n etijskili, ober tni a o cl skill Iz h a j a j o vsako sredo in saboto. Veljajo za eelo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr Tečaj XIl Ljubljani v sredo 25. januaria 1854 List 111 kaj Zivinoreja na Holandskem, se smeli naši živinorejci učiti od nje (Dalje.) O — H -ťn, í -y* / ft 7 S V JV • 1. x - - —__ - f * • « , /avina na paši. kterimi se mora živina vbosti, ako pride z glavo do vimena. Tako skerbé Holandci za vse, da se godi škoda, pa tudi njim na mleku ne. živini ne (Dalje sledi.) Rekli smo, da razun pozimi je holandska ži vina zmiraj na paši. Na paši jo varjejo dežja in větra. V ta namen napravijo v već krajih vsaki molzni kravi iz debelega platna plajš (koedeke živino pokriva po vsakem voglu Gospodarske skušnje [Mleko dobro oliraniti skoz već mescov) v poslednj 9 imenovan), kteri repa; na v njih jeziku celem životu od herbta do štirivoglate odeje je motózin zanjka, da se priveže plajš, ki ostane celi ćas paše noć in dan terdno CCI Je Dunajskega odbora kmetijske družbe nasvetoval gosp. Lipp sledeče: Mléko se dá pred zavreti in potem se vlije v sklenico (flašo), která je bila z gorko vodo izmita. Napolni s£ pa skle nica z zavrelim mlekom srede vratu, in ko je na kravi in je nikjer ne tiši in ne nadležje. del kmetov ravná tako, ker pravi jo 9 da s tako odejo pokrite in mokrotě in prehlajenja obvarovane krave dajejo več mléka. 80 pa vendar tudi drugi kmetje prav terdno s skorjenim čepom (Korkholz) zama sena ali celô zasmoljena ali zapečatena bila, da zrak nikakor ne more do mleka; se postavi v lonec 9 ki terdijo, da plajš več škodje kot koristi na paši; pravi jo, da poleti, kadar je vroče, se živina pod takim plajsem preveč pari; kadar se pa premoći se še lože prehladi pod njim. Tak i odevajo svojo 9 živino zgodaj spomladi in v pozni jeseni 9 ko je z merzlo vodo napolnjen, ki se pristavi k ognju tako dolgo, da voda zavrč v njem, potem se odstaví od ognja, in četert ure naj postojí sklenica še v tem kropu. Potem se pa spravi na hladném kraji noter do tistega časa, da se rabi. — Enako se deia i bolji vřeme merzlo. Tisti čas pa ne bos urajmal nobene moizne krave brezplajša — plajšarice so vse od perve do zadnje. Če teleti krava na paši,jokmalo potem odenejo še z debelejšo odejo, ali čez na vadni plajš denejo še enega. Mlada in jalova ži tudi s sadjem v soparici, kar je znano vsak kuharici. vina nim a Kaj plajsa, le moizne krave jih imajo • 1 i V . 1 t ne, da se bo marsikteremu naših kmetov to smesno zdelo in da bojo potegnili s tistimi ho Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji. Poslovenil Mihael Verne. Počitek narave pozimi. Zimski čas je čas počitka trudne narave Tri če iandskimi kmeti, ki pravijo, da plajš živini vec terti leta je spolnovala namene svojega Stvarnika in po skodje kot koristi? Al pozabiti ni, da zgodaj spo spesovala korist njegovih stvari. Kako bogata kaíečega mladi in pozno v jeseni je vsaka molzna krava semena in cvetja je bila spomlad, in koliko hrane nam odeta s plajšem, čeravno ga nima poletinski cas. je poletje dozorelo in jesen spraviti dala! Vsak mesec Nočemo se tudi mi potegovati za odejo to, da bi in celô vsak dan delavnosti njene nam je daroval nove bila povsod potrebna, Holandci, ki dobro vse blagoslove. Kakor dobrotljiva, skerbna gospodinja sejo skušajo, pa že morajo prepričani biti, da tekne -trudila celo leto od jutra do večera nam napravljati vsaka molži v njih krajih, scer bi se gotovo ne pecali vgodnost, prijetnost in blaženost življenja. Iz nje bla- s tim pokrivalom, Vsakemu kmetu pa naj bo vendar godarnega nedrija smo přejeli obleke ta plajš izgled: kako skerbno gleštajo ondi mol - živeža in veselja obilo. zno živino Za nas je dala travi rasti iz zemlje; za nas je 9 in da je velik razloček med skerbno bilo drevje obloženo 0 cvetjem in sadjem; za nas je ra opravljano in med zanemarjeno živino. stel kruh iz zemlje; za nas je rodila terta krepčavuo Xa pasnikih, zlasti na pasnikih za pitavno kapljico; za nas je bila vsa narava tako krasna in precej močne kole v zemljo bogata I živino, vidimo dalje zabite, ki se imenujejo dergála (wryspaal), ob kterih se živina dergniti zamore, ako jo kožaserbi in z rogovi ne more do serbečega mesta. Kjer je Trudna tolikšne dobrotljive delavnosti počiva sedaj toda le, da bi si pridobila novih moći v prid sveta 9 Al se celô počitek, ki ga vživa narava pozimi, je na pasnikih drevje, nimajo nalaš napravljenih dergal. skrivna delavnost in pripravljanje za novo stvarjenje. Nepokojno živino krotijo na pašah s poseb- Že napravlja, česar je treba, da zapusčena zemlja svoje otroke spet zadobi pomlajene. Ze poganja žito, ki nam ima biti prihodnje poletje v živež. Ze se razvijajo malo nim jarmom ali čez cêlo z da vidi dilico, ki pokriva oči 5 Kravam po strani in na tla, naprej pa ne. «i«»««!, ivi imajo navado, da sesajo svoje pomalém nitke zelišć, ki imajo kinčiti nase verte io lastno mleko iz vimena, denejo okoli vrata bodec planjave. Že se spet razli va sok po oterpnjenem dre vratnik 9 živina obada ki je zunaj zasajen s ternjem, da se veau, iz kterega bojo pegnali popki v mlađem letu. 9 menu. ako se z vratom zasuče proti vi Tudi v tem se razodeva ocitno vsigamogocnost m cez čelo iz nekterih krajih pa napravijo pokrivala modrost neskončno dobrotljivega Stvarnika. Pocitek na usnja 9 v ktero so vtaknjeni bodci ? s rave pozimi je ravno tako, kakor nje delavnost spomladi io poleti, naprava višje modrosti, která po nar tanjčoiši bik 9 vol, tar. Zatran oblike primeri ime grada in vesi razmeri določuje spremembe zemlje in razdelaje po enaki na dolnjem Štajeru Bi sele. Latinei so glasnik B več men po ci tek in delo. Po nji se spremenuje vsak pri zor naraveob tistem ča*u in po tistem načina, po kte krat z glasnikom mesto Danuftius i spremenili; tako nahajamo Danu&ius Ravno to storijo sedanji Slovenci rim se ohrani popolnomost občinatva. Ceravno se vlada govoreći nemšćino. kteri pravijo fiein namesto IFein, evetá nasi kratki pameti včasih dozdeva nepristojna, je Basser namesto IFasser itd., in Nemci pisaje slovenska vendar skoz in skoz modra in dobrotljiva. Sedaj ko imeua IFabitsch namesto Babič. Tudi glasnik najde zemljo vidimo z ogreyajočo obleko zagernjeno, se pri- se postavljen za glasnik v, na primer: acer6us namesto i 1 • . « a ■ . « • • v a 1 . ^ • . • pravlja za novo cvetje in nov sad, kterega bi pričako arcertfus, 6acca namesto vacca. 3. Sabatinca 9 ne mogli, ako bi zemlja pozimi ne imela poćitka? današnji Kraubat, od sabha, sanskritski hram 9 slo Al bi mogli ćez nektere m esce veselo „žetvino pesem prepevati, ako bi « venski saba, soba, izba, ispa, jispa; sabha se veli se narava sedaj pod snegom in ledom tudi v sanskrita luč, primeri: ćesko sve tni ce ne pripravljala za novo žetev? Tako je zemlje počitek iner, v protislovju k temnici, dunkle Kammer 9 kam Ker le novo etvarjenje! ker. V de se tem stoletji se je ta kraj velel pagua Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Pervi článek. (Dalje.) Crauuati, pagus Chrouat, praedia Chrouata ~ od mur 5. Mes ta 4) Murium in Murio, današnja Morava, bik, vol Zivatov. Nahaja se tudi pod imenom Im murio zavoljo predstavljenega glasnika i, pri- pisanja Volga in Ivolga, Spolinin 5. N o r e j a. men: način Povedali že smo, da je vsa n oriš ka zemlja Is p o 1 i n pri severno-slavenskih pisateljih. Pomen tega imena in lego města bodemo zneje. razlagali po 6. Sol va, današnja Lipnica. Pomen tega bila pervotna domoviua Slovencev, in tudi po na- imena bodemo razložit v članku o „Višnutovem častju". seljenju celtiških Bojev niso gotovo iz gore ime- — Collatio. Muhar je iskal to postajo v okolici novane pokrajine Slovenci do čist eg a iztirani bili, slovenjograski ; morebiti opominja sedanji Gallenho ker vémo, da prevladajoči narodi le vsikdar narpervo fen (Golovec?) na stari Collatio. Gotovo je ležalo nad m est a gredó in tište obsedejo, da ložej iz njih tla- v tej okolici, in tudi ime terga „Stari ter g" kaže na čijo podjarmljeni narod in ohranujejo v pokoršini. Da so uekdanjost njegovo 8. Upelae. Nekteri išejo to po noriski Slovenci stanovali po solnograskem poterduje : 1 okrozju, etajo v današnjem tergu Vita nje, drugi v tergu Ve ime mesta Juvavum, sedanji Solno- Jenje. Obe imeni kažete na staroslověnsko poznamljenje grad. Ime mesta smo že razložili, in spet bodemo na B ' ** » —w UU.U «V iwuavui.i , au wfvv CflJ « U JJ . U,JJ , DHUOIllHOni BJ)WU _ UIIX , Tl/I I 111 V/1 I njegov pomen nazaj prišli. Mesto Juvavum se tudi eko Vel es namesto Voles) vil, vol. Z besedo up 5 op up 9 sanskritski apen bik, vel (primeri če najde pozneje pod imenom Pete na. V Solnograskem © je v zavezi glagol upiti clamare, kakor glagola be diplomataru Nr. 10 se velí solnograški škof „episcopus eati z besedo b e k, b ik, in boare zbesedobos. O po- petensis" in ravno tam pod čislom 12. stojí sledeóe : menu besede ap, op, up (sanskritski a p e n), slovenako- „Bulla seu literae Leonis papae de anno 798 pro Ar- horvatski z digamoin jap, ja pa, ja pi ca, bodemo v 2. none archiepiscopo ad ejus comprovinciales: Arnoue članku obsirnise govorili. — 9. C e l e j a, Cele. Opomenu »rchiepiscopo Juvaviensium, quae et Petena nun- teg* imena smo že govorili, in bodemo v3. članku sopet cupatur". Od kod pride to ime v onem času?—morebiti priložnost imeli izsledovati njegov pomen. Vse te šta- tedaj toliko kot Ju v a via, ali od be- jerske mesta so, kakor poterdjujejo njihova imena od vet vit 9 sede petj, kar v rezianskem narečju pomeni: pecino, pervotno slovenske bile. (Dalje sledi.) • * ♦ I • * V I • 9 eansk. patta, mrça, petjera, pescera? 2. ime me vol, Vele s, 3. ime rimske postaje Vetoniana, današnji Petenbach dol od Velsa ležeč. Ceravno v cerkveni slovenščini in v živih na- sta Ovilia, Ovilaba (Wels) od vil O vi lab i s je polatinčena oblika; Ozir po svetu $ rečjih se beseda Vet 9 vit vol bik govedo v . v Življenje Turkov, njih navade in šege (Na dalje iz 103. lista 1. N.) Turki pri jédi ne sede za mizo, kakor mi. ne najde vec, je vendar le verjetno, da je starim Slovencem znana bila. Se današnji dan imamo na štajerskem Slovenskem ves z imenom V i to mar ci, in tej vesi sosedne se yelijo Terbetincj (terbač na Sta- a]j UgDje p0stavljajo "majhno nízko mizico ali kozico (Drei fuss), na ktero pride velika okrogla skleda iz počinjene kotlovine. V ti skledi se nosijo jedí na mizo. Vsak , ..... y Njih navadna miza so tla, ktere v ta namen pokrivajo z ua-njem ali suknom, okoli kterega se vsedejo z navskriž eklučjenimi nogami po šegi jutrovih dežel. Na sukno bikovec, bikasta glava), Bišcani od bis jeru der Auerochs, Vilovnjak, Ternovci(od vil 9 vol, ter tor tur) 9 Gocova (od go, sanskritski junec, ima prec| 8ab0 opresen (nekvašen) kruh v podobi od kodar govedo) Voli ci na. To nam je veljaven mliUcov (Pfannenkuchen), ki namestujejo naše okrožnike dokaz , ker smo že več synonymnih imen vesí našli enega pomena. V sedanji štajerski vojvodini, kar je je spadalo vNorikum, so bile sledeče slovenske postaje in mesta ob času rimskega vladařstva znane : 1. Surontium, današnji Unterzeiring, slovensko mesto po boginji Zori, Zuri. imenovano. Glasnika s in % je Nemec skoro povsod v svoj Z spremenil, na primer: Sura, Zeyer, S e 1 c e, Zeltschach,— glasnik u pa v svoj lajavni ai, eu, oř, au, na priliko : Lublana Lai-bach, Luče Leiitschach, Rohatec Rogatec Roûsch, Lo-gatee Lořtsch, Lubno Lawfen itd., tako tudi Surone v Zeiring. Imenu Surone, Surontium, primeri ime reke (tálarje), kterih nimajo Turki. Tudi nozev in vilic ne potrebujejo. Edino mizno orodje so lesene žlice, ktere skupoma leže na usnji. Pri mesovji ali scer bolj terdih jedilih si pomagajo s persti. ■I ■ H^IH HHHH. to je 9 Poglavitna in Turkom naj ljubsi jed je pilav, na vodi kuhani in močno s poprom začinjeni rajž; in koštru- pisceta, race premožniši jedó s pilavom vred novo meso. Mesnate jedi pri Turkih niso navadne, in če jih jedó, jih dajo večidel kuhati, malokterikrat peči. Bob, grah in drugi vertni sadeži so jim naj bolj navadne jedila; ravno tako tudi okisane močnate jedi. Pri jedi Sure na Kranjskom. 2. Vi s cela e v gornjem Sta jeru po Muharju kraj Mure ni daleč od gornjega Volića (Oberwolz od vol). Ime mesta se izpeljava od bis navadno pijó le vodo. Handbuch der rômisch. Epigraph, v. Zeli. II. 63 2 Listine Henrika I. leta 954. Listina Otto na II. leta 978. Solnograške listine iz stoletja 11, Kosilo je eno aro po sonenem zahodu; dosto po- ali so pa Siščani tega krivi ali okoljšine tega kraja, bo fcožnih Turkov je le enkrat na daa o tej uri. Drug lahko razsoditi vsakemu 9 kteri po večduevnih plohah od 9 zajterkovajo veckrat na dan: pervič po zjutrajni molitvi pride v ta kraj in vidi, kako od ene strani Kupa in potem opoldne kakošno sadje, ob pêtih spet jedó kaj druge pa Sava vkljab mnogim jezom potopujete celo malena. Zajterk obstoji iz kave in kajmaka, ki je jed okrajno, da je velikemu jezeru enaka in Sisek podoben iz mléka, opresnika in dinj ; vživajo tudi serbet, s eu- otoku, do kterega ne pelje celô noben most. Kdor vso krom napravljena zmes iz maline in jagod ali marelic. to vidi, bo lahko zapopadel revni stan našega polja Neka druga Turkom preljuba hladi vna pijaca je jao u rt, ali kako je to mogoće, da Sisek še mostov nim a, 9 enaka kumisu kalmukov kler pravljajo iz mleka in ceravno tešejo tukaj naj lepši lés za ladje in mostove olovine ali vinskih drož, po kterih zavrè mleko. Jaourt in ga vozijo v druge kraje 9 to zastavico kdo nam se zhosti sčasoma in tako se dá ohraniti dolgo časa« J° ugane? Naj bolj priljublj pa je Turkom k (kofe) Da se vpijanijo > jedó Iz Štajerskega 21. jan. K dopisu iz Stajerskega mak (opium), kterega se nekteri 0d 1.1. m. pristavljam veselo novico, da tudi slavno de ; pocasi pa žel no poglavarstvo v Gradcu je za zložbo slo © ni nagel strup Turk tako navadi, da mu vendar podkopuje zdravje ravno tako, kakor nezmerno venske straní sekovske škofije z lavantinsko. « % • • ^ t I • • »1 ** - _ vina in zganja pri h pijancih tek Turški kruh ni kvašen, tedaj je le po peki za vzi-Močno v navadi je tudi le pražiti (roštati) žito in pražene zernja zobati Tud post d Serčno nas veseli, da je deželni poglavar grof Stra soldo, kteri stoji še le kratek ćas na cêlu naše kronovine tako hitro zapopadel željo in potrebšino naroda slo > v v « Turki; takrat morajo tesći biti od sončnega izhoda do zahoda. Ponoći smejo jésti, toda le tako dolgo, dokler se zamore bela nit razločiti od černe. Tako ukazuje kóran. Koj po jédi si utakne Turk lulo (pipo) v usta; imajo venskega. Slišali smo, da se je slavni gospod moćno poganjal za postavljenje Ijubniškega škofa, ali vendar je prevladalo muenje , da, česa sam presvitli metropolit za potrebno spozná, se nima prezirati. S terdnim zaupa- 9 njem gledamo zdaj na milost visoke vlade in na pravic-tobak pijó celi dan, pa tako pola^oma, kakor opravljajo n08t sv. očeta papeža, da se bodo uslišale želje v vsih eicervse svoje opravila. Lule so Turkom ljubice, ktere viharjih Austrii nepremakljivo zvestera in sv. materi kincij kar naj bolj morejo. (Dalje sledi.) zvestega katoljski cerkvi vedno vernega naroda. Kratkočasnice ki 9 Nek gospodar je imel sila hu ^m U 97 5 fl. 56 Zajemi od leta 1834 1839 99 99 132 V, u 99 Napoleondor (20 frankov) 10 fl. Suverendor.......17fl. 15 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. . 25 fl — Srednja cena lliernika (pol vagana) žita : V Ljubljani 21. januar ajde 2 fl. 6. se tako oprostijo vojaske dolžnosti; dost nevest je le 12 soršice3fl. ali 13 let starih. Ker oženjeni sinovi ostanejo u a domu očeta, je v marsikteri koči po 3 ali 4 družin na kupu. Naj višja sodija na Dunaji je razsodila. da tudi to je pokotna pisari) a, ako pokotni pisač dobi kakošnega pšenice domaće 3 fl. 28. ; banaške 3 fl. 40. turšice 3 fl. 10. reži 2 fl. 38. — jećmena 2 fl. 6. prosa 2 fl. 12 ovsa 1 fl. 13. V Krajnu 23. januar.: pšenice domaće 3 fl. 37 '/.,.; banaške 4 fl. 4 '/2. 3fl. 13. — reži 2 fl. 51'/ * v turšice 3 fl. 14. sorsice o • jecmena fl. prosa 2 fl. 20 ajde 2 fl. 12. — ovsa 1 fl. 13' V Krajnu: prešici, funt po 9 advokata, ki mu podpisuje njegovo pisarijo Novice i / 2 kr. 8 % kr. Slanina (špeh) v bohih cent 25 fl. 20. v ribah 24 fl. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blasaik.