnega doma ustanovni občni zbor.
■& Ukraden denar. V noči od ponedeljka nn torek je popivala neka družba v gostilni v GubČevi ulici. V isti gostilni se je nahajal tudi rudai Zdol-šek Franc, ki je prišel pred kratkim iz inozemstva. Imel je pri sebi okrog 600 Din. Kmalu sta se mu pridružila 24 lelni Alojzij iz Podplata in 21 letni Leopold iz Podčetrtka. Iz gostilne so odšli v kavarno. Ker pa je Zdolšek malo zadremal, mu je že večkrat predkaznovani Alojzij izmaknil iz žepa listnico. Trojica se je podala nato še v neko drugo kavarno, kjer je družba naročila šampanjca iu na bahaški način trosila denar. Nato je eden iz te družbe pozval natakarja, da pokliče policijo, kar se je takoj zgodilo. Družba je že precej denarja zapravila, Alojziju in tovariša je celjska policija spravila na varno. Tako je ubogi rudar zaradi svoje neprevidnosti prišel ob velik del zaslužka.
Ptuj
Igra narave. Zanimiv prirodui pojav se nudi v sudonosnikih v Mestnem vrhu iu Janežovcih. Češnje in mlajše jablane so v polnem cvelu kakor spomladi. Ta čuden pojav si ljudstvo tolinuči lako, da je toča pri zadnjem neurju načela popke, ki so pripravljeni že za prihodnje Ielo. Pobiti oziroma načeti popki so se zaradi tega razvili, da so sedaj v polnem cvetu. Žal, da zaradi bližajoče se nizke temperature ue bo cvetje uspelo.
S smrtnonevurnimi poškodbami po vsem lelesu so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico Janeza Njivarja, posestniškega sina iz Oblačka pri Sakušku. Juuez Njivar ima pljuča čislo razmesarjena in je njegovo stanje obupno. Zadeva je prijavljena oblastvu.
Denar in les. Posestniku Frnncu Vojsku iz Mu-retincev so ukradli 400 Din izpod zglavja. V gozdovih v Doleni, ki so last mariborskega bankovnega društva, pa so kradli večje količine lesa. Za krivci poizvedujejo orožniki.
JKrcurci
Osebna vest. Na tukajšnjo realno gimnazijo sta bila dodeljena suplenta Gorše Miroslav (franc. in slov.) in Ognjanovič Andjelina (srbo-hrv.). Sedaj ]>a je Gorše prestavi jen na I. real. gimnazijo v Ljubljani, Ognjanovič pa službe radi bolezenskega dopusta še ni nastopila. — Kranjska gimnazija rabi minimalno še 4 učne moči.
Sejem bil je živ. V ponedeljkih se \ Kranju trguje vsepovsod. Na Glavnem trgu, nn živinskem, po trgovinah. Konjski me.šetnrji so se v ponedeljek spravili v ozko ulico, ki med Ru-čigajevo in Nackovo hišo vodi v ffolo v času, ko so otroci šli iz šole. Poleg tega je bila ulica polna voz in konj. Možakarji zaverovani v »kšeft« se niso umaknili, du so otroci moruli lezti trdo mirno konj. — Čeprav je to stara navada, vendar povzroča nevarnost, ker šolska ulica prav za prav ni kraj zu kupčije, konje
Kočevje
Koncert. Kakor smo že poročali, se je v soboto zvečer vršil koncert, ki sta nam ga priredila koncertna pevka ga. dr. Riithlovn in dunajski operni pevec g. H. Schiister. Moramo reči, da nam je bil ta večer solo in dvospevov, poln užitku. Spored je bil nadvse poster in vse točke prav srečno izbrane. Slišali smo odlomke iz najlepših oper: iz Tosco, Madame liut-terflv, Treh mladenk, kompozicije od Štrnusu, Pucoinija, Leharja, Schuberta in dr. Obema pevccmli se pozna dolgoletna in prvovrstna pev-sak izobrazba in sta s svojima glasovoma numuh osvojita poslušalstvo. Zu ta krasen pevski večer smo jima nadvse livnležni. Čudimo se, du je bil koncert primeroma slabo obiskan, dasi sla oba pevca znana in je šel čisti dobiček v korist [x>-gorelcem iz vasi Onck.
Cankarjevi »Hlapek. Neumorno kočevsko nkndemsko društvo se nam bo v letošnji gledališki sezoni predstavilo z najboljšim Cankarjevim dramatskih delom: Hlapci. Predstava so bo \ ršilu v potek zvečer ob 8 v dvorani hotelu »Trst«. Cene običajne.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Sobot«. 17. septembru: CELJSKI GROFJE. Premije-ra. Izven.
Nedelia, 18. septembra: ROKSY. rremijera. Izven.
Kako je v srcu zemlje ?
Ena najbolj obravnavanih zagonetk v naravi jc not ran jas t zemljo. Z več strani so se že p;:-kušali učenjaki temu problemu približati. Delovanje potresnih in radio-valov nudi že mursi-kako iuteresantno pojasnitev; se zanimivejši pa je velikopotezni eksperiment, ki ga je nemški profesor Simon preizkusil, da hi dognal, ali je s dsbno mnenje o trdem jedru \ zemeljski sredini resnično.
Predstavimo si najprej, da iz lastnih izkustev d notranjosti zemlje ne vemo ničesar. Saj vendar - -rjo udori, ki jih je tehnika izsekala, komaj v irikilometrsko globino. Sicer se je znanstvenikom posrečilo marsikaj dognati potoni spektroanalize u drugih ozvezdjih, ki so bilijone kilometrov v prostorju oddaljeui od nas, m 7-a raziskavanje sr rfine našega lastnega planeta pa ne najdejo nikake metode. ki bi bila trdna. — Pot od Zemljinega površja do njenega centra je dolgu (»372 km. Debelina ohlajene skorje, na kateri živimo mi, pa znaša komaj 00 km. Kaj je pod to trdo skorjo, pa -e križajo razne bolj ali manj duhovite domneve; nekateri učenjaki trdijo, da je vse v plinovitein stanju, drugi, da je v tekočem, tretji, da je v trdem. Kno pa je gotovo: vrtanja so pokazala, da .-e za vsakih triintrideset metrov v globino zveča temperatura za eno stopinjo Celzija. Ce bi se pa temperatura v enakomernem stopnjevanju dvigali, bi bila že pri sto kilometrih strašna vročina z nad 3000" C. Pri dvesto kilometrih že «000» C, torej
približno ista temperatura kot na površini sončne krogle.
Da bi tako fantastično visoke vročine ne mogel vzdržati noben zemeljski predmet v prvotnem stanju, je jasno; moremo torej domnevati, da vladajo v centru zemlje le kuhajoči, žar.eči plini ..
Ta domneva pa se zruši ob sledečem premisleku:
Z rastočo globino ne raste le temperatura, marveč -e viša radi neizmernih kamenitih skladov tudi pritisk. In čim silnejši je pritisk, tem višja mora biti tudi temperatura, da more kovine iu kamenita skalovja raztopiti. Na |>oti s površine do srca zemlje mora divjati potemtakem gigantska borba med dvema enakima nasprotnikoma: med pritiskom in temperaturo.
Ako je pritisk dovolj močan, potom ohrani kljub fantastični temperaturi metale v sredini zemljo v trdem stanju. Tu pa se začne eksperiment berlinskega profesorja Franca Simona. Rešitev vprašanja - ali je jedro zemlje v žarečem plinu ali lavi ali trdem stanju — ne morejo rešiti le gole domneve. Edina gotova pot je eksperiment! Profesor Simon si je izbral za svoj poskus helij, ki je za podobne reči posebno pripraven radi izredne vzdržljivosti napram temperaturi In dognal je, da zavisi samo od višine pritiska, da se helij ob vsaki temperaturi pretvori v trdo stanje in da se potemtakem tudi kovine v središču zemlje pri temperaturi -1000" C pod gigantskim pritiskom ne raztope 111 izblape ..
Nemški državni zbor razpusfen. Pogled na zadnje zasedanje državnega zbora —	na predsedniškem
mestu državnozborni predsednik Goering, ki je zaman skušal preprečiti razpust.	Zadaj popolnoma
zasedena klop ministrov, prav zunaj na desni državni kancler von Pappen, ki	je dosegel podpis
Hindenburgov za razpust državnega zbora.
Radio lika eksplozijo v Nevvvorkn. Čolni zaman iščejo ponesrečencev z ladje Observation«, ki radi eksplozije zletela v zrak in sc na mestu potopila.
je
Zavod za zajedavce
7 letalcev strmoglavilo
Od leta 1880. so ameriška sadna drevesa in iglovci v nevarnosti. Takrat je namreč Amerika prejela za revanš za trlno in rdečo uš evropskega gobovca. T11 se je naravnost gigantsko pomnožil, saj je svoje naravne nasprotnike, parazite, .taleč prehitel, iz Amerike so bili poslani strokovnjaki v Evropo in tu so odkrili zajedavee, ki so v kratkem bolje pokončali odrejene gobovce kakor vsa moderna kemija. — Z11 rejo teh zajedavcev je bil ustanovljen v Gradišču velik laboratorij. Tu go jijo za pot sposobne zajedavee po vseh pravilih znanosti. Trenutno je sezona goboveev, zato pošiljajo prav zdaj na debelo v Ameriko zajedavee. Zanimivo je, kako se .spravi dva centimetra dolg: ličinka na gobovca pa ga požre s kožo vred. . To leto je Amerika naročila 76.000 zajedavcev proti svojim gobovcein, ki jih je laboratorij v Gradiški odposlal. Dajejo jih navadno v skatlje, prevlečene s prozorno tkanino, in vsak dan jim nastlo po en voz hrastovega lubja.
Sovjetska zrakoplovna družba je prejela ra-dio-sporočilo, da so člani ekspedicije na severni tečaj strmoglavili v Karsko morje. Trije vodniki in dva spremljevalca so bili na mestu mrtvi, dva ostala člana ekspedicije pa so pobrali smrtno ranjena.
Brezsrčna mati
Riba v nočeh
>Leteča rodbina« rešena. Davi je iz Angsmasalika (vzhodna Gronlandija) dospel radiogram, ila je ladja »Talbot« ob dveh po polnoči našla na obali ne daleč od Iternsaka vseh osem oseb s ponesrečenega vodnega letala. Letalo je popolnoma uničeno, dočim so vsi člani leteče rodbine in njihovi sopolniki živi in zdravi. Ladja Talbot je vkrcala llutschinsonove, da jih prepelje v Fungbo, kamor dospe v kratkem.
Kipec iz kamene dobe
V Cehoslovaški so odkrili moško figurico, le 02 mm visoko, ki jo je predpotopni človek iz ma-mutovih kosti z ostrim kamenom izklesal. Datira baje iz petindvajsettisočih let pred Kristusom. Ima dolgo brado. Arheolog Cupik je ugotovil, da jo figurica iz mlade paleolitne dobe in kot moški predstavlja edino najdbo iz te dobe. Pristnost so dognali potom ultravijoličnih žarkov. Je pa za enkrat lastnina nekega privatnika.
Anekdota
Mark Twain je je bil nekaj časa Kotičkov striček pri nekem amerikanskem časopisu. Nekoč dobi sledeče vprašanje: 5Cul sem, da je ribje meso radi svoje fosfornc sestave primerno za okrepitev možganov. Koliko rib naj pojem?«
»V vaše namene bi zadostoval srednjevelik kit...«
Tragična smrt slavnega poljskega letalca Zwirka.
Na poletu v Prtigo, kjer se je nameraval udeležiti letalskega dneva, se je nepričakovano slavni poljski letalec Fr. Zvvirko, ki ima za seboj celo vrsto prvih nagrad (med drugimi je tudi prvak v krožnem poletu nad Evropo) v družbi z inženirjem figuro smrtno ponesrečil. Na sliki stoji na levi Zvvir-ko. ki ima komaj 35 let in zapušča vdovo in sinčka, na desni pa njegov konstruktor Wigura, ki so ga komaj spoznali, tako strašno ga je razmesarilo. — Vzrok je bilo vihrovito vreme, v katero sta zašla
Gusarji na Črnem morju
Po skrivališčih ob črnem morju so se zadnje čase razpasli morski roparji, ki v nočeh preže na ladje, ki vozijo tod. Zaman pa so do danes romunske oblasti skušale dognati njih poreklo in skrivališča. — Te dni je bil oplenjen znani nizozemski parnik, založen z dragocenostmi. Tiho so prive-slali na lahnih čolnih sredi noči, zvezali stražo, zaprli v kabine vse moštvo (seveda r napetimi samokresi), pobrali vse zaboje in omare, jih zmetali s svoje čolne in zopet zginili v gluho noč...
Proga zaprta
V bližini Harbina so znova navalili kitajski bauditi na osebni vlak. kjer je prišlo do silovitega boja. Mnogo potnikov je ubitih, mnogo težko ranjenih, še več pa so jih banditi odvlekli s seboj. Radi podobnih napadov so železniške proge v Mandžuriji do nadaljnega zaprte.
Prvi mednarodni ženski (uriiir na konjih, ki se vrši v Dtlsseldorfu. bo obsegal razne jahalno iu skakalne vajo. Sodelujejo llolandija. Avstrija, Mad-jarska in Nemčija. Slika nam kaž,e vprav vstop udeleženk v stadion, ko jih pozdravlja v Imenu mesln dtisseldorfski nadžupau. Kak smisel ima tovrsten šport z« žeusku, je kajpa drugo vprašanje.
; Ali ne veste, da se moja ordinacijska ura ob štirih konča?«
"Da, gospod doktor... toda pes, ki mo je ob
pol petih ugriznil, ne ve.«
*
Praviš, da se ti jo prikazal Beethoven? Kaj pa ti jo povedal?«
Prosil ie mojo ženo, naj nikar ve? njegovih sonat nc igra.«
V Bretagni so zaprli žensko, morilko sedmerih otrok. Nečloveška mati je priznala, Ja je zadnja leta sedemkrat povila, a slehernega otroka takoj po rojstvu zadavila in zagrebla. Vsa trupel-ca so že odkopali.
Da bi razrešil že mnogokrati načeto vpra- j šanje, če ribe ponoči spe kakor druga živa bitja, i se je spravil voditelj londonskega živalskega vrta nad akvarij in začel s poizkusi. V ta namen je sredi noči nenadno užgal luč ob posodah, da bi videl, če bodo v hipu osvetlitve ribe mirovale nli se pregibale. Tu je odkril, da nekatere ribe po-1 čivajo, druge pa švigajo po vodi kakor podnevi.
Pri naslednjih eksperimentih je dognal, da so tudi med ribami dnevne in nočno živali; živali, ki čez dan ždijo, a šele proti večeru oživijo in lake, ki ponoči spe. Pa še je odkril, da si ribe nikakor ne poiščejo kjerkoli prostora za počitek, marveč smukajo tako dolgo po ribniku, dokler d ne najdejo primernega mesta, ki jim je kot nekak podzglavnik, sicer trd, loda po njihovem okusu izbran. Tudi je videl, da imajo tudi ribe kakor ostale živali svoj izvestni življenjski red; zakaj tudi v takih urah, ko je bil akvarij za obiskovalce ; odprt in potemtakem razsvetljen, so se odpravile ribe kakor navadno v »posteljico« — in sicer na isto mesto kot zmerom: položile so glavice na podzglavnik« in zaspale, ne da bi jih luč ali obiskovalci motili.
*
Povejte mi. kaj berete in povem vam, kdo
ste!«
Berem Ovida, Vergila, Demostena in Homerja ...«
Vi ste velik lažnik .. .<
Pa so res Čudne tc presnete kokoši! Sedaj, ko so jajca najdražja, sc nobena ne spomni, da bi legla jajca!«
Tudi tostran velike luže
Neki budapeštanski bančni ravnatelj je prejel pismo s podpisom: »Budapeštanski zastopnik Al Capone-ja«. V pismu preti ravnatelju s smrtjo, ako mu izvestne vsote denarja na dogovorjeno mesto ne nastavi. Ker so podobna pisma prejelo tudi druge osebe, jo policija uvedla preiskavo.
Strašua letalska nesreča v Berlinu. V bližini postaje Tempelhof v Berlinu jc strmoglavilo letalo berlinskega trgovca. Padlo je sredi ceste na tir cestnc električne železnice. Izpod razbitega dvokrovnika so potegnili težko ranjenega trgovca in njegovo ženo, ki je kmalu nato umrla.
t
Jubilej Ljudske posojilnice v Celju
najmočnejšega celjskega denarnega zavoda
Celje, 13. septembra.
Ločitev duhov se je in vršita na Štajerskem veliko pozneje kakor na Kranjskem in Goriškem. Tako pripoveduje celjski zgodovinar J. Orožen v hrosuriti Celje, avtonomno mesto Dravske banovine* na st-ani 7. dobesedno sledeče: Slovenci so v Celju in na bivšem Štajerskem sploh korakali v skupni fronti do leta 1905, ko so se razdelili v katoliško-konsarvativno in napredno stranko. — Celjska društva in gospodarski zavodi so poslej ostali deloma skupni, deloma pa so si jih ohranili naprednjaki, Hočim si jc druga stranka jela ustvarjati lastno kulturno in gospodarsko organizacijo.« Tako je že s tem dovolj utemeljen vzrok, zakaj so se začeli gibati tudi celjski katoliški krogi in zakaj je prišlo do ustanovitve »Ljudske posojilnice«; v Celju.
Dne 4. julija 19U7 se je vršil ob 8 zvečer v gostilni pri Pišeku v Črclu ustanovni občni zbor Ljudske posojilnice. Iz Ljubljane je prišel ravnatelj Zadružne zveze Rašica. Prečitana in sprejeta so bila pravila nove posojilnice. V prvo načelstvo so bili izvoljeni: Prof. Cestnik, prof. Fon, trgovec Kostič, krojač Kmecl, posestnik v Gaberju Karba, posestnik v Medlogu Lipovšek, posestnik Kač v Peharjih, posestnik Rebov v Čretu in posestnik in gostilničar na Ložnici Samec. V prvo nadzorstvo pa: opat Ogradi, novocerkovški kanonik dr. Gre-gorec, odvetnik dr. Filipič, odvetnik dr. Benko-vič, posestnik Niedorfer iz Vrbja pri Žalcu, Glin-šek, župan celjske okoliške občine in Zdolšek, župnik v Sv. Juriju ob Taboru. S tem je bil položen temelj novi posojilnici.
Dne 2. septembra 1907 se je vršila ob 8 zju-
Državne finance v avgiuttu. V mesecu avgustu so se državni dohodki [»večali nn 535 milj., dočim so v juliju znašali samo 495 milj. To je sezijski pojav, ker vsako lelo radi avgustovih plačilnih terminov donos neposrednih davkov naraste: leta 1031 julij neposredni davki loti milj., avgust 259 milj., povečanje torej za nad 100 milj. Din. Poleg tega smo dobili tudi nove davščine v avgustu 1932.
Vloge vojvodinskih denarnih zavodov so znašate v juniju 1.135.7 milj. (1981 junija 1.458.7 milj.), v avgustu pa 1.112.4 milj. (lani iulija 1.419.2 milj.).
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ciber Barbare, trgovke v Ljubljani, Komenskega ulica 2(5, narok za sklepanje poravnavo 22. oktobra, oglasiti se je do 10. oktobra; nadalje o imovini Wachterja Matije, trgovca in urarja v Novem mestu, roke 20. in 15. oktobra.
Tovarna dežnikov v Dolnji Lendavi izkazuje, za I. 1931 na glavnico 1 milj. Din 0.23 milj. Din čistega dobička.
Vpisi v trgovinski register: M. Gregorič in Co., d. z o. z., Ljubljana (zastopstva tvornic, kapital 30.000 Din, poslov. Gregorič Milivoj in dr. H mil Gaj); Nogavice .Bemberg«, d. z o. z. v Ljubljani (l6.(XX) Din, poslov. Bohmervvald Henrik); Stavb, in arh. šušteršič in C., d. z o. z., Ljubljana (15.000 Din, poslov. Rejc Ivan).
Koukurz je razglašen o imovini tvrdke: Keramični in gradbeni material L. Battelino in drug, d. z o. z. v Ljubljani (prvi zbor upnikov 19. okt., prijaviti je terjatve do 16. okt., ugotov. narok 23. oktobra). — Odpravljeni pa so konkurzi: Emerik Herlec, pletilec v Cirčičah pri Kranju (vsa masa razveljavljena), Albin Pečar, trgovina v Imenu, p. Podčetrtek * (vsa masa razdeljena) in Pražarna slada, d. z o. z. v Ljubljani v likv. (ni kritja za stroške postopanja).
Statistika insulvenc v avgustu. Po uradni statistiki je bilo v avgustu t. I. razglašenih v vsej državi 37 konkurzov in 96 prisilnih poravnav izven konkurzu. V dravski banovini je bilo razglašenih 6 konkurzov in 28 poravnav (največ v državi).
Borz es
Dne 13. sept.
Denar
Na današnjem deviznem tržišču je narastel edino Amsterdam. Neizpremenjena sta ostala Curih in Trst, dočim so ostale devize popustile.
Ljubljana. Amsterdam 2306.51—2317.87, Berlin 1362.04—1373.44. Bruselj 795.52—799.46, London 199.69—201.20, Curih 1108.35—1113.85, Newyork 5717.97—5746.23, Pariz 224.96—226.08, Praga 169.79 do 170.65, Trst 294.13—296.53.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 55.877 Din.
Curih. Pariz 20.2975, London 18.045, Newyork 518, Bruselj 71.80, Milan 26.58, Madrid .41.70. Amsterdam 206.10, Berlin 123.25, Stockholm 92.50, Oslo 90.90, Kopenhagen 93.60, Sofija 3.73, Praga 15.32, Varšava 58.05, Atene 3.19, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.07, lielsingfors 7.75.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.30.
traj pri Sv. Jožefu sv. maša, katero je daroval načelnik prof. Cestnik s prošnjo, da bi nebo razlilo svoj blagoslov nad novo snujoči se denarni zavod. Po sv. maši je posojilnica začela z delovanjem. Prve prostore je intela posojilnica na Glavnem trgu v hiši, kjer se sedaj nahaja Stigerjeva trgovina. Leta 1908 pa je posojilnica kupila hišo pri »Belem volu« in se t|a tudi preselila s poslovnimi prostori. Tu je ostala posojilnica do lela 1925, ko je kupila novo hišo v Cankarjevi ulici, kjer se nahaja sedaj odvetniška pisarna dr. Ogrizka, Ker je promet vedno naraščal, zato je morala posojilnica misliti na povečanje uradnih prostorov, kar je tudi storila leta 1929, ko je sezidala sedanjo mogočno stavbo, ki ni ponos samo posojilnici, temveč tudi v okras mesta Celja.
Promet ljudske posojilnice je od leta do leta naraščal in dosegel v zadnjem poslovnem letu (1931) svoj višek, ko so prekoračile vloge 100 milijonov dinarjev in je kot tak najmočnejši denarni zavod v Celju. Posebno hitro so hranilne vloge naraščale v letih dobre limeljske konjunkture. — Posojilnica velja kot zelo soliden denarni zavod; pomagala je v teku 25 let kmetom, trgovcem in obrtnikom s tem, da jim je dajala obresti vedno po najugodnejši meri. Veliko je storila posojilnica v tem času za prosveto. Prezidala je objekt v sedanji Samostanski ulici in ga priredila za telovadnico in društvene lokale. Višek v tem oziru je pa storila, ko jc v novi palači zgradila — moderno opremljeno dvorano, ki služi za gledališke predstave in druge prireditve. Pa tudi na dobrodelnem polju je bila vedno na mestu. Omenimo naj, da je samo v zadnjih desetih letih darovala v dobrodelne namene 338.337 Din.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za dinarske državne papirje slabejša. Nasprotno pu so dolarski papirji nadalje narasli. Zalo je v Zagrebu tudi narastel promet vojne škode na 000 kom., dočim jo promet v dolarskih papirjih padel, znašal pa je danes v 8% Bleru 3000 dol. in v 7% Bleru 2000 dol.
Ljubljana. Vojna škoda 196 hI., H% Bler. pos. 44 bl„ 7% Bler. pos. 42 bl„ Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Narodna banka 4200 den., 7% inv/ pos. •17 den., vojna škoda 196—197 (195, 196), 9. 196 bi.,
10.	193—190, 8% Bler. pos. 46.50—46.75 (40.50), 7% Bler. pos. 44—44.25 (44).
Belgrad. Priv. agrarna banka 217—218 (218, 217.50), 7?« inv. pos. 50.75 bi, agrarji 24.50 deri., vojna škoda 194.50—195.50 (195.50, 194), 6% begi. obv. 34.50—34.75 (34.75), H% Bler. [.os. 45.75 den., 7% Bler. pos. zaklj. 43.50, 7% pos. DHB 48 bi.
Dunaj. Don. sav. jadr. 70.50, Zivno 63, Alpine
11.	Trboveljska 21.60.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica (vse 76 kg 2%): bč. okol. Novi Sati 124—126, bč. okol. Sombor 124—126, sred. bč. 124—126, gbč. 125-127H, bč. potiska 127—129, bč. I. Tisa 128—130, bč. 1. Begej 126—128, gbn. 120—122K-, bn. par. Vršac 120—122^, srem. 124 do 126. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neiz-preinenjena. Promet: 38 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: slabša. Promet: srednji. Pšenica: okt. 12.61—12.75, zaklj. 12.68—12.69; marec 14—14.20, zaklj. 14—14.07. Rž: okt. 7.98 do 8.05. zaklj. 7.89—8; marec 9.22—9.50, zaklj. 9.22 do 9.24. Koruza: maj 8.68—9.90, zaklj. 8.68—8.70.
Chicago. Pšenica: marec 64.50, decetnb. 61.125. Koruza: marec 42.75, maj 35.50. december 40.50. Oves: marec 20.625, december 17.875. Rž: marec 29, december 34.
"VVfnnipeg. Pšenica: oktober 64, december 69.
Živina
Živinski sejem v Kranju 12. septembra. Na trg
so prignali: 1 kobilo, 86 volov, 3 bike, 19 krav, 1 telico in 112 prašičev. Cene: voli 4, 3.50 in 3 Din; krave 3, 2 in 1.50 Din; biki 2 Din; telice 2.50 Din; prašiči pitani 7 Din, za rejo par 200 Din.
Hmelj
Sav. dolina, 14. sept. Tekom današnjega dne je bilo zopet nekaj večje zanimanje in je povpraševanje postalo dokaj živahno. Cene so ostale sicer v glavnem neizpremenjene, vendar so se močno učvrstile. Do zaključka je prišlo le v redkih slučajih in se je nakupilo le nialo blaga, ker se hmeljarji držijo zelo rezervirano v upravičenem pričakovanju, da se bo z ozironi na stalno čvrst položaj in neizpremenjene cene na vseh inozemskih tržiščih tudi pri nas v kratkem pričelo živahnejšo nakupovanje po dnevni ceni. Ponujalci so večinoma že prodali ali pa se izpametovali; večje množine najlepšega blaga pa so v čvrstih rokah in izpod dnevne cene niso naprodaj.
Žatcc, 14. sept. tg. Na deželi se kar naprej kupuje hmelj po neizpremenjenih cenah od 600 do 850 Kč, izbrano blago do 900 Kč.
NIVEA-CREMEatf OLJA
Miiva iMfe
Spori
Razpis L pohorskega gozdnega teka
Slovenski športni klub »Maraton« in Mariborski smučarski klub priredita v nedeljo, dne 25. septembra 1932 prvi pohorski gozdni tek za laliko-atlete in zimske športnike. Skupni start ob 10 pred Ruško kočo. Cilj »Pohorski doni . Dolžina progo znaša 6 km. Ocenjuje se tekmovanje poedincev in istočasno klubskih moštev trojic.
Uprava Pohorskega doma pokloni prvaku po-etlincu kip zmagovalca, naslednjim treni spominsko plakete, trem prvoplasiranim moštvom trojic pa diplome. Posebna darila: SPD, podružnica lUiše, pokloni darilo najboljšemu zimskosportniku. Oba prireditelja pa nagradila svoja dva najboljša tekača. Razdelitev nagrad takoj po teku pred Pohorskim domom. Prijave s prijnvnino 5 Din zn osebo se sprejemajo do 24. septembra 1932 pri Franju Vetrihu, urarna Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8 in v trgovini Sport-Roglič, Maribor, Grajski trg.
Olimpijski zmagovalec v Evropi
Pri nas poznamo pač malo iger na zelenem polju. Nogomet, hazena, pa smo opravili. Ne poznamo hokeya, golfa, basket balla. rugbyja, rokometa in še precej podobnih iger z žogo na velikem ali majhnem zelenem polju. Medtem, ko smo pri nas z državnim prvenstvom v plavanju imeli višek sezone, imajo ravno sedaj v Nemčiji v gosteh .športnike, radi katerih je tamkaj sezona na višku. Indijsko liokey moštvo, ki se jo ponovno priborilo olimpijsko prvenstvo, gostuje po Nemčiji, Češki, Avstriji in Madjarski. Največje zanimanje je seveda v Nemčiji, kjer imajo za Angleži najboljše igralce hokeya v Evropi. llokey na travi in hokey 11:1 ledu, dve sorodni igri in v obeh so prvaki izven Evrope. V oni Indijci, v drugi Kanadčani; oba športa so pu gojili najprej v Evropi, Pre.l-'.odnike liokeya vidimo na starih egiptovskih reliefih, ki predstavljajo neko igro s krivimi palicami in žogo. Šport, ki so ga poznali stoletja pred Kristusom, vse dosedaj ni prodrl in navdušil široke mase ljudstva. V Angliji, kjer je prav za prav domovina hokeya v novejši dobi, so ga Igrali bolj za zabavo. Angleži so to igro zanesli tudi v Indijo, kjer je pa hokey postal narodni šport. Skoro pet tisoč klubov ima v svojih vrstah dva milijona igralcev. Iz tako velikega števila igralcev poleni ni čudno, da je izšla enajstorica, ki nima konkurence na svetu.	.
Na zadnji olimpijadi v Amsterdamu so se prvič pojavili Indijci — in zmagali. Takrat so bili ravno ti igralci 'največje presenečenje vse Olimpljade. Tako kakor eno olimpijiulo preje Uragvajci kot nogometaši. Po končani olimpijadi 1928 so sicer Indijci igrali par propagandnih tekem, toda za daljšo turnejo takrat teh čudovitih igralcev ni bilo mogoče pridobili. Za udeležbo na amsterdamski olimpijadi so Indijci rabili samo »štiri mesece«. Kratka turneja po končani olimpijadi je pa slala več ko 700.000 D11. Angleži in Nemci so se zaman trudili pridobiti eksotične igralce hokeya ža igre v Evropi. Radi tega je močno presenetila vest iz Los Angelesa, da so Indijci pripravljeni igrali v Evropi. Kaj hitro je bil napravljen program. Naj-preje so pričeli s Holandci, potem pa po Nemčiji. Od vseh /mag, ki so jih dosegli prav povsod z lahkoto, je najpomembnejša ona v Monakovem prošlo nedeljo. Nasprotnik je bilo brez dvoma najboljše moštvo Evrope, izbrana enajstorica Nemčije, ki je podlegla s 6:0. Pri tem pa Indijci niso hoteli streljati na gol. Pri njih igri goli niso glavno, pokazati so hoteli, kako se hokey igra in to so tudi v polni meri pokazali. Po pariški in amsterdamski olimpijadi so povsod omenjali fenomenalno igro Andradea, igralca nogometne reprezentance Uraguaya. Isto usodo deli sedaj mali Dyan Chand, Ta igralec tako obvlada svoje telo, da mu je nemogoče slediti. Že samo tega igralca gledati je užitek. Na igrišču dela kar hoče. Vseh 11 igralcev je umetnikov v hokey igri. Zanimivo je pri Iudij-
Niirnherg, 1.4. sept. tg. Po železnici je bilo pripeljanih 60 bal hmelja, z vozom pa 20 bal. Prodanih je bilo 30 bal. Cene: tetnanški hmelj 160 mark, hallertauski 100—150 mark, spalterski 120—130 mark, gorski 70—135 mark. Tendenca je bila zelo mirna.
cilt tudi kako izgleda igrišče po tekmi. Prav povsod sc branijo hokeyu na nogometnih kyri&čih, češ, da pokonča travo. V Monakovem se po tekmi sploh poznalo ni, da so igrali hokey. s palicami ne delajo lukenj v zemljo, uporabljajo jih le za igro z žogo. Pri nas smo s plavalnimi tekmami dosegli višek sezone in bo gotovo še desetletja minulo, dtt bi višek predstavljali indijski hokey igralci, rte nu Kanadske igralce hokeya bomo mogoče čakali več let!
šc malo statistike. Na celino so zanesli hokey, tnko kot toliko drugih športnih panog, iz Anglije. Na isti način, kakor danes, so igrali hokey Angleži že 1886. V Nemčiji so osnovali šele leta 1925 Brandenburško hokey Zvezo. Od tega časa naprej imajo tudi Neuici poleg Angležev vodilno vlogo. Nekaj časa so bili Nemcem nevarni konkurenti Holandci, ki so na amsterdamski olimpijadi :.ma-guli nad Nemci z 2:1. Obe vrsti hokeya 1111 ledu in travi pa zahtevata od svojih prijateljev izredno energije iu tudi inteligence. Mogoče največ r idi tega so rufinirnni A zijati tako premočni nad Ev-ropci, Kanadci največ radi izdržljivosli, ki je prav za prav pri liokevu na travi ni treba v taki meri. Tu igra glavno vlogo duhovitost.
Trh ovije
Vedno več rožic. Zadnja leta se je veliko skrbelo, tla se olepša zunanje lice Trbovelj in /.boljša higijeiut stanovanj. Vzporedno s tem opažamo tudi vedno več cvetlic na hišnih oknih, [>o stanovanjih, vrtovih in gredah. Napredek v tej panogi so vidi tudi ]>ri sialneni širjenju umetnega vrtnarstva. Vrtnar Herman Kuhar je sedaj še razširil svoje tople grede ob pokopališču, da bo lahko tudi po zimi gojil vse vrste cvetlic in tako pomogel, du bo naša prašna in sajasta dolina dobila prijaznejše lice.
Pevci. Začele so se redne pevi-ke vaje ob ponedeljkih iu četrtkih zvečer. Vsi, ki imajo veselje do petja, naj se /.glasijo koj sedaj, ker bo tudi posebna ura za novince.
Smrt pobira. Umrl je v bolnišnici rudar Oce-pek Ivan. V Bovškem si je postavil svojo hišico, sedaj pa mu je kruta želodčna bolezen uničila življenje. Star je bil šele 52 let. V Hrastniku je umrla Drnovšek Antonija, vdova po posestniku, na živčni bolezni, stara 50 let, v izolirnici pa občinska uboga Horvat Ana, stara 68 let. N. v m. p.t
Pomožni razred je dovoljen za dekliško šolo v Trbovljah [Hisebej. Dosedaj je bil skupaj 7. deško šolo, zanaprej bosta vsak zase in bo s tem lu.li na dekliški šoli 13 razredov. Kot učna moč je nastavljena gdč. Plavšak Marija, hčerka šol. upravitelju, domačinka. Na sosedni šoli na Vodah so svoj čas pomožni razred ni obnese), ker ni bilo na razpolago strokovne učne moči, na trboveljski šoli pa je lansko leto imel prav dobre uspehe, da so ga let03 razširili na obe šoli.
Radio
Programi Radio-Llubtlanai
Četrtek, 15. septembra: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesli 13.00 Cas, plošče, borza 18.00 Salonski kvintet 19.00 Sliko iz narave (tesarji, klicar dneva, po gladinah — Herfort) 19.3o Gospodarske krize iu karteli (Fr. Pengov) 20.00 Plošče 20.80 Koncert godbe Sokola I. 22.30 Čas, poročila.
Petek, 16. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 Problem foloamaterske temnice (prof, Horvat). — 19.30 Traviata, prenos z Dunaja. — 22.30 Čas, poročila.
Drugi programi 1
Petek, 16. septembra.
Zagreb: 19.25 Prenos z Dunaja — prenaša se opera »Traviata«. — Milan: 20.45 Koncert orkestra tehnhične policijske šole v Rimu. — Stuttgart: 21.15 Mozartov večer. — 22.45 Koncert. — Berlin: 20 Prenos iz Amerike. Baletne suite. —• 21.10 Veseloigra. — 0.30 Poročila, nato koncert,
—	Belgrad: 21.30 Plesna glasba. — 21.45 Ruske narodne pesmi. — 22.30 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Koncert orkestra tehnične policijske šole v Rimu. — Langenberg: 15.50 Otroška ura.
—	20 Koncert. — 22.40 Plesna glasba. — Praga: 21 Kvartet v g-duru. — 22.20 Plošče. — Dunaj: 19.52 »Traviata«, opera v 4. dej. G. Verdi. — 22.05 Večerni koncert. — Budimpešta: 21 Koncert opernega orkestra. — 22.45 Ciganska glasba.
27
Itoman iz Kxmoora
Škandal za vso Anglijo I Vaša župnija ml je odgovorna za vse. Popraviti mi boste morali škodo, vi ničvredneži iu tatovi, pa najsi pojdute vsi skupaj beračit. Pred vašimi očmi vam dam prodati še to vašo staro cerkev, kajti nazaj hočem svoj žamet, zlato uro, sedlo in konja z belim repom.«
Mali se jc ozrla vame, a jaz sem pogledal soseda Snovvea; vsem se nam je smilil gospod ITucka-back, ki jc lako krivo sodil našo župnijo. On je pa smatral naš molk za strah in je ogorčeno nadn-ljeval:
»Cuješ, nečak,« je pričel rohneti nad ntano, ki nisem mogel najti primerne besede, >tepec si, kme-tavs, gumpec; nič drugega ne dobiš od mene ko čevlje, da mi jih čistiš.
»No, dobro, stric,- sem odvrnil naivno, »dokler boš naš gost, ti bom rad čistil čevlje.«
Mati se ni mogla več premagovati in se je vmešala v razgovor: Pustimo župnijo pri miru, ona se bo že sama branila. Toda o mojem sinu 110 govori tako. Ničesar ne pričakuje od lebe. Storil je pa ono noč zale več. nego bi bil storil kdorkoli tlrugi. Ne Otisli, da smo Riddovj laki podleži!«
»Tiho, liho. Sara! Tvoji otroci so prav taki kakor drugI.«
Mali jc potegnila robček iz žepa in se pričela jokati iz ljubezni do nas. Tudi sosed Snovve se je čutil razžaljenega zaradi stričeve opazke o naši župniji in je pripomnil: (iletle tega, kar si govoričil o naši župniji, ti pa ne pravim nič drugega, ko da • lažnivec.«
Za le besede snio mu bili pa prav malo hva-
ležni. Pitati z lažnivcem starega človeka, pa še celo mojega strica in našega gosta, se mi je zdelo vendarle malo preveč predrzno. Toda stric Ruben je bil, kakor je vse kazalo, vajen tudi takih sirovosti.
»Ne žalimo drug drugega z zbadljivkami,« je dejala mati, »stric Ruben naj nam rajši pove, kaj nam je storili, da operetno lo sramoto s sebe, pa kako dobiti nazaj oropano blago.«
»Kaj mi je mar blago, ženska,« je odvrnil Ruben tehtno, »četudi je bilo veliko vredno. O blagu ne govorim. Zahtevani samo, tla naj se zlikovci po . pravici kaznujejo.«
»Pamet, sosed, pamet! je vzkliknil Miklavž, nikar tnko govorili o Doonih, preblizu smo Bag-vvorthvškemu lesu.
Zalega strahopetna!' jo /.rojil stric Ruben, »taki junaki ste torej v Exmooru. Kaj takega nisem pričakoval od tebe, mojster Snovce. šleve ste vsi skupaj. Nobenega odgovora ne maram od vas. Poberite se, sicer —c
Sprevideli smo, da hi 11111 bilo brez pomena odgovarjati, ne da bi ga še bolj razburjali. Polagoma je pričel stric Ruben sam popuščati v svoji jezi. zlasti še. ko so prinesli 11:1 mizo sladkega zavretega vina. Pod konec večerje, ko so vsa dekleta odšla iz hiše, je pa gospotl Huckaback slovesno vstal, se pomenljivo ozrl na mater in vse ostale ter izpre-govoril:
še nekaj vam moram povedati, preden od-itlemo od mize. Nemara sem predaleč zašel v svojih besedah ali pa zagrešil celo kak prestopek zoper vljudnost in dobre navade. Toda nobeno besede, kar sem jih tukaj izrekel, ne prekllcujem; kaj takega nisem storil v svojem življenju; toda svoje opazke moram le nekoliko predrugučiti: v Exmooru res niste junaki v orožju in boju, pač pa v nečem drugem — jesti in pili znale ko nikjer na svetu.
mrsr-r-, 1 .1. / ... __________:. . ■»■
Po teh besedah je sčdel nazaj na svoj stol, oči so se mu iskrile in naročil je še čašico zavretega vina. Tako se je končal naš veliki in nevarni pohod na razbojniške Doone iz Bagvvorthyja.
Petnajsto poglavje.
Nc išči pravice pri sotlniji.
Drugo jutro je gospod Huckaback prosil z zagonetnim obrazom mojo mater za spremljevalca v nek nevaren kraj, kamor so ga klicali kupčijski posli. Mati mu je drage volje priporočila za to našega hlapca Johna Fryja, češ da je ta nedvomno dorasle! Inki nevarni poti. Toda dobrovoljni suknar se je nasmehljal in dejal, da bi bolj rabil nekega drugega Johna, ki ju tudi zadosti krepak in katerega Dooni ne bi tako lahko odvedli s seboj, a ko bi ga, bi ves Exmoore skočil na noge in ga zahteval nazaj.
Mati je prebledela in ga je na vse mogoče nn-čino poskušala odvrniti od tega, toda mojemu Čutu samozavesti je nadvse prijalo, da bi ščitil tako bogatega moža 1111 poli. Potemtakem sem brzo prepričal mater, ki mi je slonela z glavo na rami, da pot ni lako nevarna, šolo spotoma sem s presenečenjem zvedel, da kani ujec obiskati barona Wiche-halsa, kraljevskega mirov nega sodnika v Leyu Ma-noru, da hI se pritožil zaradi sirovega napada Doontiv.
V baronovi palači so naju prijazno sprejeli 111 nama postregli z božičnim kolačem in izbornim pivom, kajli baron je bil dolžan mojemu slricu neko vsotico za neporavnan račun. Ko sva se okrepčala, so naju pozvali v sodno dvorano Tam je sedel poleg barona tudi njegov prisednik polkovnik llar-ding.
Barona VVichchalsu sem že od prej poznal, zalo
nisem bil v zadregi pred njim. Z njegovim sinom sva bila namreč sošolca, zato jc bil zolo prijazen 7, menoj. Pa tudi z drugimi je vedno vljudno občeval, ker je bil odličnega rodu in dobro odgojen. Rodbina Wichehalsov se jo priselila na Angleško z Nizozemskega in je tu s srečnimi zakoni zolo povečala svoje žo itak ogromno premoženje. Zadnja leta je pa pričelo iti njihovo gospodarstvo rakovo pot in kar so predniki zbrali, so njihovi potomci zapravili.
Ko sva vstopila, so je baron, lop, sivolas mož žlahtnega vedenja, prijaznih modrih oči in pravilnega orlovskega nosu, dvignil s sedežu. Stric Ruben je kar najspretnoje pripognil pred njim koleno in stopil k mizi. Po vsem videzu stric sodnikoma ni bil nepoznan, saj 11111 je bil, kakor sem pozneje zvedel, polkovnik Harding dolžan celo precej denarja, ki mu ga je bil ujec [troti dobri jamščini pred leti posodil. Toda stric se ni prav nič menil zanj. temveč se je s svojo pritožbo obrnil naruvnost do barona.
Baron so mu je prijazno nasmehnil in mu na njegovo ovadbo odvrnil mirno in premišljeno:
Torej zaporni ukaz zoper Doone bi radi dosegli, gospod Huckaback? Zoper katere izmed Doonov. prosim; kako jint je ime?:
»Saj jim nisem bil krstni boter. gos|>od baron, in bržkone Iudi niso nobenega botra imeli. P»-znanio pa starega Doona Ensora. potemtakem menda ne bo nikakih zaprek.«
»Sira Ensora in njegove sinove torej poznate. Koliko sinov ima in kako jo vsakemu posameznemu ime?«
Kako hi vam mogel navesti njih imena, pa najsi bi iih poznal dobro ko svnie trsrovske pomočnike? Toda vendarle vem. da jih jc bilo sedem; lo bi bilo potemtakem v redu.«
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
Trgovski pomočnik
s Šoferskim izpitom, star 29 let, manufakturne in mešane stroke, želi službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo -'Slovenca^ v Mariboru pod Takoj« 13.420.	(a)
Vsako beseda I Din
Zastopnika
za kolonijalno blago za Ljubljano, iščemo. Ponud-De z referencami na Wag-ner, Zagreb, Ilica 51. (b)
Prekajevalca
veščega vseh klobasar-skih del, treznega in zanesljivega, sprejmem. Ponudbe pod Prekajeva-lec« št. 13.403 na upravo - Slovenca«.	(b)
Instrukcije
prevzame učiteljica, letošnja absolventka. Dopisi oz. naslov v upravi »Slovenca« pod »Vestna« 13.241.	(u)
Ne pozabite,
da je danes 15. septembra 1932 zadnji dan rednega vpisovanja v Dopisno trgovsko šolo za one, ki imajo meščansko šolo ali nižjo gimnazijo. Uradne ure od 8 do 12 in od 2 do 6. Pražakova 8 1.	(u)
Vsaka besed« I Din
Dva dijaka
ali gospoda se sprejmeta poceni na stanovanje. — Naslov v upravi Slov.« pod št. 13.435.	(D)
tanovanja
Vsaka be*eda 1 Din
Dvosobno stanovanje
s kabinetom in vsemi pritiklinami se odda. Cesta Vuka beseda I Din P. št. 51, železniška ko onija, Ljubljana VIL (č)
Ga. Orlkaberjeva
zopet sprejema otroke za Tri- in Štirisobno pouk nemščine. Vpisova- j sUnovanje s komfortom,
nje od 15. dalje. Gosposvetska 12, dvorišče. Istotam tjčati francoščine, angleščine, nemščine in ruščine za odrasle. (u)
Pouk!
Klavir, teorijo, harmonijo, konirapunkt, kompozicijo in inštrumenlacijo poučuje privatno absolvent drž. konservatorija v Ljubljani in dunajske glasbene visoke šole. Učenci naj se priglasijo v Tavčarjevi talici 2, soba 9.	(u)
v bližini sv. Jožefa — takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.409.	(č)
Stanovanje
treh sob s pritiklinami se odda s 1. novembrom. Miklošičeva cesta. (č)
Opremljena soba
z elektriko se odda dvema gospodoma, najraiše dijakoma. Florijanska ul.
V obliki romančka.
/ KLO uspešno sredstvo za stopnjevanje oglas-"nega učinka predstavita besedilo v obliki enominutnega loinaneka. Tako je n. pr. neka lovarna, ki izdelue jedilno olje Crisco'.-, inse-rirala poj naslovom:
Skrivnostno pismo, ki jo povzročilo, da so prišla o k u s n e j š n jedila na dva milijona miz.
Sledila je zgodovina pisma, ki ga je prejela tovarn* od neznanca iz nekega podeželskega mesteca. V pismu je stalo, da je iznašel nepre-kosljivo jedilno olje. Tovarna :e takoj angažirala izumitelja in je začela pod njegovim vodstvom izdelovati Crisco«, povsem novo začimbo za kuhinjo, ki jo je doslej preizkusilo že nad dva milijona gospodinj.
Neka zavarovalnica je inserirala pod naslovom : Sirote k, čigar oče je pozabil zavarovati svoje življenje.
Pod naslovom je bila slika 14 letnega dečka, ki je v revni sobici ses avljal oglas. Oglas se je glasil: Močan deček, 14 let star. sirotek, brez praktične izobrazbe, ki prime za vsako delo. nujno išče zaposlitve. Pod sliko so stale besede: Ali naj se z \'ašim sinom v nekaj letih isto
zgodi? Ali sle ludi Vi pozabili, poskrbeti za njegovo bodočnost v sluča u Vaše snu ti?
Inserat neke tvrdke, ki izdeluje sredstvo za lasno rast, je imel tale zanimiv napis:
I v a n je rekel Francetu: Stavim 1000 Din. da ne uganeš, koliko ie star Martin?
Sledila je povest nekega Martina, ki so je neverjetno pomladil. Star je bil 56 let, pa mu jih ne bi nihče prisodil več kot 35 let. Slika je prikazovala vse tri može v pogovoru
.,Deuar izdam in denar prejmem?-'
„Seveda, če ga izdaš za „Slovenčeve" tnale ali ve like pglase! Preje! boš še več! Treba je le redno inserirati!''
Inseratni oddelek „Slovenca":
„V kratkem začne poslovati .Slovenčeva' posvetovalnica za oglase."
št. 21, desno.
Opremljeno sobo
oddam v novi palači v bližini glavnega kolodvora. Naslov v upravi Slo-
(s) venca* pod 13.132. (s)
Prazna soba
se odda Sv. Petra cesta št. 71.	(sj
§C večja množina - par vagonov - prvovrstnega
nairiiasri^^ai grozdfa
(bela in rudeča žlahtnina). Cena in pakovanje po dogovoru Oskrbništvo Kleinoschekovih posestev v Zbigovcih
pošta in postaja Gornja Radgona.
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil najboljši soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Štefan Pečirer
stavbeni risar v pokoju in posestnik
v 68. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Križu v Idriji.
Idrija, dne 14. septembra 1932.
Žalujoče rodbine PEČIRER, ERŽEN, DR. KRAVINA, MAVRIC.
Veliko sobo
opremljeno (tudi za dve osebi) in eno manjšo, tudi opremljeno, oddam v vili sredi vrta. - Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13.424.	(s)
■V S" toKi^: :.v	■.■•••.'■ ■ -v,-.
HRANILNICA IN POSOJILNICA V GORJAH PRI BLEDU naznanja žalostno vest, da je danes ob 4 popoldne umrl njen dolgoletni načelnik, gospod
Janez Poklukar
Pogreb bo v petek dopoldne na pokopališče v Gorjah.
Ohranimo ga v častnem spominu! Gorje, dne 14. septembra 1932.
Vsaka biseda t Din
Dva lepa lokala
pripravna za vinotoč in trgovino, odda Prelesnik, Šiška, Janševa.	(n)
Posestva
Vsaka beseda t OiD
Droben oglas v »Slovencu, posestvo ti hitro proda; če žc ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjihco da.
Posestvo v Pozirnu
občina Selce na Gorenjskem — 7 johov njiv, travnikov, krasen vrt, preko 400 sadnih dreves — naprodaj za 35.000 Din — ali v najem. Pismena pojasnila daje J. Bartoncelj, Nova vas — Sv. Jurij ob novi j. ž. (p)
AIB£«J BAUIN • DEUTSCHIANO • HAMBURG • NEVZ YO«K
SVAKOG CETVRTKA POLA2AK IZ HAMBURGA ZA NEW VORK
FERIJALNA PUTOVANJA U AMERIKU RM filO.-(3 nedelje)
UKLJUČIVO BORAVAK U AMERICI
eMnncobro|na naučil« I zajednička potovanja u Sevcrnu, Ju/nii i Srrdnju Amcriku
Putovanje u Severne zemlje. Sredozemno more i Rusija.
HAMBURG-AMERIKA LINIE
Prevoz putnik* i robe u sve delove sveta. Sve Informacije daie -PUTNIK« — i ave njegove biletarnice . u zemlji.
Sobno slikarstvo
Ažber* Špeietič
LjuDljana, Emonska cesta št. 25
Vzorci ua vpogled. • Cene konkurenčne.
Tehnična in trgovska visoka šola v Parizu
Ecole superieurc lecbniquc ct Com-
merciale dc Pariš loblaslveno dovoljena in registrirana). Inženirski študij v vseh tehničnih strokah in trgovski vedi. Diplomski izpit v nemščini in francoščini. Pripravljalni oddelek za nsabiturijente. Dopisni oddelek v francoščini in nemščini. Programi in pojasnila se dobe zastonj pri Secretariat General de 1'ESTOP Serv. I) 11, R>.ie Perronet, Pariš 7e.
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup Anton Presker. Sv Petra cesta št 14. Liubliana.	(!)
Vsaka beseda t Din
Kotel
2—4 atmosfere — poceni kupi Grad Mirko, Drago-melj, p. Domžale. (k)
Vsakovrstno
Več hiš
naprodaj. — Poizve se Rožni dolini c. 4 št. 4. (p)
Kupim hišo
v dobrem stanju. Ponudbe: Ravnikar, Ljubljana, Poljanski nasip 32. (p)
Malo posestvo
s travniki, njivami in gozdom v Krasu, občina Selce, naprodaj za 20.000 Din. — Franca Bradeško, Kras p. Selce, Gorenj, (p)
Lekarno
s srednjim prometom, v Sloveniji, kupim ali vzamem večjo v zakup ali oskrbo. Resne in obširne ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13.4W. (p)
Stanovanjsko hišo
v mirnem kraju, v bližini tramvajske proge proti Št. Vidu, prodam. Naslov v upravi Slovenca- pod št. 13.370.	(p)
Hišico
z, obsežnim vrtom v Ljubljani prodamo. — Voda, elektrika, telefon, avtobusna postaja. Informacije: Dom«, stavbna zadruga drž. nameščencev, tajnik Klavora, Lavriče-va 12.	(p)
Vsaka beseda I Din
Samo za hrano
gre pomagal v kuhinjo ženska srednjih let, od 9 do 2. najraje v gostilno ali menzo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Hrana« št. 13.411. (r)
oo naivišjib cenah ČERNE. iuvelit Liubliana Wollova ulica št. 3
!MUU
Veaka beseda I Diu
Elektromotor
4—5 KS, vrtilni tok, kupim. Ponudbe pod
Vsaka beseda t Din
Či: avto svoi stori prodajaš al' motorja bi znebil se rad-brž kupa v ti minejo prižene
. Slovencev najmanjš' inserat j-------
Spošt. gospodinja!
Mastno in pitno mleko izpod planin dobile v mlekarni pri Jožici, Šmar-linska cesta 8. Dostavlja
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, lorbice,
kravate nizke cene. samo pri
PETKLINC-u LiubI ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
115 Din
1 m3 žaganih bukovih drv. prvovrstnih, franko hiša. nudi Velepič, Sv. Jerneja ccsta 25. Telefon 27-08. (t
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul in Stari trg.
Ia namizna jabolka
kg 1.50—2 Din, v vsaki množini naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.402.	(1)
Vsaka beseda 1 Din
Moderniziranje
damskih klobukov po najnovejših modelih. Preoblikovanje 28 Din Salon La Femm« Chic, Anica Puhek, Selenburgova ul. 6'I.	(t)
čevljarske potrebščine najbolje i u najcenejše pri
USNJE
ske potrebšči i u najceneji
Viktor Legan
trgovina in tovarniška zaloga usnja Ljubljuna, Palača Dunav
tor< št. 13,401 na upravo se tudi na dom. Liter po -Slovenca«	(f) , 2-25 Din.	(1)
Gomolje
hiacint, tulipanov, kroku-sov itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana. (!)
Soboslikarska,
pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela oo najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn. d z o i.. Liubliana, Dunajska ccsta 9 Tel 30-68 |t|
a> proso, fltrlo ln Jpfinea kupile naii-eneje nn
A VOLK. LJUBLJANA
Helijevo cesto Velefreovina in« in moke.
reklama.-SL0VEMCU-
. iaiu5nesnfiifl'f
Moj ljubi soprog, naš dobri oče in bral, gospod
hotelir v Celju
je v loiV.c 13. septembra ob 6 zvečer, previden s tolažili svete vere, po dolgih mučnih boleznih umrl v deželni bolnišnici v Gradcu, v starosti 45 let.
Blagega pokojnika bomo prepeljali po blagoslovitvi v Celje, kjer bo v petek 16. septembra ob pol 5 popoldne po ponovni blagoslovitvi trupla pogreb iz mestne mrtvaške veže na mestno pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto 17. septembra ob 7 zjutraj v Marijini cerkvi v Celju.
C e 1 j c - S a y n pri Koblencu, dne 13. septembra 1932.
Resi Skoberne roj. Rebcuschegg, soproga; Fritz in Kari, sinova; dr. Georg Skoberne, Paul Skoberne in Helene Hiinermann roj. Skoberne, brala in sestra.
Za Jugoslovansko tiskarno « LJubljani: Karel C««,
izdatatelj. Sras Kaksivec.
Uradnik: Franc Kremžnr.
Kriza in slovenske organizacije
v Ameriki
(Od našega stalnega dopisnika.)
Splošna svetovna gospodarska kriza je zadala ludi Združenim državam silen udarec. Poročila raznih uradov poročajo, da je okrog 12 milijonov delavcev brez dela in zaslužka. Več ko polovica teh ne dola žo nad dve leli in več. Posebno so prizadete sledeče industrije: rudarska, jeklarska In stavbin-ska. V teh industrijah je služila večina slovenskih izseljencev v lej zemlji svoj kruh.
Mnoge rudarsko naselbine po državah Pcnsyl-vanija, Ohio, Indiana, Michigan, Minnesota, Illinois. Knnsas in Colorado so danes kar opuščeno. Pred 30
i zmožni plačevali svoje prispevke, da ostanejo v i istem starostnem razredu, kakor so bili pred pasivnostjo.
Iz podanih vzrokov pada zadnjo čase število i članstva pri vseh naših orgauizac.ijnh Tako n. pr. poroča Glasilo KSKJ v svoji 30 številki t. I.. da jc KSKJ nazadovala v prvi polovici lela 1932. za 6Č8 udov v aklivjietn oddelku in za 070 udov v mladinskem oddelku, kar znese skupaj 1211 udov. SNPJ pa je glasom poročila njenega tajnika pridobila
v
prvi polovici leta 1932. le 1110 novih udov, zgubila nli 25 leli so v vsaki naselbini obratovali s polno i pa jih jc C32I udov v obeh. to ie \ aktivnem in mla paro. Našel si po teh naselbinah močna društvu in \ dinskeni oddelku, kar znaša tisto zgube 5205 udov.
Te dve organizaciji sta največji organizaciji med Slovenci v Ameriki. SNP.l šteje 53.2112 udov in
močno razvilo slovensko življenje. Dunes so te naselbine mrtve. Večina stanovanj je praznih, ostali so v njih le Se laki. ki drugam za delom ne morejo, ali so drugače privezani in primorani živeti v teli naselbinah. Ko je bil obral normalen, so bila posestva draga in gradbe hiš in poslopij jih je veliko stalo. Ko je prišel v zastoj, je seveda prišla v zasloj tudi veljava zemljišč in hiš. Danes po lakih naselbinah no moro nihče prodali hiše ali zemljišča, ludi če bi dal zastonj.
Ker je starejša generacija po gospodarski depresiji lako sililo prizadeta, jo razumljivo, da so s tem zelo občutno prizadele tudi slovensko podporne organizacije, v katere je starejša generacija nosila svoje prispevke, kakor marljive čebelice. — Vsled slabih gospodarskih razmer in vsesplošne brezposelnosti premnogi naši rojaki ne morejo plačevati določenih prispevkov svojim jednotam in zvezam. v katerih so včlanjeni za razne bolniške in smrtne podpore. Pravila pa govore, da člani, ki ne morejo plačevali, kakor predpisujejo pravila, zapadejo suspcndaciji, če si kako drugače ne pomagajo.
Nekatere organizacijo so ustanovile poseben pasiven razred za take člane, ki ne tnorejo plačevali svojih prispevkov. Taki pasivni člani pa zgube ludi vso pravice do podpore, le to priložnost imajo, dn kadar se priglasijo za pasivne, ostanejo v jod-noti. toda brez pravic do podpore, razun pri par organizacijah dobijo le delno smrtno podporo, bolniške pa ne, ter da poleni, ko zopet postanejo
KSKJ 33.408 udov. Koliko zgubo trpijo druge organizacije na članstvu, njih poročila ne omenjajo.
Veliko ohčutno zgubo trpijo letos tudi vse organizacije pri svojih investicijah. Večina denarja slovenskih organizacij v Ameriki jo investiranega v razne obveznice bonde Te pa ie gospodarska kriza pritisnila k tlom. Cene mestnih občinskih in drugih bondov so nekatere padle od tO do RO^r. Koliko natančno znašajo le zgube, so ne ve. Glasilo KSK.I v svoji 30. številki I I. poroča, da ima jed-nota investiranega nad 2 milijona dolarjev v raznih bondih, ter s.- zadovoljivo izraža, da je razlika pri padli veljavi le 10 50(1 dolarjev. Kako sloje druge organizacije v lem oziru, se za enkrat ne ve. vsaj javno ne. — Tako je torej stanje slovenskih organizacij v Ameriki, katere so si ustanovili slovenski izseljenci z velikimi žrtvami za medsebojno bratsko pomoč.
Smrtna kosa. V Clevvelandu je umrl le dni Jn-koh Skubic. star 52 let. rodom iz škerjančcg-i pri Zatični. — Umrla je v Clcvelandii rojakinja Josi-pina Pelcrlin, stara 50 lot. doma iz vasi Zavratol, lara Sludencc pri Krškem. — Y Greenboro, Pa., se jo smrtno ponesrečil Mihael Lipovec, star 49 let,
V Belgradu je predvčerajšnjim zborovala v češkoslovaškem domu v Belgradu liga slovanskih železniških uradnikov. Sestanku so prisostvovali češkoslovaški poslanik dr. Flieder, poljski poslanik Giin-Iher-Sclnvarzburg. pomočnik prometnega ministra Senjanovič, zastopnik glavnega železniškega ravna-telja inž. Jojif in drugi. V ligi so včlanjeni železniški uradniki Poljske. Češkoslovaške, Jugoslavije in Bolgarije. Predsedstvo lige dobe za Čehoslovaki in Poljaki I. 1934. Jugoslovani, za tem pa Bolgari.
Sestanku je sedaj predsedoval poljski delegat Cešujovski. Pomočnik prometnega ministra Senjanovič je želel sestanku uspešno delo, nalo pn je poudarjal, da so železničarji že zaradi svojega poklicu izbrani, d.i delajo za zbližanje narodov, odslra njujejo ovire in ustvarjajo zveze med ljudstvi. Seveda je treba najprej delali za zbližanje slovanskih narodov. Značilno je. da pionirji kulturnega napredka delajo med Slovani, ne da bi se obolavljali,
Kaj nam priča en sam sejem
Šmartno pri Litiji, 14. septembra.
V torek, 13. t. m. se je vršil sejem v znamenju krize. Na sejmu je bilo 299 goved. Prodanega ni bilo veliko, pa še za to je bila slaba cena. Cena za vole je bila namreč 2—2.50 Din, Zalo so pa ludi kramarji slabo prodajali, pa tudi trgovine in gostilne so bile kar prazne. Največ obiskovalcev si za kosilo kupi en hlebček za 1 Din; vsak pa še tega ne zmore več.
Pripeljala je neka žena od daleč češplje na prodaj, pa ludi ni nič prodala. Ponujala je na trgu in po hišah. Pripovedovala je: Vdova sem, imam tri otroke. Lahko bi češplje pojedli doma, pa sem jih kakih 50 kg pripeljala z 12 letnim sinom' samo-tež, da bi kak dinar dobila za živež. Ob 4 sva šla od doma, tri ure je do sem. Spila sva malo kave. Prodala nisva niti za 1 dinar, pa je ura že 11. Saj radi slabosti niti domov nc bova prišla. Prosim, vsaj en dinar podarite, da bom lačnemu otroku kruha kupila.
Imela je res še polno košaro in je vsa utrujena in lačna komaj govorila in hodila. Tak slučaj, ki gotovo ni osamljen, vpije, v kakšnem pomanjkanju so danes ljudje že na kmetih. Kmetje ne bodo mogli na zimo družine obleči nc obuti, ker cene teh stvari nc padajo sorazmerno s pridelki.
Nevaren požar v Slovenjgradeu
Slovenjgradec, 13. septembra,
Gori! Gori! Gori! Tako se je davi zarana okrog pol 4 razlegal gasilski rog in udarjal plat zvona, ki sta budila mirne Slovenjgradčane iz jutranjega spanja ler naznanjala, da si je nenasitni ognjeni element zbral svojo žrtev v sredini mesla. Ljudje najprvo niso vedeli, kje prav za prav gori in so ugibali, kdo je tisti nesrečnež, ki ga je v tako nenavadni uri zadela bridka nesreča. Le ko so stopili na cesto in se bližali kraju nesreče, kjer je mogočni ognjeni zubeij sikal visoko v zrak ler razsvetljeval vse ozračje, so spoznali da gori sredi mesla precej veliko okrog 12 metrov dolgo in skoro ravno tako široko gospodarsko poslopje v Cankarjevi ulici, last posestnika in gostilničarja Ivana Debelaka v Kraljeviča Andreja cesti 13. Ogenj je izbruhnil na zadnji strani pod streho. Ker je bilo na skednju polno sena in slame, se je bliskovito razširil po vsem poslopju. Prva je ogenj opazila domača najstarejša hčerka, ki je zbudila starše in ti druge stanovalce, ki so hiteli reševat kar se je dalo, ter klicat na pomoč. Med lem je pa ogenj opazil gasilski trobentač, pekovski pomočnik pri sosednem peku, ki je takoj prijel za rog in alarmiral gasilce.
Domači gasilci so v petih minutah že bili na mestu nesreče z obema motornima brizgalna-nia ter tudi imeli cevi napeljane iz potoka Suha-dolnica, Močni vodeni curki iz treh cevi so začeli krotiti uničujoči ogenj ler ga zajezili in lokalizi-rali tako, da se ni razširil na tik zraven stoječe gospodarsko poslopje trgovca Topolnika na eni strani, dvoriščno stanovanjsko hišo klobučarja Debelaka na drugi strani in domačega stanovani-
j rodom iz vasi Pod ne*, (ara Preserje. — V Pitlsbur-j ghu, Pa., je umrl k Ant. Dekleva, ki je bolehal nad 12 let. — V Kock Sprigsu, \Vyo.. se je smrtno ponesrečil rojak Franc Rahunc.	Xx
Sestanek slovanskih žet uradnikov
temveč dajejo še drugim zgled Slovanski železničarji ue delajo samo s srcem, temveč tudi z razumom. Zahvalil se je. ker >o posvetili posebno pozornost Jadranu, ki je slovanski. Ko bo znano, da je Jadran prirastel k srcu vseh Slovanov in da pripada vsem Slovanom, potem se bodo omejile mnoge skomine drugih. S tem je bil dnevni red zaključen 7.a dopoldne, nakar je predstavnike lige sprejel prometni minister.
Opoldne je bil v češkoslovaškem domu svečan banket, ki so mu prisostvovali ludi zastopniki naše vlade, češkoslovaškega in poljskega poslaništva. Po banketu so se delegati odpeljali na Avalo, kjer so položili lin grob neznanega vojaka krasen venec z barvami Jugoslavije, Bolgarijo, Češkoslovaške iu Poljske.
Nalo je kongres nadaljeval svoje strokovno delo.
Belokranjska letina
Metlika, 13. septembra.
Res so prišli slabi časi. Beda prihaja v deželo, leto za letom huje in kar nič se ne ustavi. Z nekako topo resignacijo hodijo ljudje na svoje delo in se vračajo zvečer domov, ne, kakor bi želeli, s polnimi vozovi. Skrb gleda gospodarju in gospodinji iz oči in lakole se potolažijo: Bo že kako. Saj so že bili slabi časi, pa so tudi minili.
Krompir je glavna hrana nagega ljudstva. Lani ga je bilo malo, letos ga imajo mnogi še manj. Nekateri pač povedo, da jim je še dosti lep in bogat, toda veliko, in več je takih, ki so dobili komaj eno četrtino pričakovanega pridelka ali pa še toliko nc. Za 10 košev v dobrem letu sta letos le dva. Strn, pa naj si bo pšerdca ali rž, se tudi ni obnesla, tako da bodo kašče kar kmalu prazne. Ječmen ludi ne zaleže dosti, ovsa pa sploh ne sejejo toliko, do bi bilo imena vredno Fižol je edini pridelek, ki jc doprinesel pravi delež, pa ludi temu je mestoma škodila suša.
Koruza je pa, kakor pravijo, jalova, Res jc prav veliko stebel, ki nimajo nobenega klasa. Če tudi koruza lepo zori, pa bo vendarle pridelek zmanjšan.
Grozdje sedaj lepo zori in nam lepa jesen vtegne dati prav dober pridelek, toda tudi ta bo precej skromen. Razne bolezni so veliko grozdja uničile, tembolj ker ljudje niso imeli denarja za galico. Ob zadnji nevihti je pa padala mestoma tudi toča in to je odprlo pot gnilobi. Koder ni bilo toče, je pa grozdje prav lepo in tudi lepo zori.
Po vsem tem bo na marsikatera vrata trkal glad. pa tudi mraz, ker nc bo s čim kupiti obleke.
skega poslopja na tretji strani, katerih vseh Ireh zgradb se je ogenj že oprijemal. Takoj za mestnimi gasilci so prihiteli tudi gasilci iz Starega trga s svojo motorko, katero so postavili na trg k re-zervarju, odkoder so potegnili cevi skozi lokal čevljarja Šmida na dvorišče ter tako zajezili ogenj od druge strani.
Tako se jc po enournem trudapolnem delu posrečilo požar lokalizirati samo na .eno poslopje. K sreči je prej močno deževalo in bilo mirno ozračje, kar je tudi mnogo pripomoglo, da je bilo mogoče ogenj hitro in uspešno omejiti. Živino in svinje so pravočasno rešili, tako tudi pohištvo in posteljnino iz dveh stanovanj pri gospodarskem poslopju. Zgorela pa je vsa krma, slama, slamo-reznica in veliko drugega orodja, Zavarovano je bilo poslopje za zelo nizko ceno 12.000 Din, dočim znaša škoda nad 30 do 40 tisoč Din. Kako jc ogenj nastal v tako nenavadni uri, je popolnoma neznano. Sklepa se, da je moral nekdo podtakniti ogenj iz sovraštva in zlobnega namena, ali pa da je kakšen polnik brez vednosti domačih zlezel odzadaj na skedenj, da bi prenočil, ponoči pa je prižigal mogoče cigareto ali kaj drugega in po neprevidnosti povzročil požar.
Fotoamaterji!
PnftonnitD Vaših negativov Vam
a Ul/ccuvc lopo jn poccnj napravi
lotooddeleh Jug oslov, knjigarne Ljubljana	Zahtevajte cenik)
belepe
JR 12-32
in preprosto
kakor A~ B~ C
a RAZTOPI
Radion v mrzli vodi
SKUHAJ
v raztopini perilo 20-30 minut
c IZPI RAJ
perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi
Pohluhar Janez - 80letnih j Letalec Oskar Rebolj umrl	v grobu
Kranj, It. septembra.
Zavihtela je smrt svojo koso iu padlo je mlado življenje, katerega ne obudiš več iu ne prikličeš več. nazaj. Žalost i;i potrtost sta ,-lisuili v nepojmljivem občutku tesnobe iu črnega obupa srca staršev. bratov, sestra, prijateljev in znancev, katerim je bil Oskar drag in Ijul^ Zaplakali so, kot joče mati za sinom edincem, ki umira \ tujini, in mu ne more stisniti roke \ poslednji pozdrav, ne more ujeti poslednji pogled \ očeh v slovo, ne more mu napraviti križa nu hladno, belo čelo. Smrt v tujini, daleč od staršev in domačih sredi neznanih ljudi povečuje žalost domačim. ki mu niso mogli stali ob strani, ko jo umiral.
Prostorna bauaška ravan je bila Oskarju mrtvaška postelja. Da se izpolni žel in, ki je bila draga pokojniku in staršem, je bilo določeno, da Oskarjevo truplo prepeljejo \ Kranj, nn domače pokopališče. Njegovo slovo od Novega Sada je bilo pravi triu ui f. Neštevilne množice Novosadča-nov in vojakov z godbo na čelu so spremile pogrebni sprevod d<> kolodvora, odkoder ga je vlak
Ko smo se dne 19. junija I. I. \ Slovencu spominjali njegove 80 letnice iu mu k izrednemu jubileju prav iskreno čestitali, želeč mu: Naj ga Bog ohrani še mnogo let čilega in zdravega med i nami. pač ni nihče mogel niti slutili, da bo la ] krepka gorjanska korenina čez dva, Iri mesece se i morala vdati neizprosni kosi. Pa je, žal. res: včeraj | 14. septembra jc ob l(i umrl v Krnici pri Gorjah I Poklukarjev Janez. pd. Žagarjev stric, liil je gorenjska korenina častitljive rodbine Poklukarjev. ki je dala našemu narodu kanonika Janeza, strica umrlemu Janezu, drugi slric Jožo je bil župnik v Št. Vidu na Dolenjskem, njegov brat Jože je bil pa znani politik in deželni glavar. Seveda je živ- j ljenje v sredi takih sorodnikov vplivalo ludi na j umrlega. Bil je izredno inteligenten. Čtivo mu je I bilo vsakdanja potreba, od prvega dne jc bil naročnik »Slovenca-, »Domoljuba in skoraj vseli naših poljudno verskih lislov in lističev, s:ij je bil do zadnjega njihov poverjenik in vnel agitator. Njegova vedožoljnosl in verski čut gn jo gnal nu razna popotovanja: obiskal je sveto deželo, bil dvakrat v Lurdu, videl dvakrat večno mesto Rim, šel na Dunaj in kdove, kam še vse.
Svojih duševnih zakladov pa ni hranil zase, lemveč je bil ves vnet za duševni, prosvetni in gospodarski napredek svojega kraja. Gorjanci mu ne bodo nikdar pozabili zaslug, ki si jih je pridobil pri Kmet. zadrugi, Hranilnici in posojilnici. Prosvetnem in gasilnem društvti.
Ob njegovi smrti se ga bodo hvaležno spomnili vsi oni lieštevilni gostje, ki so bili vedno dobrodošli pod njegovo slrebo bili sprejeti s čudovito iskrenostjo in gostoljubnostjo.
Pokopali ca bodo v petek 16. septembra ob 9 v Gornjih Gorjah pri Bledu.
Žalosine iz Ljutomera
Ljutomer, 14. septembra.
Smrtna kosa. Na Stari cesti jc umrl ugledni posestnik, bivši župan g. šoštarič. V soboto proti večeru so je z vozom in konji vračal proti domu. Najbrž je padel z voza naprej na tla, pri lej priliki pa ga je konj brcnil ravno v glavo, da je obležal na cesti mrtev. Rodbini naše sožalje!
Nesreča. Dragica, hči zobarja g. Reicha, učenka ljutomerske meščanske šole, si je pri igri na domaČem dvorišču po nesreči zlomila roko nad zapestjem. Prepeljali so jo v ormoško bolnišnico.
Hudoben človek je v nedeljo ponoči zažgal motorno mlatilnico g. Mirka Babica, posestnika ua Podgradju. Mlatilnica se je nahajala na travniku pri Rakovcu, kjer jc drugi dan hotel mlatiti proso Mlatilnica je popolnoma zgorela. K sreči ni bilo nevarnosti za večji požar.
Tatovi so izropali celo sobo pri posestniku Babiču na G. Krapju. I/.drl i so križe pri oknu in iz sobe odnesli vso perilo in opravo, pa jako previdno, da jih v sosednji sobi speči domači niso slišali. Ni pravega sledu.
pripeljal v Kranj v torek opoldne. Prebivalstvo Novega Sada časti in spoštuje svoje junake pilote, ki se ponosno jn drzno vzpenjajo vsak dan pod nebo, nad njihovim mestom
V Kranju se je že v sobolo zvečer raznesla vest, da se je Oskar Itebolj ponesrečil nu letališču v Novem Sadu. Nesreča se je dogodila v soboto 10. septembra ob pol K zjutraj. /, Oskarjem se je ponesrečil tudi njegov tovariš. Ob težki uri nesreče je ves Kranj sočuvslvoval s težko prizadeto Reboljevo družino. Ko so truplo položili na mrtvaški oder v domači hiši. krsto obstili z venci in rožami, ljudje pa so prihajali kropil. Popoldne ob 5 pa se je vršil lep in velik pogrebni sprevod ua domače pokopališče. Pokojni O-k ar Rebolj je bil star 25 let in je pred (I leti odšel k vojakom z najboljšimi nadaml in upi. P.il je dober in priden mladenič, katerega bodo domači težko pozabili. Naj sniva v mirit!
Vlom v iarni cerkvi
skoTja Loka, !4. septembra.
Danes dopoldne med i) in 10 je neznan lat vlomil v puščico (hranilnik) pri kipcu sv. Antona Padovanskega. Ko se je. mestni cerkovnik g. Tone Okorn vrnil s pokopališča in stopil v cerkev, Je dnbi! pri omenjenem kipu odprt in prazen hranilnik, zraven pa neko pripravo, s katero ga je vlomilec odprl. Obenem je poskušal tudi hranilnik pri Mali Tereziki, a ga najbrž ni bilo več časa odpreti. Cerkovnik jo nesel pripravo orožnikom in jim tatvino naznanil. To je že druga tatvina na IKisvočonom kraju. Pred kratkim je bil sličen vlom izvršen na pokopališču v kapeli ITnajmo da bodo orožniki imeli srečo iu našli vlomilca ter ga izročili pravicL
Ljubljana Regulacija Ljubljanice gre h koncu
Ljubljana, 14. septembra.
Zlasti prebivalci ob Ljubljaničini strugi si bodo brez dvoma globoko oddehnili, ko preneha že končno neznosen smrad iz Ljubljanice. To se bo tudi najbrž kmalu zgodilo, ker gredo glavna regulacijska dela v Ljubljaničini strugi že h koncu. I/kop struge je že skoraj končan. Večjih plasti zemlje in grušča v strugi ni več. Delavci sicer se kopljejo tu pa tam vzdolž cele struge, v malih skupinah natovarjnjo lesene vozičke, s kompresorji še zmerom vrtajo in razbijajo večje skalnate gmote, vak dan tudi ie razstreljujejo v strugi, toda človek, ki gleda to delo v Ljubljanici, dobiva vendarle vi'?, da so glavna dela končana in da je vse to, kor se še v strugi vrši. samo še nekako ;iščenje, kontno uravnavanje, olepšavanje.
Saj pa je tudi že čas! Vse poletje, v najlepših mesecih, ko bi morala v stanovanje prihajati le solnce in zrak — so bdi ljudje, ki t iltujejo ob strugi, čeprav sicer v sredini mesta, prikrajšani za zrak in ilnce, ko so okna morala hiti po cele dneve zapr's z*'adi neznosnega smradu.
Zamrnivosti s trtsa
1'ogle I na ljubljanski živilski trg nam v marsičem podaja precej ločno sliko življenjskih razmer, v katerih iivlmo. N'a trgu lahko opazujemo tudi* gibanje cen, ki nam precej točno napovedujejo življenjski standard pbvprečneg« meščanskega človeka, Glavna dneva za ugotavljanje prometa na Vodnikovem trgu -la sobota in sreda. Ob sobotah je navadno trg popolnoma natrpan, ob sredah pa je večinoma bolj slabo ziložen. Včeraj je rtilo ] na trgu i/.re lno malo jajc in perutnine, Jaien so e podražila na 1 Diu ter na 1.50 par. Piščanci pa .-o j -ploh že v>e leto dragi. Zelo se j'1 podražila ludi t-a zelenjava, kar spričo velike suše pač ni čudno. Strcčji fižol, kolikor ga je na trgu sploh mogoče dobili, je p i 4, tudi 5 Din kilogram. Enlivija ter druge solate >o po 1 Din kos ali glavica. Malo De-rišče motov i le« velja 1.50 Din. Karfijole je letos na trgu splch malo. pridelek je bil slab, posamezne karfijolne glavice s:i od 4 Din navzgor. Zclj-natih glav je mato, prodajajo jih najceneje po dinarju.
Pač pa >e je poceni bi sadje., ki ga prihaja vedno več na trg. 1/. Tunjic nad Kamnikom pripeljejo cele ko »o lepih jabolk. Tožijo, la letos sploh ni kupcev, ki bi <a lje pokupili že na drevju ali loma v večjih množinah, kakor druga leta. Zaio morajo Tunjičani sadje sami voziti na trg v Ljubljano. Slabše vrsle jabolk prodajajo celo po 1.50 Din kilogram, boljša jabolka so po 2—4 Din: fina štajerska jabolka -o pn 4.80 Din kilogram. Hrušk ma-slenk so prinesli včeraj na trg nekoliko v"č dajal! so jih po 4—4.50 Din. Sliv je bilo malo. bosanskih spleh nič. Zadnjič jih ie bilo prišlo preveč v Ljubi j "10. da so jih morali trgovci na debelo razpre I:.ti po vsaki mu i. Zdaj so z večjimi pošilja t vam I bolj previdni. Včeraj vagoiMkih pošiljk sadja »nIah nI bilo v Ljubljano.
Močno se je pocenilo tudi že arb/.lje; smede-revsko so prodajali boljše po 5. slabše po 4 Din Vilopiim. Helokranjci in Hrvalje i r okolice Karlovea so prinesli stotine košar gin/. Ija na trg. loda ceno s, itržsli trdno na 4 5 Din kilogram. Celo ob 2 popoldne s0 slali še s polnimi košarami grozdja za Jugoslovanski knjigarno ter skušali razprodali blag.i po omenicilh cenah Nihče skoraj ni hotel popustiti. — Toda rnamenl« so, ki ka-J.oje. da bomo zobali letošnje grozdje še ceneje!
Po dolgih tednih, ko gob na trgu sploh nismo videli, ie prinesla včerni ženska /, Gorenjskega zvrhano košaro jurčkov. ki jih je prodajala po 5 Din merico.
Koliko mesa sne Liubliana
Ljubljana. 11. sepi.
V prvi polovici le-ja leta je Ljubljana uvozite ln ki iitumirnht 3181 glav goveje živine, težke na" 350 kg. Telet je bilo v Ljubljani zaklanih, oziroma že zaklanih uvoženih 0747, konj je bilo zaklanih salno 75. (Konjski mesarji prodajo lorej le malo konjskega mesa. kar ni čudno, ko je že goveje meso poceni.) Košlrunov Je Ljubljana snedla 510, janjfkov in kozličkov 3088, prašičkov oddoj-kov 3C5, srednje velikih prešičev 2032. pilanih pre-šičev 11.113. Dalje pa je Ljubljana uvozila še 83.042 kg prekajenega iu svežega mesa raznih vrst. Približno moremo računali, da je ljubljanski kon-zument plačal v prvi polovici leta kakšnih 15 do
20 milijonov dinarjev za meso.
*
© Otročki irtec pri urštillllknh v Ljubljani.
Vpisane učence in učenke naj blagovolijo pripeljati sta ril v sobolo 17 septembra ob 0. SIcer se pa novi učenci lahko še do oktobra vpišejo.
^ K Metek dramske sezone. Sezona 1082/83 s'' začne v soboto dne 17. t. m. v dramskem gledališču s preinijero Bralko Kreftove dfnme »Celjski grofje . Zgodovina Celjanov je za naše dramatike izredno vabljiva snov. saj imamo v naši literaturi
Maribor
Zdaj izvaža iz Ljubljanice gruič ena sama lokomotiva. Druga počiva v baraki.. Delavcev je v strugi zdaj veliko manj, kakor prejšnje tedne, ko je ljudi v strugi kar mrgolelo. Nasproti bolnišnice jc levi breg popolnoma izravnan; ludi desni breg, ki so ga morali deloma še izravnati, je nedokončan samo še ob novem železnem mostu ob bolnišnici. Zdaj nametavajo grušč iz struge tudi lam in v par dneh bosta oba bregova popolnoma končana. Seveda pride potem na vrsto najzamud-nejše delo, obkladanje levega bregu z obklesa-nim kamnom, toda to delo bodo lahko opravljali, čeprav bo Ljubljanica po strugi nekoliko tekla, vsaj po eni strani. Morda bi to delo že bolj napredovalo, pa kamnosekom v strugi vedno primanjkuje kamenja, čeprav ga dovažajo s Podpeči s čolni po Ljubljanici vsako jutro pa tudi po železnici. Zaposlenih pa je pri pokladanju kamenile škarpe veliko število kamnosekov. Skarpa je položena deloma že do železnega mostu ob bolnišnici, skozi ob bolnišnici pa jo bo tteba še položiti.
že lahko rečemo, vrsto dramatskth del. ki so napisana na osnovi zgodovine znamenitih Celjanov. Kreft je popolnoma na svoj način obdelal ta del slovenske zgodovine. Za vprizoritev se vrše intenzivne priprave in po skušnjah sodeč bo delo v vsakem pogledu izvrstno uspelo. Danes pa že opozarjamo na to otvoritveno predstavo. Druga premijera po tem bo v nedeljo zvečer. Vprlzori se Barry-Con-nosova komedija lioksv . Obe predstavi sta izven abonmana in veljajo običajne dramske cene.
0 Tečaj za amaterje fotografe. V ponedeljek. dne ll». septembru >e lirične oli pol 0 /\. zopet brezplačni tečaj /a fotografe amaterje, ki ga prireja drogerija Cregorič \ Prešernovi ulit i 1. Tečaj je |m> svojem učnem načrtu primeren /lasti za tiste, ki se bore / začetniškimi težavami \ fotografi ran ju. Tečaj bo vodil g prof. Ilrovut, ki je že lansko leto žel kar najlepše uspehe v prvem tečaju. Prepričani smo. <la nam bodo ti tečaji vzgojili četo amaterjev, ki bodo s svojimi uspeHmi fotografijami omogočili kar najbolj učinkovito tu jsiko-prometno propagando.
■ Nalezljive bolezni v Ljubljani. Uradni izkaz mestnega fizikatn navaja za mesec avgust naslednje primere nalezljivih bolezni: 1 primer tifoznih bo lezni. 1 primer griže. 4 primere škrhitlnke, 3 pri mere davlce in 1 primer šena.
© Rojstva in smrti v avgustu. V mesecu avgu-slu je bilo v Ljubljani rojenih 170 olrok. od teli 02 fantkov in 87 punčk. Mrtvorojeni so bili; 1 deček in 4 deklice. Umrlo pn je skupno 00 ljudi, in sicer 55 moških in 44 žensk. Domačinov-je bilo vmes 30 moških in 21 žensk, tujcev pn 25 moških in 23 žensk. V zavodih so umrli: 40 moških in 30 Žensk. Smrtni vzroki so bili: jetikn na sopilih 11 primerov, jetika inožgan 1. rak 0, vnetje možganske mrene 0, bolezni srca 4, pljučnica 3. driska 4, vnetje slepiča 2, kila 2. krčenje jeter 2, prirojena slabost ti, starost 10, nezgode 0, samoumor 1, druge bolezni 31. neznana bolezen 1. V starosti do '.'O let je umrlo tO dečkov in mladeničev ter 17 deklic, v starosti 20 do 40 let je umrlo 22 moškiH in 0 žensk, v starosti 40 do 00 let je umrlo !l moških in 7 žensk, v slarosti 00 do 70 let sta umrla dva moška in 6 žensk, v starosti nad 70 let Je umrlo II moških In 10 žensk.
© Nesreča > toiarnl. V nekdanji Samassovl tovarni. ki je sedaj last Strojnih tovarn in livarn, v Zvonarski ulici, se je pripetila včeraj pri delu resna nesreča. Okoli 10 dopoldne je brusil 72 letni delavec Henrik Plaveč, stanujoč v Hrenovi ulici 5. težak medeninast izdelek, ki mu je nnenkral odlrtel v obraz. Plaveč se je zgrudil z veliko rano na obrazu. Potolčena mu je nosna kost, močno poškodovana pa mu je tudi čelna kost. Malo je manjkalo, pa bi mu pokvarilo tudi oči, kar pa se k sreči ni zgodilo. Poklican je bil reševalni avto, ki je prepeljal Plavca v bolnišnico.
0 Ra*nl ponesrečenci. Pri gradbenih delih v Ljubljanici se je ponesrečil 18 letni delavec Mumir Prizič. Eden izmed tovarišev ga je pri nabijanju skal udaril po roki z orodjem in mu jo poškodoval. — V Zgornji Šiški je padel 30 letni delaver Ivan Škof in si zlomil desno nogo. — V Zagorju ob Savi se je ponesrečila 70 letna steklarjeva žena Marija Lebanova. Padla je lako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. — Pri gašenju gozdnega požara se je opekel po obrazu 55 letni posestnik Peter Smolnikar iz Raven 0. — Vsi ponesrečenci so poiskali pomoči v ljubljanski bolnišnici.
© Od doma pobegnil. Ga. Ivana Ravnihar iz I Verslovškove Ulice 8 je prijavila policiji, da je po-| begnil od domu njen 13 letni sin Ernst, učenec I 1. razreda meščanske šole. Ernst se je oblekel v ! svojo novo obleko, vzel s seboj svojo zlato uro in i nekaj denarja ler odšel neznano kam. Mati je pro-| sila. naj ji dečka, ki je za svoja leta močne posiave, i poiščejo in vrnejo domov. To bo pa težko, ker nl-' liče ne ve, kam se je deček obrnil.
0 Razne tatvine. Uslužbenca cestite železnico i Cirila Jenka je le dni pri kopanju na Gruberjevem ' prekopu okradel neznan lat. Vzel mu je iz obleke
□	Slomškom proslava bo dne 24. septembra v spomin 70 letnice smrti A. M. Slomška v tukajšnjem Narodnem gledališču. Spored akademije je sledeč: (iodba (Kal. mladina); S. Sardenko, Slomšek (recitacija, Ljudski oder); Slomšek, Preljubo veselje (poje Maribor . igra Ljudski oder); spominski govor; godba; Slomšek, Predlce (poje In igra zbor mladenk); S. Sardenko, Slomšek. Lepa smrt (recitacija, Ljudski oder); godba; Slomšek, Večerna idila (deklamuje in igra zbor olrok); godba; Slomšek, Večernica (poje Maribor , igra Ljudski oder), *
□	Mariborski strehi so se postavili ob priliki državnih tekem v Ljubljani. Mariborska ekipa je odnesla tretjo mesto pred Zagrebom in Ljubljano. Pri streljanju na srnjakovo tarčo je na primer odnesel največ točk primarij dr. Robič, takoj /.a njim pa VukmatilČ, tudi Mariborčan.
Krasen pokal »Slovenskega gospodarja« so si priborili fantje od Sv. Tomaža pri nedeljskih lahkoalletskih tekmah. Toliko k zadevnemu poročilu v torkovi številki.
□	V zakonski pristan... V zadnjem času so se poročili v Mariboru: hotelski sluga Franc Spin-gler in sobarica Elizabeta Rošker; krojaški pomočnik Ivan Kacjau iu posestniška hči Ljudmila Steni, krojaški pomočnik Leopold llonigmuu in šivilja Antonija Vrauetič, ključavničar drž. žel. Karel Neu-bauer in gospodinja Antonija Ta.-er. liilo irečno! '
□	Svojega tasta ubil. V Obrežu se je zgodila lulos U. julija rodbinska žaoligra. katere za.inje dejanje se je zaključilo včeraj pred okrožnim sodiščem. Zagovarjal se je posestnik Anton Ribič iz Obreza, ker jo usmrtil lastnega tasta Alojza rtkri-njurju. Obtoženec se je k Škrinjarjevim priženil. Upal je, da mu bo lasi, ki je bil star in hetežen. prepustil posestvo, da bo lahko sam gospodaril po mili volji. Starec, ki je dosegel že 70 let, pa se je trdno oklepal svoje zemlje ler ni mislil na lo, da bi jo prepustil zetu. Nastali so radi tega prepiri, ki so se čimdalje bolj stopnjevali iil končno je prišlo že lako daleč, da je zet odkrilo grozil tastu z zločinom. Dne 11. julija so bili pri škrinjarjevih vsi na polju, le sivolasi gospodar je oslal doma. Vlegel se Je v shrambi za orodje, da se nekoliko odpočije. Takrat je prišel zet, ki je delal pri sosedu, ter vdrl v shrambo, v katero se je stari škri-njar zaprl. Nastalo je med obema prerekanje, v kn-terem je tast udaril zeta. Ta mu je vrnil s koloni; zamahnil je trikrat. Prvi udarec je padel na roko. drugi čez prsi s tako silo, da so počila rebra, tretji pa je priletel na glavo, da je počila lobanja, škrl-njar je umrl, ko so ga sosedje prenesli v hišo. Zet se je nato sam javit orožnikom. Pri zaslišanju je izpovedal, da je udaril tasta v silobranu, ker ga je ogrožal z bajonetom. Razpravo je vodil v. s. s. Lenart, prisedniki dr. Tombak, Žemljic, dr. čemer in Kolšek. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Ilojnik. Obloženi Ribič je bil obsojen na dvanajst let robije in trajno izgubo častnih pravic. Obsojenec kazni lli sprejel.
lepo nlkelnaslo" uro znamke Ornega , vredno 550 Din. — Oa. Franja Tralnikovn v Zrlnjskega ul. 5 je prijavila tatvino 400 Din vrednega novega suknjiča. ki ji je izginil iz predsobe. — Uradnica Olga Perhavc je bila okradena ter ji je izginila pletena Jopica, vredna 400 Din.
0 Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi februarja zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti 0., za efekte pa 12. oktobra t. I. od 15 (talje. Due 20. septembra ob 15 pa *c bo vršila dražba prostovoljno na drnžl>o danili predmetov (perilo, obleke in drugo).
0 Dijaki! Podlage točnega konstriiktivneea risanja so: precizno, če tudi ceneno, risalno orodje, zanesljiva risalna deska, fin risalen papir, brezhibno pritožno rauiilo, dober svinčnik, čista radirka in tieizperljlv tuš. Kupujte pri tvrdki Iv. Bonač, Ljubljana, nasproti glavne pošle. Postrežba hitra in točna. Ne pozabile na točno računalo in na polnilno pero!
0 Poilla obrekovanja. Ljubljanska policija je zadnje dni prejela več nepodpisanih pisem, v ka-lerih Je kar mrgolelo naigrših obdolžitev in sra-inotjtev nekaterih poštenih deklet, zlasti natakaric in služkinj. Policija je le anonimno prijavljene primere preiskala, zakaj mislila si je: Morda bo pa le nekaj resnice nu leni. Toda vse obdolžitve so i bile tako podlo iz trle zvite, da je bila resnica ; prav nasprotna tistemu, kar so anonimna pisma l trdila o teh dekletih. Policija se je seveda opravi-| Čila pred dekleti, ki so tako dobila vsaj delno za-I doščenje. Pač pa je policija uvedla preiskavo, kdo I Je ta pisma pisal. V enem primeru je ie izsledila ; anonimnega Obrekovalca. Izkazalo se je, da je šlo v tem primeru za užaljenega in zavrnjenega mladeniča, ki si je Iz maščevanja izmislil tako podlo i laž. Najbrže gre tudi v drugih primerih anonim-■ nili pisem za take podobne slučaje. Sodišče pa v j takih primerih obrekovanja ne pozna šale in jo bo i prijeti obrekovalec pošteno skupil, prav tako tudi drugi, če jih policija le izsledi.
Nočno služIlo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta tj iu mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0.
© Bluze, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Karnič-nik, Stari trg 8.
© Pumparce, obleke, irenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
□	Pol dlani > cirkularki. Strašna nesreča se je dogodila v Tomšičevi ulici. Pri žaganju drv jo bil zaposlen 06 letni tesar Anton Terš. V neprevidnosti je zadel z roko v cirkularko, ki je bila v pogonu; posledice so 5}ile strašne. V hipu mu je odrezalo celo polovico dlani s štirimi ptsti, da je ostal na okrnjeni roki le palec. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
□	Mariborski rezervni častniki imajo danes ob pol 11 na Trgu svobode svojo krstno slavo v spo. min na padle vojake ler v spomin na obletnico prebitja solunske fronte. — Tukajšnji pododbor (m,i na razpolago štiri legitimacije za brezplačno vožnjo k svečanostim na Mačkovem kamnu. Člani-inte-resenti naj so takoj javijo pri predsedniku Per-haveu. Gosposka ulica.
D Za dinar: (10 sliv ali 20 jabolk! Z dinarjem v žepu greš na trg, pa dobiš sadja, da ga komaj nosiš. Včeraj so dajali kmetje na sadnem trgu za dinar 60—00 sliv in 20 jabolk. Pripeljali so raznega sadja iu grozdju nad trideset voz, skupili pa so zanj bore malo.
P Gospodarski krogi proti zadolževanju mestne občino. Kakor smo svoječasno poročali. Je sklenil mariborski občinski svel na zadnji seji, da zaprosi za najetje posojila v iznosu 4,500.000 Din, ki se naj porabi za kritje prekoračenih investicij, za modernizacijo plinskega omrežja, povečanje mestnega vodovoda in nove avlobuse. Sklep je naletel med mariborskimi gospodarskimi krogi nu odklonilno stališče, ki so odločno proti novemu zadolževanju. Kakor doznavaino, bo v kratkem sklicano javno zborovanje, na katerem bodo predstavniki društva hišnih posestnikov in drugih gospodarskih institucij protestirali proti najetju novega posojila.
□	Za možem v smrt. V jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča je vladalo predvčerajšnjim veliko razburjenje. V celici preiskovalnega zapora je poskušala izvršiti samoumor jetniia Antonija Raner, žena na Pobrežju ubitega posestnika Raner-ja. Pobreški /.ločin, katerega je osumljena Antonija Raner jeva, je vsem še dobro v spominu. Poskušala je sedaj še sama na isti način v smrt. kakor je zadel njenega moža. Odlomila je kos od svoje železne jetniške žlice ter ga /.brusila na cementnem podu. Nato si je skušala s to ostrino prerezati vrat. Zadala si je že globoko rano, ko so opazili nieno pečetje ter preprečili, da si ni prerezala še žile. Ranjenko so spravili v bolniško sobo jetnišnice, kjer ji je zdravnik obvezal rano.
□	Preložene seje. Itadi odsotnosti mestnega načelnika sla odpadli v torek zvečer seji mestnega sveta in upravnega odbora. Seji se vrSila v petek zvečer na mestnem načelslvu.
G Molherjeva ulica nuj so zapre za premet — lako predlagajo tekstilna podjetja v Melju. Ulico je zgradila svoječasno občina, da olajša promet obeli tekstilnih tovarn, ki sla nastali ob bregu Drave v ■Melju. Tovarni pa sta sedaj razširili svoje obrate tudi na drugo slran ceste, tako da predstavlja zasebni promet, ki je radi obremenjene Meljske ceste mnogokrat zelo živahen, veliko oviro za nemo-j leno tovarniško obratovanje. Sedaj predlagala to-; varni, naj se zapre Molherjeva ulica za zasebni promet od Hutlerjeve tovarne pa do Meliske ceste. O predlogu bo odločal upravni odbor na svoji pri-! hod nji seji.
D Manj ponočnjaštva? Baje stopi v Mariboru v kratkem v veljavo odlok banske uprave, po katerem bodo smele obratovali samo tri največje mariborske kavarne do 3 po polnoči, -drugi obrati ha bodo odprli samo do 2. Za nekatere kavarnarje in za mariborske ponočnjake bo to hud udarec.
□	Tatinske kolesarje imajo. V roke pravice sla padla dva drzna tatova, ki sta napravila mariborskim kolesarjem nemalo škode in jeze. Prano in Vinko iz Ruš sla se posvetila posebuemu športu
—	kradla sta po Mariboru kolesa, ki so Čakala pred lokali na lastnike, ter jih prodajala na deželo. Izdalo ji! oba ukradeno kolo, kotero so našli pri Francetu. Dosedaj so jima dokazali že tri lake tatvine. Vinko se je hitro skesal ter je priznal dokazane mu pregrehe, dočim je ostal Franc trdovraten ter f n ji kljub dokazom.
□	Čeljust sj je razbil. Hudo se je ponesrečil v Praprotnikovi ulici v Krčevini Henrik Telsar. Padel je s šupe ter priletel na obraz s t iko silo, da si je razbil spodnjo čeljust. Prepeljali so ga v boluišn ieo.
□	Nn bikovih rogovih. Dvn nenavadna slučaja nesreče sta se pripetila skoraj istočasno v mariborski okolici. V Spodnji Senarski jc gnal 2o letni hlapec Krili Mendaš bika na vodo. Naenkrat je popadla žival jeza ler je nabodla hlapca na rogove. Dobil je hude notranje poškodbe. — Slična nesreča je doletela 11 letnega Tončka Habnerja, ki je pasel v predmestju domačo kravo. Žival ga je stisnila z rogovi k plolu ter mu prizadela več občutljivih ran. Oba se Zdravita v bolnišnici.
Naznanil®
Krekova družina Sv. Peter v Ljubljani. Naša družina priredi v petek, due 10. t. m. v svojih društvenih prostorih Zanimivo skioptično predavanje o sodobni Franciji. Predavanje bo pojasnjevalo nad 00 krasnih slik. Začetek ob 8 zvečer. Vabljeni člani iu prijatelji naše delavske mladine.
—	Odbor.
Monografija Božidara Jakca
Knjigo je uredil in napisal uvod dr. Kari Dobida. Tretje izdttnje Umetniške Matice — Ljubljana. HJ82.
Za kiparjem Tinetom Kosom ler slikarjema Dragom in Naiidetoni Vidmarjem je dobil po prizadevanju Umetniške Matice v Ljubljani svojo monografijo Božidar .1 a k a e. Prvi dve monografiji zlesti po obsegu in razkošju daleč zaostajata za to novo publikacijo Umetniške Matice. Skrb 7.i ureditev in za tolmačenje slikarjeve oseb-i1 sli jo bila poverjena priznanemu strokovnjaku d,-, ivn-lu llobldi, ki je izvršil svojo nalogo z njemu lastno vestnostjo in veščino, tako, da pomeni Jakčevn monografija ne le kot taka, marveč tudi kot vzorec za izdajanje monografij živečih likovnih umetnikov sploh naravnost presenetljivo in razveseljivo obogatenje naših umetnostnih edicij.
.Med našimi likovnimi umetniki »povojne« ge-neraelje zavzema Božidar Jakac čisto samosvoje mesto. Že po svoji naturl se močno razlikuje od njih. Vcepljena mu je neka divja strast popotovanj po -netil, medlem ko drugi naši umetniki o.-tnj-ijo doma In napravijo od časa do časa kakšen iz!ei najdalje v Pariz. Jakac pa je prepoloviti Evropo Že v prvih povojnih lelih in zgodaj ga je gnalo, da bi doživel druge kontinente. Kakor je ] r /nal in mogel, se je prebil v Afriko, a kmalu za tein lc odpotoval v Združene države Severne
Amerike, po katerih je križem romal skoraj dve leti. Prav o tem popotpvnnju po Ameriki izide v kratkem obširen njegov potopis v zbirki iKosmos Jugoslovanske knjigarne. — Tej strasti popotniški primerno je ludi njegovo umetniško oblikovanje življenja ljudi iu krajev. Po večini bežna skica, vmes pastel in — grafika, grafika. Nedvomno je Jakac najmočnejši grafik, kar sino jih kdaj imeli. Redkokdaj postaja pri oljnati sliki, navadno ob portretu. — Odlične kvalitete je njegovo delo, njegovo obzorje, ki se vedno bolj širi, je veliko in — zaprt je vplivom. Samoraslost njegova, ki se živi od nepopisne njegove dolenjske nežnosti, je morda kdaj šibkejša po tehtnosti za splošnosl, nikdar pa ni opustila kontrole nad njegovim delom. Tako je Jakac pri nas edini, ki prav za prav ne pripada nobeni struji, nobeni šoli in ne prisega na nobene programe. Iz njega vre in vre — kakor iz kakšnega Verdija neizčrpna invencloz-nost melodije — neizčrpna invencioznost linij in barev.
Monografija, ki vsebuje poleg Dobidovega uvoda zares bogato število reprodukcij, je mišljena kot nekak kažipot po umetnostnih pokrajinah, ki jih je Jakac do danes prehodil. Iz ogromne njegove produkcije so izbrano najznačilnejše podobe in grafike, ki naj pregledno prikažejo njegov dosedanji razvoj. S te strani — to je Ireba reči — se je knjiga izredno posrečila. Reprodukcije na umetniškem papirju so dosti dobro i/.vršene, zlasti njegova grafična dela. Odločno slabša je pa tro-barvna reprodukcija njegovega phstela Novo Mestom, ki niti približno ne podaja barvnega na-stroja originala.
V svojem uvodu jc dr. Dobida uauisal oule«
M™»»n"■■■ ■■ "»»'-JiawiaBr»caiCTaJ«iWiMi«
lepo nanizanih biografskih podatkov še tolmačenje Jakčevega umetniškega razvoja v zgoščenih, zadetih stavkih.
Lepa knjiga je vredna pozornosti. Umetniška Matica je z njo zopet dokumentirala svojo živ-ljensko upravičenost.	s. š.
Kttul Hamsun: Potepuhe
Roman. — 1932. Založba Modra Ptica, Ljubljana. — Poslovenil Oton Župančič. — Načrt za platnice izdelal Ivo Splnčič. — 108 strani. —
Cel rta Hamsunova knjiga v slovenskem prevodu. Najprej smo čitali ,(llad> (v Splošni knjižnici), nato veliki roman »Blagoslov zemlje« iu kratko povest :Pan« (oboje v založbi Modre ptice). -Potepuhi je Hnmsunov predzadnji roman — zadnji, Avgusl , je nadaljevanje »Potepuhov« — lorej bi bilo pričakovati, da imamo v roki prvi del najzrelejšega llamsunovegn delil. V resnici je tako, čeprav se rado dogaja, da sloviti pisatelji siarosli pešajo. — V • Potepuhih (motnega dejanja ali fabule v tradicionalnem pomenu besede nI. Zalo pa je v tem romanu prišlo do najprečlščenejše oblike, kar je utemeljitelj naturalizma, Krnil Zola, položil v organizem slovstva: čim vernejše opazovanje in opisovanje od zunaj dojemljivih stvari, dejanj, ljudi. Ta način je ohranil tudi Hamsun v svojem delu, toda oplodil ga je s lislo magijo, ki je skrivnostno, a nezgrešljivo znamenje prave in pristne umetnosti. V kritiko llamsunovega dela s slovstvenega vidika se ni moči spuščali, zakaj njegova tvdrbn je nedvomno vrhunec pripovedne umetnosti na osnovi naturalizma, težko, da bi kdo llanisuua presegel. Obzorje In lastnosti ljudi, ki jih poslavlja v svoj roman, so iako jasuo in popolno uarisunc, da se
dejanje zmerom izcimi iz organičue nujnosti. Ogromna koncepcija romana, katero avtor suvereno obvlada, je brezhibna in popolna. Treba je pa imeti pred očmi avtorjevo stališče do življenja, llutlisunu življenje ni ne dobro ne slabo, marveč dobro in slabo, kakor pač nanese. To — kakor pač nanese, je osnova umetniškega čara, v čigar toploti se greje Hamsunovo pripovedovanje. On sam stoji ob strani in opazuje, hladno in neosebno. Morda je zato nešteto prizorov zabavnih, a nobenega resnično veselega, nešteto žalostnih, a nobenega resnično tragičnega. Zmeraj so nekje še odprta vratca, da avtorju ni treba izreči kakšne sodbe, marveč se odstrani, ko je konec zanimivega procesa, Id ga je spremlial zvesto od prvega zametka pa do razpleta — Po vsakem Hatnsunoveni romanu ostane Citatelju še težka naloga, da mu določi smisel. Tista naloga pač, ki čaka vsakega opazovavca življenja: da pride temu iu takemu življenju v dkoni. Avtor sam li ga prikaže, tolmači v toliko, v kolikor moraš poznati njegovo organično in splošno strukturo vobče, zapusti le. pa, ko ga vprašaš o drugih stvareh. — Na Norveškem, kjer je Hamsun doma, živi pisateljica Sigrid Undset. Njena umetnost v pripovedovanju, kolikor je do zdaj dozorela, ima marsikatero podobno potezo s Hamsunom, v pogledu mojstrstva se danes že resno meri ž njim. Undselova se pa na zadovolji z opisovanjem, marveč skuša ludi tolmačiti smisel življenja — lil lo gotovo ne v škodo svojemu delu. Ob Undselovi je Hamsun še zmeraj velikan, ampak - kako bi dejal? — podoben kakšnemu Politemu, z enim samim očesom. — Slovenski prevod Potepuhov je Zupančičev. Odveč bi bilo hvaliti Župančičev Jezik — občudovati moramo le. dn je znal obvladali tudi Hiunnutui, !{j je sicer iz čislo drugega svela nego Zupančič.	s. š.
Dnevna kronika
Žalostna usoda
Ljubljana, 13. septembra.
»Živčno sem popolnoma razruvan. Mislim, da nisem prišel pred sodnike, ki delajo le po suhih paragrafih, marveč pred sodnike, ki socijalno čutijo.« T.-^ko je koncem razprave pripomnil 53 letni oženjeni Jartko. Obtožen je bil, da je lani in letos osleparil najprei vinarsko zadrugo nn Krku za okoli 11.800 Din in pozneje mnogo ljubljanskih, zagrebških in drugih veletrgovcev za približno 45.GCODin. Izmislil si je pri svojih trgovskih manipulacijah poseben trik. Nabavil si je veliko trgovsko štampiljko z naslovom >F. M. Homan«. Tvrdka s tem imenom iina svoj sedež v Radovljici in slovi v trgovskem svetu kot ena najsolidnejših trgovin. Pred malini senatom se je moral danes Janko zagovarjati zaradi teh sleparij, ker je to izvajal »obrtorta«, kakor to označuje kazenski zakon. Naročil je pri trgovcih najrazličnejše kolo-nijalno in drugo blago, moko, kavo, koruzo, sadje, vino, mast, makarone itd. Osleparil je 25 trgovcev za večje in manjše zneske. Blago je potem naprej prodajal. Skrival ga je pri dveh posestnikih, ki se bosta morala pred sodniki zagovarjati zaradi soudeležbe. Janko se je zagovarjul, da je bil brez posla, dn je nesrečen, ker mu je zgorel avto in se je sam ponesrečil. Na ta način si je hotel nekoliko pomagati.
Janko je bil obsojen zaradi omenjenih sleparij nu 19 mesecev robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta.
Otročička neso
v Slovensko Krajino
Ljubljana, 14. sept.
Trinajst mesecev jo že lega, kar je prinesla v ljubljansko bolnišnico mlada služkinja svojega komaj rojehega otroka. Mlada mali je povedala svoje ime in da Je pristojna v Dokležovje v Slovenski Krajini. Mati je odšla iz bolnišnice ln se lii potem več /.glasila, mislila si je pač, da je otrok na varnem, sama pa nima dovolj sredstev, da bi otroka .preživljala, saj komaj še sebe. Vsa poizvedovanja z.a materjo so bila zaman, nihče nI vedel, kje životari, kje si služi bridki kruli razočarane služkinje.
Otrok pn je med tem okreval ln v bolnišnici, kjer lii dovolj prostora niti /a bolne otroke, so pričeli premišljevati, kam t. ozdravljenim otročič-kom? Pisali so v Dokležovje nn Županstvo, vendar odlam ni bilo nobenega odgovora. Končno se Je bolnišnica obrnila lia mestni socialni urad s prošnjo, naj odpravijo otročička v pristojno občino. MfMtui socialni urad je sedaj najel zanesljivo žensko, ki Je v bolnišnici prevzela otročička in se z njim odpeljala v Slovensko Krajino.
Kako so gg. župan in občinski očetje v Dokle-žovju sprejeli žensko z otročlčkom. seveda ni znano, najbrže pa novega hremena niso bili preveč veseli. Ubogi otročiček pa je vreden usmiljenja In dolžnost družbe je, da zanj skrbi. V Inkih primerili pride ta dolžnost na pristojno občino.
Po preteku dolgih let stric v Ljubljani bil ie spet, Zda! navdušen pravi nami „Jutri v „Daf-Dam" vse peljam"!
Koledar
Četrtek. /•). septembru: Marija Devica sedem žalosti. — N ikonied, mučenec.
Novi grobovi
+ V Idriji je umrl, v starosti 08 lel, g. Štefan Pečirer, stavbni risar v pokoju iu posestnik. Blagemu pokojniku naj sveti večna luči Žalujočim svojcem in sorodnikom izrekamo svoje sožalje!
Visoko aktivno podjetje sprejme
z večjo vsoto. Posredovalci in spekulantje izključeni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Zelo rentabilno« št. 13.392.
Tri zadnje Slomškove poti
Pot na Ptujsko goro.
Z romarsko palico v roki sicer, vendar ne peš. marveč z izmučenim telesom na vozu se je Slomšek napotil na Ptujsko goro. Ptujska gora je bila takrat in je še danes zelo čislano Marijino svetišča. Podoba v oltarju je ena izmed najznačilnejših in iiajprikupljivejŠih Marijinih podob, h katerim se zatekajo verna romarska srca, ko pojo: Usmiljena Mati. usmili se nas, in s svojim plaščem pokrivaj ti nas! Marija na Ptujski gori v jmdobi in v resnici široko razgrinja svoj plašč nad mnogovrstnimi in mnogoštevilnimi varovanci. Kdor se je kakor Slomšek še kot deček zagledal v Črnogorsko Marijo, je ne bo nikoli pozabil; če bo le mogel, bo še zadnjikrat v življenju poromal k njej po slovo.
Neumno in predrzno bi bilo mislili, da bodo kdaj vstali novi rodovi, ki bodo našli nove nadnaravne studence višjega in večnega življenja. »Kdor mene najde, najde življenje in prejme zve-ličanje od Gospoda, tako šumi izrek Modrosti o Mariji skozi tisočletja in bo šumel kakor neusahljiv mogočen slap na veke.
Slomšek je zgodaj našel Marijo. Sprejel jo je kot dele po sv^iji materi, ki ji jo bilo ime Marija, kar za verno žensko srce ni brez ozira in brez pomena. »Anton, na tem svelu nimaš več matere! je sporočil Prašnikar svojemu 1(> letnemu gojencu Slomšku žalostno vest o rani smrli njegove matere, ki Je Zapustila Slom v 30. letu svoje starosti. Slomšek se je takoj ozrl po Materi na onem svetu. Povsod jo jo nosil v mislih s seboj.Stopil je v bogoslovje in vnelo proučaval spise cerkvenih očetov, ki so največ pisali o Mariji od sv. Avguština do sv. Ber-narda. Na Marijin praznik, dne 8. septembra, je bil Slomšek posvečen v ma.šiiika. Pred Marijinim oltarjem v Oliniju Jo daroval svojo prvo daritev sv. maše. Slov č Marijin govornik Jakob Prašnikar je bil njegov novcmašul pridigar. !'o njem pc jo navzel Slomšek avoie zgovornosti o Mariji, Govoril je o njej gan-
Osfale vesti
—	/a proslavo 70 letnico Slomškove smrti. Nabožni list Kraljestvo božje- je letos posebno širil zanimanje za proslavo škofa Slomška in za pospeševanje njegove beatifikacije. Prelat dr. Ko-vačič, najboljši sedanji poznavalec Slomškovega življenje in delovanja, Je v njem objavil vrsto člankov, ki obsegajo toliko važnega in novega, dn bi jih moral čituti vsak zaveden Slovenec. Ti članki so: 1. Priprave za Slomškovo beatifikacijo (1. štev.); 2. Slomšek v sluhu svetosti (2. štev.); 3. Pridiga na Slomškovi novi maši (8. štev.); 4. Slomšek kot novomašnik (7—8 štev.); (i. Slavnostni članek ob 70 letnici (10. štev.). Slovensko javnost opozarjamo na to drugoceno gradivo.
—	Vsem veroučtteljem! »Podrobni učni in vzgojni načrt« nam glede maše naroča, »naj se mladina usposobi, da z mašnlkom daruje, da mašo molk; v ta namen je izšla z dovoljenjem preč. kn. šle. lavantinskega ordinarijata »Sveta maša šolske mladine (s skupno molitvijo In petjem)«. Vsem veroučiteljem priporočamo, du to zborno mašo uvedejo pri »kupnih mašah šolske mladine. Cena izvodu 'J Din. Naročila spVejenia župnijski urad Sv. Urban pri Ptuju.
—	Gostje v Rogaški Slatini. Statistika tujskega prometa zdravilišča Rogaška Slatina nam pove, da je poselilo zdravilišče tekom avgusta 1932 novih gostov z 31.009 prenočninanii. Največ gostov je dala Savska banovina z Zagrebom ha čelu. Od inozemcev je največ Avstrijcev, dočim so Madžari precej nazadovali. Znatno je zaostal dotok gostov tudi iz severnih krajev, pa tudi iz Grčije in Italije. Obisk zdravilišča je narastel ob 300 letnici strokovnega zajetja Vfelcev mineralne vode vsled istočasnega znižanja cen zdravilnim sredstvom in taksi. Novo nadaljuje znižanje cen se je izvršilo — uvažuje sedanje težko gospodarske razmere — s 1. septembrom, ko prične posezona. _ Zdravljenje ali bivanje v Rogaški Slatini jeseni prekaša po svoji udobnosti, cenosli in prijetnosti vse druge periode sezolie.
—	Obletnica koče na Mrzlici (1119 m) bo v nedeljo 18. t. ni. Neumorna trboveljska podružnica SPI) se je potrudila, da ustreže vsem planincem in izletnikom ler privabi na savinjski Triglav ludi one našo .gorolazce., ki poznajo vse vrhove |>o Sloveniji — le Mrzlica jim je predaleč. — Pripelješ se do Trbovelj, oziroma Hrastnika in si v VA na vrhu. Razume so, da so pota dobro markirana in ne prestrma. (Plezalnih variant žal nit) Od kolodvorov vozijo udobni avtobusi do pod hriba. V nedeljo bodo vozili še cfrlo do Sv. Katarine nad I rbovjiami, odkoder je le še 1K do vrha. Povrneš -o lahko skozi Šmohor na Laško ali skozi Grižo \ Žalec. Na predvečer slavnosti bo Zažarel daleč
v	Zasavju in po Savinjski dolini velik kres. V nedeljo ob 10 dopoldne bo na p'"steni sv. maša. katero spremlja polnoštevilna delavska godba iz I rbovelj. Popoldne koncert te godbe. Nadježen nahrbtnik pusti doma, ker sta klet in kuhinja založeni do vrha — vse pa dobiš po zmernih, dolinskih cenah! V slučaju slabega vremena se vrši vsa slovesnost prihodnjo nedeljo 25. t. m.
—	5 letnica orgnizaciju praktičnih eleklro- in »trojnih tehnikov <0|«M) v Ljubljani. Ustanovitelji iaznih strokovnih šol niso videli samo posameznih drobcev naroda, ampak jim je bil pred očmi vos narod. Če imamo absolventi strokovnih šol to pred očmi potem bo naša pol v žlvljeuje že določena, naše smernice in Ideje enotne. Člani Opest so se že pred H>ti zavedali svojega poslanstva iu ustanovili stanovsko organizacijo, katera naj združuje absolvente delovodskih Sol eleklro- iu strojne stroke.
Minulo je pet let. kar se je lislunovila naša sedanja skupnu organizacija. Opest se je odločila, da ob svojem petletnem jubileju postavi nekak mejnik v svojem delovanju, kjer bomo poslali, pogledali nazaj in pretehtali svoje delo ter pogledali v bodočnost. Za lo Je potrebno sodelovanje prav vseli članov iu naših prijateljev. Ta unS mejnik pa ne sme inleresirati samo članov Opest, ampak naj bo to mejnik dosedanjega postopanja vseli absolventov eleklro in strojno delovodske šole v Ljubljani iu njej enako vrednih šol. V zadnjih letih se je za našo stroko napravilo toliko in tako važnih stvari, da ne smemo mimo njih. Opest je skušala pri raznih zakonih doseči pravo upoštevanje absolventov, kar se ji Je doloma posrečilo. Je pa treba že marsikaj popravili, kar je delo naše bodočnosli. Da bo pa uspeh popoln, je treba sodelovanja vseli absolventov, radi tega je dolžnost vsakega, da se našega zborovanja 2. oktobra t. 1. v Celju udeleži. Priglasili se je do 20. t. m. na naslov Opest, Borštnikov trg I, kjer se dobe ludi potrebne informacijo,
—	Razpisane zdravniške službe. Razpisana služba primarija aH pa služba šefa oddelka s kvalifikacijo V javni bolnišnici v Murski Soboti.
V	javni bolnišnic v Slovenjgradcu služba prmarija (internista). V splošni bolnišnici v Mariboru sli.ž-
11 -rn ' ......
b« zdravnika uradniškega pripravnika z mesečno plačo 1275 Din. — Prošnje s predpisanimi prib-gami je poslati kr. brniški upravi dravske banovine v Ljubljani do 25. septembra 1932.
Lutz peči kopirane n ne dosežene!
—	Prošnje akademikov za sprejem v Oraznnv
dijaški dum in za podelitev brezplačne hrane, Po sklepu upravnega odbora Oražuovegu djjaškeg* doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem .semestru šol. leta 1032-33 večjo število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačno prehrano (kosilo in večerjo) v Akademskem kolegiju. V prvi vrsti l»i prišli pri tem ottl akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeli v dom, vendar pa prosto stanovanje no izključuje brezplačne hrane v Akademskem kolegiju, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodno. Prednost imajo v vsem niediclnri iu ne-zakonski-rojenl. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje i it prehrano) se prosi v eni prošnji, podčrtati pa Je treba ugodnost, ki jo prosilec, v prvi vrsti želi. Prošnje morajo bili opremlj. s spričevali o položenih poslednjih izpitih (kolokvijih), pri začetnikih z izpričevalom o višjem tečajnem izpitu, pri vseh z ne nad e-no leto starim in po pristojni davčni upravi potrjenim nbožuini izpričevalom (premoženjskim izkazom) ter s krstnim in rojstnim listom. Oziralo se bo le na ubožnit spričevala (premoženjsko izkaze), ki vsebujejo vse za presojo siro-tnašnosti potrebne podutko. Pomanjkljivo opremljenih prošenj uprava ne bo uvaževala. Zaradi lažje preglednosti naj bodo sestavljene prošnje po enotnem obrazcu. V levem robu prošnje nai označi prosilec svoj priimek in ime, pod tetn fakulteto in dovršeni semester, v desnem robu pa ugodnosti, ki jih Je Užival v preteklem semestru. Poudariti je treba okolnosti, ki sjirejem posebno priporočajo, n. pr.: nezakonski sin, izredna ubožuost, odličen uspeh v študiju itd., navesti pa tudi eVent. podpore (štipendije), ki jih uživa prosilec bodisi od kake drugo ustanove, bodisi od države ali samouprave. Nekojkovaue prošnje naj bodo naslovljene na: Upravni odbor Oražnovega dijaškega douia v Ljubljani (univerza), ki jih bo sprejemal do 1. okt. t. 1. (in 110 od 1. oktobra, kakor smo po pomoli poročali). Nezadostno kolkovanih prošenj upruva no bo sprejemala.
—	Esperanto iu katolicizem. Esperanto je Imel v začetku precej nasprotnikov v katoliških krogih. Danes jih nima več. Esparanto v službi katoliške cerkve lahko veliko pripomore k razširjenju katoliške vere. To so uvideli katoliški škofje, zato toplo priporočajo esperanto ter gn podpirajo. Katoliški esperantišti so si že pred desetletji ustanovili mednarodno ligo, ki ima članu malone v vseh delih sveta. Jugoslavija pa je zelo slabo zastopana, čeprav je esperanto tudi pri nas že precej razširjen. Zato vabim vse, ki se zanimajo za esperunlo, da se temu jeziku priuče in potem pridružijo Mednarodni ligi katoliških esperantlstov (IKIJE). Vsa tozadevna jki-jasnila dobile pri: Golobič Peter, šol. uprav., Jese-nice-Fužine, Gorenjsko. Priložite znamko za odgovor!
—	Pri ISiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josei«-gren£ice, zavžlte na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-JoseI«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri za-breklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-Jo-sel«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Pol vlomov v Itajhcnburgu. V ltajhenburgu in v Senovem jo bilo včeraj Izvršenih pet drznih vlomov. V Delavskem domu v Senovem so odnesli vlomilci 8000 Din gotovine. Štirje vlomi so ostali brezuspešni, ker so bili vlomilci pravočasno pre-podeni. Storilce zasleduje orožništvo.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine St. 73 od 14. t. m. je objavljena »Uredba o ocenjevanju sodnikov rednih sodišč in Serijatskih sodnikov in Pravilnik o povračilu stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov) Uslužbencem po stroki kontrole mer«.
—	Pridelovalce -mino«« vinu opozarjamo na Ilumekovo knjigo: >Sadno vino ali sadjevec . Potrebna je ta knjiga vsakemu, kdor prideluje sadilo vino. Obsega bogata navodila iu nasvete, kako je ravnali s sadjevcem, du ostane okusen, stanoviten in zdrav. Knjiga se peča ludi z izdelavo kisa in uporabo sadnih tropin, da priiu.jo nam v prid. O p retnl jena je z 42 podobami in velja 10 Din. — Dobi so v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani.
—	Prvi vtis ustnne — in ta zavisi od nego Vaših zob. Samo negovani zobje Vas store simpatične in samo čist vonj Vaših ust omogoča prijetno občevanje z Vami. Za nego Vaših zob rabite Odol. Le Odol vsebuje dvojni učinek: on olajša
' prijeten vonj in desinficira usta in zobe.
Ijivo, stvarno in domače, ne v nanešenih oblikah, besedah iu sklepih, kt komaj trenutno dvignejo kakšen sestanek iu shod, ali širših ljudskih krogov ne zajamejo nikoli, ker niso iz ljudstva za ljudstvo. Množice so rekle o Slomškovem nepozabnem govoru 1835 v cerkvi Sv. Križa nad Celovcem: »Tukaj šo ni bilo nikdar slišati tako lepo pridigovati. Govoril jim je o Žalostni Materi božji. Povsod ob potih je srečava 1 njegov pogled Dolorozo pod križem. Taka so večinoma še danes sveta razpela na potih v »murskem in rogaškem okraju.
Marija je spremljala in sprejela Slomška tudi na njegovem zadnjem potu, ko je romal na Ptujsko goro. Povsod 1)0 holmih gu je pozdravljala Marijina cerkev. Ali naj jih naštejemo? Marija na Tržišču, Marija na Ložnein, Marija na Taboru, Marija v Že-lalahl Ni mogoče, da bi milno Sv. Križa pri Rogaški Slatini romal na Ptujsko goro in sc ne bi vsak čas spomnil Marije.
Kdaj je stal slovenski romar z večjo ljubeznijo do Marije in njega ljudstva pred Gospodovim oltarjem ko Slomšek v svetišču na Ptujski gori? Tisti dan je bila sobota. Sobote so v slovenskem ljudstvu ze od nekdaj posvečene Mnriji. Tista sobota na Ptujski gori je bila zn nas Slovence velika sobota, ko je Slomšek naš apostol položil žrlev svojega Življenja na Marijin oltar. Prav je, da prebivalci Ptujske gore Slomšku v spomin jn zahvalo poromajo vsako leto s svojim župnikom k Poljski Mariji v Kostrivnico, kamor jo s Ptujske gore odšel Slomšek na svojo zadnjo pastirsko pot. Vidimo, da se tudi sedaj, ko so gospodarske stiske najsilnejše, ta romanja po svojih udeležencih ne zmanjšajo, marveč prav zalo še povečajo. Pomožnicn kristjanov jih vabi.
Tudi Slomška je privabila k sebi na Ptujsko goro. Zaslišal je mili glas romarskih zvonov. Zadnjikrat so mu zazvonili v pozdrav. »Tri reči se pn Slomšku Slovencem najbolj prikupijo: zvona glas, orglavca mili glas in mašnikova zgovornost.' Kolikokrat je segel po podobi zvonov, dn bi pojasnil, kar mu je bilo na srcu t Kur Je krščanski občini zvona mili glas, lo je narodu materin jezik. Kakor v
se povzdiga po lepših zvonovih čast in hvala svete matere cerkve, naj se povzdiga ludi slava našega jezika, zu katero nam je toliko skrbeli kakor za čast svoje predrage neveste.
Dvojno ljubezen naj podeduje vsak Slovenec po svoji materi: ljubezen do Marije in do materine besede. Katere pesmi se še kje tako zaupno zatekajo k Mariji kakor slovenske romarske pesmi? Kdo je kdaj med Slovenci mladini pripovedoval o prijateljstvu lepše in prepričevalneje ko Slomšek mladeniču v knjigi Življenja srečen pot : o prijateljici nebeški: o Mariji? Slomška bi smeli imenovali: slovenskega Bernarda. Celo njegova pisana beseda šo sedaj pridobiva dušo za Marijo. Berite v Drobtinicah 1857 njegove Marijine govore 1 Kako je mogla vneli šele živa beseda?
Slomšek ni bil nikoli toliko onostrauski, da bi prezrl in pozabil tostranske vrednote. Dobro je videl in vedel, da so Marijine cerkve po naših gričih, kakor v narodnih taborih, ohranile slovenski rod in jezik. Brez tega varstva bi bila slovenska knjiga izginila z belega dne.
Slomškova molitev na Ptujski gori ne bi bila Slomškova, če se ne bi v svojih prošnjah spomnil slovenskega rodu iu jezika, naj jja Devica mogočna oCUva pred nevarnostjo vsakršnitl napadov in odpadov. Ob misli na ljubljeno ljudstvo nI bilo časa in proslora za malenkostno razmišljanje lastnih kri-žev. Pred Marijo se inu je vnemala nova ljubezen do njegovega ljudstva. Vedno ljubeznlvejši in milejši je bil z njim v svojih sodbah in nastopih. »Ravnam se po izreku sv. Frančiška .Šaleškega, da bo na sodnjl dan lažje dajati račun o preveliki dobrotlji-vosli kakor pa o preveliki strogosti. •
Pogled na bogovdano in dobrotljivo obličje Dolorozo pod križem je Slomška dvigal in oŽarjal v zadnjih dneh njegovega življenja. Ali se je Sel za la dar priporočil ali zahvalil Mariji na Ptujski gori? Zadnja romarska pol aposlola Slomšku naj slori, da ohranijo Slovenci svoj dom in rod na Marijinih pot ih I
(Dalje.)
t ODOUm
»i ohraniš
Zobe * dr a ve tter ra*ku£ujes 0) UfttoO i|l vratno duplino.
Celje
d V Gradcu je umrl v bolnišnici daleč na okrog znani celjski hotelir Friderik Skoberno v najlepši moški dobi 45 let. Pokojni jo že dalje časa bolehal, iskal utehe svoji bolezni v Gradcu, kjer je pa ni našel. Bil jo v Celju In okolici znan mož poštenjak, značaj, ki je živel z vsemi v najlepšem miru. Sicer nemškega mišljenja, je bil vedno koiiciljanlen do Slovencev. Posebno priljubljen je bil Ined kmečkim prebivalstvom. Na glasil je bil izvrsten konjerejec in posebno še dirkač. Njegov hotel slovi dalofl na okrog za solidno podjetje, kjer se posebno radi uslavljajo kmetje. Bil je z eno besedo povedano, kavalir. Truplo pokojnega prepeljejo iz Gradca v Celje, kjer se vrši pogreb ua mestno pokopališče v petek, dne Ki. t. m. ob pol 5 popoldne. Pokojniku želimo, da bi se v domači zemlji mirtio odpočil, svojcem pa izrekamo naše uajglobje sožalje.
& Žrtev materinstva. V celjski javni bolnišnici jo umrlu kot žrtev materinstva H4 letna posestnikov« žena čebula r Terezija i* Gabrovlja, v konjiški okolici. Naj počiva v miru!
& Nesreče. V celjsko javno bolnišnico so pripeljali 45 letno posestnim Itozo Ilohnjec iz Žahen-berca pri Rogatcu. V lorek 13. I. m. je padla z vozu iu si zlomila levo nogo.
& Društvo jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani, podružnica \ Celju bo imelo v soboto, dne 17. t. m. ob 8 zvečer v zgornjih prostorih Narodnega doma ustanovni oblni zbor.
-0" Ukraden denar. V noči od ponedH jka na lorek je popivala neka družba v gostilni v Gubčevi ulici. V isti gostilni se je nahajal ludi j-udar Zdol-šek Franc, ki je prišel pred kratkim iz inozemstva. Imel je prt sobi okrog 000 Din. Kmalu sla so mu pridružila 24 letni Alojzij Iz Podplala in 21 letni Leopold iz Podčetrtka. Iz gostilne so odšli v kavarno. Ker pa je Zdolšok malo zadremal, mu je že večkrat prodkaznovani Alojzij izmaknil iz žepa listnico. Trojica se je podala nato še v iioko drugo kavarno, kjer je družba naročila šampdnjca iu na bahaški način trosila denar. Nato je eden iz te družbe pozval natakarja, da pokliče policijo, kar sije takoj zgodilo. Družba jo že precej denarja zapravila, Alojzija in tovariša jo celjska policija spravila nn varno. Tako je ubogi rudar zaradi svoje neprevidnosti prišel ob velik del zaslužka.
Ptuj
Igra narave. Zanimiv prirodni pojav se nudi v sadonosnikih v Mestnem vrhu in Janežovcih. Češnjo in mlajše jablane so v polnem cvetu kakor spomladi. Ta čuden pojav si ljudstvo tolmači tako, da je toča pri zadnjem neurju načela popke, ki so pripravljeni žo za prihodnje leto. Pobiti oziroma načeti popki so se zaradi tega razvili, dn so sedaj v polnem cvetu. Zal, da zaradi bližajočo se nizke temperature ne bo cvetje uspelo.
S smrtnonevaruimi poškodbami po vsem telesu so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico Janeza Njivarja, posestniškega sina iz Oblačka pri Snkušku. Janez Njlvar ima pljuča čisto razmesarjena in le njegovo stanje obupno. Zadeva jo prijavljena oblustvu.
Denar in les. Posestniku Francu Vojsku iz Mu-retincev so ukradli 100 Din izpod zglavja. V gozdovih v Doloni, ki so last mariborskega bimkovnega društva, pa so kradli večje količino Jrva. Za krivci poizvedujejo oroiniki.
Krani
Osebna vest. N« tukajšnjo realno gimnazijo stu bila dodcljenu »upientu Gorše Miroslav (liane, in slov.) in Ognjatiovič Andjelina (srbo-hrv.). Sedaj pa je Gorše prestavljen na I. real. gimnazijo v Ljubljani. Ognjatiovič pn službe radi Imlozonskcgn dopustu še ni nastopila. — Kranjska gimnazija robi minimalno še 4 učne moči.
Sejem bil je živ. V ponedeljkih se \ Kranju trguje vsepovsod. Na Glavnem trgu. mi živinskem. po trgovinah. Konjski meSctarJi so se v ponedeljek stiravili v ozko ulico, ki mod Ru-čigajevo in Ntickovo hWo vodi \ *olo v času, ko so otroci šli iz šolo. Polog loga jo liiln ulica polna voz in konj. Možakarji zaverovani v kšeft« se niso umaknili, dn so otroci morali lezti trdo mililo konj. — Čeprav je lo stara navada, vendar povzroča nevarnost, ker šolska ulica prav za prav ni kraj /a kupčije, konje in voze.
Kočevje
Koncerl. Kukor smo žo poročali, se je v soboto zvečer vršil koncert, ki sta nam gu priredila koncertna pevka ga. dr. Hiilhlova in dunajski operni pevec g. II. Schlister. Moramo reči, da nam jo bil tu večer šolo in dvospevov. poln užitka. Spored jc bil nadvse pester in vso točke prav srečno izbrane. Slišali smo odlomke i/, ji a j lepših oper: i/. Tosco, Madimio But-torflv, Treh mladenk, kompozicijo od Stfuusa, Puccl ni ja, Le lin rja. Schuborta in dr. Obema pevcema so poznu dolgoletna in prvovrstna pev-sak izobrazbu in sta s svojima glasovoma numali osvojita poslušalstvo. Za ta krasen .pevski večer smo jima nadvse hvaležni. Čudimo so, da je bil koncert primeroma slabo obiskan, dasi sla oba pevca znana in jo šol čisti dobiček \ korist po-goreleoin i/ vasi Onek.
Canknrjevi »Hlapci'. Neumorno kočevsko akademsko društvo se nam bo v letošnji gledališki sezoni predstavilo z najboljšim Cankarjevim dramatikih doloni: Hlapci. Predstava se bo vršila v petek zvečer ob H v dvorani hotelu »Trst«, ('eno običajne,
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Sobotu, 17. septembra: CELJSKI GROFJE. Premije-ra. Izven.
Nedelia. 18. septembra: R0KSY. Premijera. Izven.
Kako je v srcu zemlje ?
F.na najbolj obravnavanih zagonetk v naravi jo notranjost zemlje. Z več strani so se že poskušali učenjaki temu problemu približati. Delovanje potresnih in radio-valov nudi že marsi-kako interesantno pojasnitev; še zanimivejši pa jo velikopotezni eksperiment, ki ga je nemški profesor Simon preizkusil, da bi dognal, ali je sodobno mnenje o trdem jedru v zemeljski sredini resnično.
Predstavimo si najprej, da iz lastnih izkustev o notranjosti zemlje ne vemo ničesar. Saj vendar m žejo udori, ki jih je tehnika izsekala, komaj v Irikilometrsko globino. Sicer se je znanstvenikom posrečilo marsikaj dognati potom spektroaualize o drugih ozvezdjih, ki so bilijone kilometrov v prostorju oddaljeni od nas, a za raziskavanje sr->-wine našega lastnega planeta pa ne najdejo nikake metode, ki bi bila trdna. — Pot od Zemljinega površja do njenega centra je dolga (>372 knt. Debelina ohlajene skorje, na kateri živimo mi, pa znaša komaj 00 km. Kaj je pod to trdo skorjo, pa so križajo razne bolj ali manj duhovite domneve; nekateri učenjaki trdijo, da je vse v plinovitem stanju, drugi, da je v tekočem, tretji, da je v trdem. Eno pa je gotovo: vrtanja so pokazala, da so za vsakih triintrideset metrov v globino zveča temperatura za ono stopinjo Celzija. Ce bi se pa temperatura v enakomernem stopnjevanju dvigala, bi bila že pri sto kilometrih strašna vročina z nad 3000°C. Pri dvesto kilometrih že 6000°C, torej
približno ista temperatura kot na površini sončne krogle.
Da bi tako fantastično visoke vročine ne mogel vzdržati noben zemeljski predmet v prvotnem stanju, je jasno; moremo torej domnevati, da vladajo v centru zemlje le kuhajoči, žareči plini ..
Ta domneva pa se zruši ob sledečem premisleku :
Z rastočo globino ne raslo lo temperatura, marveč se viša radi neizmernih kamenitih skladov tudi pritisk. In čim 1 silnejši je pritisk, leni višja mora biti tudi temperatura, da more kovine in kainenita skalovja raztopiti. Na poli s površine do srca zemlje mora divjati potemtakem gigantska borba med dvema enakima nasprotnikoma: med pritiskom in temperaturo.
Ako jo pritisk dovolj močan, polom ohrani kljub fantastični temperaturi metale v sredini zemlje v trdem stanju. Tu pa se začne eksperiment berlinskega profesorja Franca Simona. Rešitev vprašanja — ali je jedro zemlje v žarečern plinu ali lavi ali trdem stanju — ne morejo rešiti le golo domnevo. Edina golova pot je eksperiment! Profesor Simon si jo izbral za svoj poskus helij, ki jo za podobne reči posebno pripraven radi izredno vzdržljivosti napram temperaturi. In dognal je, da zavisi samo od višine pritiska, da se helij ob vsaki temperaturi pretvori v trdo stanje in da se potemtakem tudi kovine v središču zemlje pri temperaturi -1000" C pod gigantskim pritiskom ne raztope in izblape .. .
' ' ''	-v >),

, ''* g-- ; i 3 «»H 1 , i i. M
, » „ „:: <: t i
wwBm'
WiišS§§!ii£
...	.	■	.	•*•' • v	.
Radio slik,i eksplozije v Nevvjnrku. Čolni zaman iščejo ponesrečencev z, ladje Observaliou«, ki je radi eksplozije zletela v zrak in se na mestu potopila.
Brezsrčna mali
V Bretagni so zaprli žensko, morilko sedmerih otrok. Nečloveška mati je priznala, la ,ie zadnja leta sedemkrat povila, a slehernega otroka takoj po rojstvu zadavila in zagrebla. Vsa trtipel-ca so že odkopali.
Tragična smrt slavnega poljskega letalca Zvvirka. Na poletu v Prago, kjer se je nameraval udeležili letalskega dneva, so je nepričakovano slavni poljski letalec Fr. Zvvirko, ki ima za seboj celo vrsto prvih nagrad (med drugimi je tudi prvak v krožnem poletu nad Evropo) v družbi z inženirjem \Vi-guro smrtno ponesrečil. Na sliki sloji na levi Zvvirko. ki ima komaj 35 lel in zapušča vdovo in sinčka, na 'lesni pa njegov konstrukter VVigura, ki so ga komaj spoznali, lako strašno ga jo razmesarilo. — Vzrok je bilo vihrovilo vreme, v katero sta zašla
Gusarji na Črnem morju
Po skrivališčih ob Ornem morju so se zadnje čase razpasli morski roparji, ki v nočeh preže na ladje, ki vozijo tod. Zaman pa so do danes romunske oblasti skušale dognati njih poreklo in skrivališča. — Te dni jo bil oplenjen znani nizozemski parnik, založen z dragocenostmi. Tiho so prive-slali na lahnih čolnih sredi noči, zvezali stražo, z.;iprli v kabine vse moštvo (seveda z napetimi samokresi), pobrali vse zaboje in omare, jih zmetali s svoje čolne in zopet zginili v gluho noč...
Proga zaprla
V bližini Harbina so znova navalili kitajski band iti na osebni vlak, kjer je prišlo do silovitega boja. Mnogo potnikov je ubitih, mnogo težko ranjenih, še več pa so jih banditi odvlekli s seboj. Radi podobnih napadov so železniške proge v Mandžuriji dn nadaljnega zaprte.
Riba v nočeh
Da bi razrešil že mnogokrati načeto vprašanje, če ribe ponoči spe kakor druga živa bitj.i, se je spravil voditelj londonskega živalskega vrla nad akvarij in začel s poizkusi. V ta namen je sredi noči nenadno užgal luč ob posodah, da hi videl, če bodo v hipu osvetlitve ribe mirovale ali so pregibale. Tu je odkril, da nekatere ribe počivajo, druge pa švigajo po vodi kakor podnevi.
Pri naslednjih eksperimentih je dognal, da so tudi mod ribami dnevne in nočne živali; živali, ki čez dan ždijo, a šele proti večeru oživijo in take, ki ponoči spe. Pa še je odkril, da si ribe I nikakor ne poiščejo kjerkoli prostora za počitek. I marveč smukajo tako dolgo po ribniku, dokler si ne najdejo primernega mesta, ki jim je kot nekak podzglavnik, sicer trd, toda po njihovem okusu izbran. Tudi je videl, da imajo tudi ribe kakor ostale živali svoj izvestni življenjski red; zakaj ludi v takih urah, ko je bil akvarij za obiskovalce odprl iu potemtakem razsvetljen, so se odpravile ribe kakor navadno v '-posteljico — in sicer na isto mesto kot zmerom: položile so glavice na podzglavnik« in zaspale, ne da bi jifi luč ali obiskovalci motili.
-Povejte mi, kaj berete in povem vam. kdo
sto!«
Berem Ovida, Vergila, Demostena in Homerja .. .<
Vi ste velik lažnik ...
Nemški državni zbor razpuščen. Pogled na zadnje zasedanje državnega zbora —	na predsedniškem
mestu državnozborni predsednik Goering, ki je zaman skušal preprečiti razpust.	Zadaj popolnoma
zasedena klop ministrov, prav zunaj na desni državni kancler von Pappen, ki	jo dosegel podpis
Hindenburgov za razpust državnega zbora.
Zavod za zajedavce
Od leta 1880. so ameriška sadna drevesa in iglovci v nevarnosti. Takrat je namreč Amerika prejela za revanš za trtno in rdečo uš evropskega gobovca. Ta se jo naravnost gigantsko pomnožil, saj je svoje naravne nasprotnike, parazite, Jaleč prehitel. Iz, Amerike so bili poslani strokovnjaki v Evropo in tu so odkrili zajedavce, ki so v kratkem bolje pokončali odrejene gobovre kakor vsa moderna kemija. — Za rejo leh zajedavcev je bil ustanovljen v Gradišču velik laboratorij. Tu gojijo za pot sposobne zajedavce po vseh pravilih znanosti. Trenutno je sezona gobovcev, zalo pošiljajo prav zdaj na debelo v Ameriko zajedavce. Zanimivo je, kako se spravi dva centimetra dolga ličinka na gobovca pa ga požre s kožo vred. . To leto je Amerika naročila 76.000 zajedavcev proli svojim gobovcem. ki jih je laboratorij v Gradiški odposlal. Dajejo jih navadno v škatlje, prevlečene s prozorno tkanino, in vsak dan jim nastlo po en voz hrastovega lubja.
Strašna letalska nesreča v Berlinu. V bližini postaje Tempelhof v Berlinu je strmoglavilo letalo berlinskega trgovca. Padlo j c. sredi ceste na tir cestne električne železnice. Izpod razbitega dvokrovnika so potegnili težko ranjenega trgovca in n jegovo ženo, ki je kmalu nato umrla.
Tudi tostran velike luže
Neki budapeštanski bančni ravnatelj je prejel pismo s podpisom: Budapeštanski zastopnik Al Capone-jai. V pismu preti ravnatelju s smrtjo, ako mu izvestne vsote denarja na dogovorjeno mesto ne nastavi. Ker so podobna pisma prejele tudi druge osebe, je policija uvedla preiskavo.
MMš (šM&sli; •■■• -
fc ^MKfefbJM***««	' '.3AS tSfiKiatti *»««* »mM*	.t-
■p
1
, t i/
i.,/i,- jmW*lrtf* ....
Prvi mednarodni ženski turnir uit konjih, ki se
.... ...,,.,,„.,„.,,,	i,i, i, 11 nn kviijiii. ki se vrši v Diissoldorlu. bo obsegal razno jahalno in	"-Praviš da
skakalne vaje. Sodelujejo llolandija. Avstrija. Mad-jarska iu Nemčija. Slika nam kaže vprav vstop II je povedal?«
udeleženk v sladion. ko jih pozdravlja v imenu meslu dtisseldorfski nadžupnn. - Kak smisel ima	| ' Prosil je
HiviMii-i! snitri /u '/mivirit io i/tiirm <it'iir*/i vorujmiio	i	•
7 letalcev strmoglavilo
Sovjetska zrakoplovna družba je prejela ra-dio-sporočilo, da so člani ekspedicije na severni lečaj strmoglavili v Karsko morje. Trije vodniki in dva spremljevalca so bili na mestu mrtvi, dva ostala člana ekspedicije pa so pobrali smrlno ranjena.
»Leteča rodbina« rešena. Davi je iz Angsmasalika (vzhodna Grenlandija) dospel radiogratn, da je ladja »Talbot« ob dveh po polnoči našla na obali ne. daleč od Iternsaka vseh osem oseb s ponesrečenega vodnega letala. Letalo je popolnoma uničeno, dočim so vsi člani leteče rodbine in njihovi sopolniki živi in zdravi. Ladja Talboh je vkrcala Hu-tschinsonove, da jih prepelje v Fungbo, kamor dospe v kratkem.
Kipec iz kamene dobe
V Čehoslovaški so odkrili moško figurico, le 62 mm visoko, ki jo je predpotopni človek iz ma-mutovih kosti z oslrim kamenom izklesal. Datira baje iz petindvajsettisočih let pred Kristusom. Ima dolgo brado. Arheolog Čupik jo ugotovil, da je figurica iz mlade paleolitne dobe in kot moški predstavlja edino najdbo iz te dohe. Pristnost «o dognali polom ultravijoličnih žarkov. Je pa za enkrat lastnina nekega privatnika.
Anekdola
Mark Tvvain je je bil nekaj časa Kotičkov striček pri nekem amerikanskem časopisu. Nekoč dobi sledeče vprašanje: >Čul sem, da je ribje meso radi svoje fosforne sestave primerno za okrepitev možganov. Koliko rib naj pojem?«:
»V vaše namene bi zadostoval srednjevelik kit...«
»Pa so res čudne le presnete kokoši! Seda-J, ko so jajca najdražja, se nobena ne spomni, da bi legla jajca!«
»Ali ne veste, da se moja ordinacijska ura ob štirih konča?«
Da, gospod doktor... toda pes, ki me jo ob pol petih ugriznil, ne ve.«
■Praviš, da se ti je prikazal Beethoven? Kaj pa
tovrsten špori za žensko, je kajpa drugo vprašanje
' sonat no igra.«
mojo ženo, naj nikar več njegovih