Some 30 Narotafle m na leto Zrtvmte, pa boste redno dobivali noš list. Ce do le imate, do placalte svojemu prlla tellu, Na vsah način pa nam dobite vsa) eneda n o vedo naročnlhai „SlraZa v vlharlu, hi hoče Kazati Katoličanom lasno pot v m Naročajte ,Stražo v viharju !< Podprite nas z naročnino shtad „SlrMe v .Uharlir, da bomolahKo neodvisno zastopali vedno In povsod-h a tol IS Ko In slo - >n • t •» '** -i vv t ■ v e. n s ,k osiaiiščef Berile Jo prošnjo le us/išt Večni, o/z, ne mo/itfl je zq set, molim jo zat rod nesrečni; zjasni zvezde mu temne! t Simon._ Gregorčič. Stražo » Vinarju r Poravnali! narotnlnot Sfralo v vlharlu iz roK vrohef wtt 'r n) ♦ \r I rrtt •■r Sovjetska poročevalska služba, Razmere v Španiji zanimajo danes vsakogar, tudi prebivalce »socialnega raja« SSSR. Zato se je ‘uradni boljševiški tisk odločil, da pošlje na fronto lastnega poročevalca. Poslali so — seveda ne brez denarja — Ilijo Ehren-burga, da bi poročal, s kakšnim navdušenjem se bore »narodni osvobojevalci« proti španski reakciji. Toda sodrug Ilija Ehrenburg ne izpostavlja rad svojega dragocenega življenja ne- varnostim in tudi udobnost mu zelo prija, zato je ostal kar v Parizu. Tja mu pošiljajo poročila, ki doživljajo zdaj čudovito proceduro. Treba jih je namreč prikrojiti tako, da se 160 milijonov sovjetizirancev ne pohujša. In ni majhna reč to, pisati tako, da bo Kominterna s poročili zadovoljna — od česar je odvisna tudi usoda sodruga Ilije. Uporabljati mora vse časnikarske in druge spretnosti, da resnico prikroji za bravce — če iz resnice postane laž, nič za to. Včasi to niti tako težko ni, n. pr.: preko ulice v Madridu teče deček in drži v roki bel robec, kljub# temu pade pod strelom komunista. Uradno poročilo sodruga Ilije poroča, da je dečka ustrelil beli gardist. Prav tako sodrug Ilija ne more poročati, da so komunisti vrgli iz! bolnišnice V Valladolidu bolnike na cesto in jih ob zvokih godbe pobili, ali da so komunisti postrelili 76 kmetov in nato priredili pravcato gostijo. Sodrug Ilija Ehrenburg kot uradni poročevalec sporoča, da so vsa ta in podobna dejanja zagrešili beli gardisti. V notranjost SSSR tako me prihajajo druga poročila. Sicer tem uradnim in javnim časopisnim vestem tako nihče ne verjame, toda resnice kljub temu ne izve in je izvedeti ne more, ker pride visaka vest po daljši proceduri na bpljševiško kopito prikrojena — čeprav s prvotno obliko V nasprotju — med sodruge. Kaj podobnega bi radi Ijudskofron- taši uvedli menda, že colo v Franciji, ko zahtevajo, da se uvede stroga cenzura zlasti za desničarske liste, ki večkrat povedo in iztaknejo kako za levičarje neljubo resnico. Daleč je iz Moskve v Španijo, pa vendaf je politbiro sklenil: 1, da se ustanovi v Madridu poslaništvo. Za poslanika je bil imenovan Rosenberg; 2. da ukaže Kominterna vsem komunističnim strankam, naj podprp ljudsko fronto v Španiji; 3. da GPU pošlje 2Q najboljših agitatorjev; 4, da vse organizacije in ustanove, ki razpolagajo z denarnimi sred-, stvi, denarno podpro špansko ljudsko fronto. Izdaja ▼8ak,.čejrtekI • Pbh?°‘- • Posamezna Itevjlka Din 1'50 • Pelješ«, naročaj*!*,Din 15*- I HW~ * Čekovni račun: „Stra^a j.viharju", Ljubljana, it?. 1^.790,1 Ljubljana, 12r aoy, 1936 " ««v»«*j» ” m » 77TTh 7 kt* A-itoiMMUi Izdaj l^pnzprcij SjsaM.v viharju«. (A* UTfj,j, Ure‘ip^V8,.iulupr»va5 L|ubljai,ftt Miklošičev*,£ / Tisk Jugeslpra^ske Leto III — Številka 7) » tiskarne (£,Č«č)| + 24. nov. 1906; ♦ V Stalin — Trocki (Konec.) V končnem cilju so vsi trije apostoli bolj-ševizma edini, razlikujejo se samo v izbiri sredstev. Stalin se je spretno odmaknil od Leninove smeri in njegove vsemogočne stranke, odrinil Trockega in ostal sam najmočnejši, sam — gospodar. V njem se družita delavnost in moč kavkaške rase, žilavost hribovca in kmečka prekanjenost s temno romantiko bandita s kavkaških cest. V nasprotju z Leninom in Trockim ostane ukoreninjen v zemlji, v kateri se je rodil. Stalin hoče svetovno revolucijo s pomočjo močne Rusije in v tem je nasprotnik Trockega. Vkljub Trockijevemu pregnanstvu je ostalo v Rusiji mnogo njegovih prijateljev in agitatorjev, ki so sodelovali v armadi in pomagali pri raznih strankinih škandalih. Sicer ni bilo Stalinovo življenje direktno ogroženo, toda če je hotel obdržati moč in oblast diktatorja, ki je edini zmožen privesti komuniste do končnega cilja: svetovne revolucije, je moral poseči vmes. Ni bilo več izbire: ali, ali! In je posegel v stvar z vso svojo barbarsko krvoločnostjo. Toda pravega vzroka boja na življenje in smrt med Stalinom in Trockim svet ne sme izvedeti. Komunistom je treba prikazati Trockega kot sovražnika in izdajalca revolucije, kot sokrivca pri umoru Kirova, kot organizatorja atentata na Stalina. Da laž doseže svoj namen, mora biti fantastična: Trocki se veže s Hitlerjem in fašizmom, najhujšima sovražnikoma boljševiške Rusije. Kdo bo pričal za to? Obtoženci sami! Res so pričali tako. Skesano so priznavali svojo krivdo in svoj upor proti diktatorju in boljševizmu. Kaj jih je prisililo do teh izjav? Morda upanje, da si s tem rešijo življenje, morda strah pred mukami, saj GPU je zmožna vsega. Obsojenci so priznali svoj greh, streli v hrbet so zadostili »pravici«, svetovni proletariat pa je bil prepričan, da je Stalin rešil sovjetski raj največje nesreče. Vsak dan je morilec prejemal brzojavne čestitke, kajti vkljub -strelom, ki so ubili Zinovjeva in prijatelje, vkljub tisočem in tisočem nedolžnih žrtev in pregnancev krvavega terorja ostane Rusija hrepenenje milijonov sfainatiziranih delavcev in brezdomcev, ki jim nič ne more omajati vere v odrešilni evangelij »svete Rusije«. J. grozo pričakujemo zimo F Zaradi katastrofalno slabe letošnje žetve v Sovjetiji — čemur niso toliko krive neugodne vremenske razmere kot vsako človeško osebnost prezirajoče delovne metode boljšev-i-škega agrar. sistema — s trepetom pričakujejo milijonske mase ponovitev strahotnega leta lakote 1932-33, ko je čez šest milijonov ljudstva; mož, žena in otrok pomrlo grozovite smrti od gladu. Sovjetsko ljudstvo si je tudi popolnoma na jasnem, da od judovsko boljše-viških oblastnikov zastonj pričakuje kake pomoči. Sovjetska vlada bo tudi v tem letu, kljub veliki nevarnosti hude lakote, izvažala milijone stotov žita v inozemstvo in to še po dumping cenah, ravno tako, kakor je to delala v letu lakote 1932-33. Razdvojena in obupajoča mentaliteta sovjetskega kmečkega življa se jasno zrcali tudi v redkih pismih, katerim se je vkljub strogi cenzuri posrečilo dospeti preko -mej SSSR. V pismu od 14. sept. t. 1. piše neki mlinar iz doline Volge: »Sem mlinar in pravkar meljem. Toda na žalost je zelo malo mletve, ker letos nismo skoraj nič naželi. Sedaj je samo še krompir naše edino upanje ...« Drugo pismo od 4. 8. t. 1. iz Samare se glasi: >... Žetev je zelo slaba. 0-d suše je žito popolnoma uvelo in se posušilo. Z grozo pričakujemo zimo... Kako jo bomo prestali? Vlada nam sicer obljublja kruha, toda temu tukaj nihče ne verjame. Primanjkuje nam tudi obleke, obutve ...« Končno, kaj pomeni 16 žrtev med tolikimi drugimi žrtvovanimi za zmago revolucije? Ko v Rusiji pobija Stalin Trockijeve pristaše, ta še vedno upa v zmago svoje ideje, v zmago revolucije v Španiji, v krvavi upor v Franciji in v vojni požar po vsej Evropi ter kliče svetu: »Ce se me diktatorji v Kremlju -boje zaradi moje delavnosti, da pomagam ruskemu narodu triumfirati nad revolucionarno birokracijo, jim glasno zagotavljam: zmožen sem tega!« Trocki hoče takojšnjo svetovno revolucijo, Stalin hoče najprej močno Rusijo 4n potem revolucijo, ki bo s pomočjo rdeče ruske armade prevrgla obstoječi red. Kominterna se mora podvreči »veliki« politiki Rusije in s formacijo ljudskih front ustvariti Moskvi prestol med narodi. Ostati je treba revolucijonar, toda pri tem ne sme biti ogrožena Moskva in njena politika. Če je treba, forsirajmo narodnost do skrajnosti, če kaže bolje tako, sklepajmo pogodbe celo s fašističnimi državami. Ker Trocki ne more razumeti zahrbtne Stalinove politike, padajo glave njegovih pristašev, si spravljajo s svojim sektarstvom Stalinov režim v nevarnost. Izginiti mora vse, kar se upira Stalinu in izziva revolucijo proti dobrobiti sovjetske -države. Morda pade nekega dne med njimi tudi Trocki... Morda prej zastane kri v žilah rdečega diktatorja . .. Poglavja Iz zgodovine nafte Če hočemo razumeti, kako je bilo mogoče, da je postal Rockefeller vsaj za precejšnjo dobo edini gospodar nad nafto, se moramo zavedati, da je bila takrat Pensilvanija edina dežela, kjer se je pridobivala nafta. Ves ostali svet je bil odjemalec te obljubljene dežele, i Med njo in med ikonzumenti pa je stal orga- , nizator -prevoza — Rockefeller in lastnik ene petine rafinerij. Toda ni se s tem zadovoljil, hotel je še več. Ne dolgo po razburljivih dogodkih zaradi SIC-je se je osovraženi Rockefeller pojavil v središču te industrije, v Tittusvile — 16. maja 1872 je sklical javno zborovanje, da pokaže vsem pot do denarja. Kdo ne bi šel: Velika dvorana je bila nabito polna in zborovalci so postali priče prvega in edinega Rockefellerjevega javnega nastopa. Ko je zinil besedo: tajni popusti pri železnici, je bilo kot bi dregnil v sršenovo gnezdo. Pri množici ni uspel, zato je poskusil sam. Sicer je 25. III. 1872 pod prisego izjavil ! ravnatelj Newyork Central želez, družbe Van-derbilt, da ne bo nikomur dovolil več tajnih i popustov in je tudi Rockefeller sam nekaj dni j pozneje slovesno izjavil, da zase nikdar tajnih I popustov ne bo zahteval, toda čez nekaj te-: dnov je Vanderbilt osebno dovolil Rockefel-j lerju tajne popuste! Rockefeller mu je zagro-' zil, da bo ves tovor spravil po vodi. Grožnja in primerno število delnic Standarda Oila Reforma naših društev Že v predzadnji številki našega lista smo ugotovili, da društva, ki imajo pretežno družabni značaj, za naš čas ne zadoščajo v,eč. Vsak čas ima svoje težave in svoje naloge. Da tem nalogam zadosti in težave sodobnosti rešuje, si vedno oblikuje svojstvene družabne oblike kot sredstva, s katerimi vse to najlažje dosega. Svetovna vojna pomenja vsekakor prelom s preteklostjo. Sicer se je že pred njo pričel in še danes ni končan, toda kot katastrofa svetovnega obsega bo ostala najbrž upoštevana kot mejnik, kjer so se morale življenje urejajoče in razkrajajoče sile individualizma, liberalizma in materializma umakniti novim silam občestvenosti, če nas ne čaka še hujša katastrofa. Za vzpostavitev in utrditev občestva in družbe se bije več sil: ali ju bo oblikoval nacionalno omejen, na materializmu gradeči nacionalizem ali prav tako in še bolj surovo materialistični, narodnost izločujoči komunizem, ali pa duha in snov priznavajoči katolicizem, ki hoče oblikovati družbo preko naravnih družabnih oblik družine, naroda in države v Kristusovo nadnaravno kraljestvo duha in milosti. Vsi, prav vsi čutimo, da gre za temelje, ki naj nosijo stavbo družabnega sožitja bodočih stoletij. Nove naloge vstajajo pred nami, drugačne kot pred mladino 19. stoletja, zato potrebujemo tudi za sodobnost preurejenih društvenih oblik. Ne glede na konkretno pravno obliko preureditve naših društev bi radi poudarili nekaj načelnih misli, ki naj bodo osnova pri ustvarjanju novih oblik. Vse člane enega svetovnega nazora naj druži enotna organizacija. Njena naloga pa naj ne obstoja samo v tem, da predstavlja članstvo v javnosti in na univerzi, ampak naj goji tudi notranje življenje. Goji naj vse one panoge kulturnega življenja, ki zanimajo posameznika kot človeka, ne pa kot strokovnjaka. Če splošno načelo v nekoliko točkah nekoliko konkretneje označimo, bi spadalo sem n. pr. proučevanje in spoznavanje naroda in njegovih problemov, načelno politična in splošna družboslovna vprašanja, umetnost, svetovnazorni problemi, aktualnosti itd. Predvsem pa moramo opozoriti na eno, kar zanemarja šola od ljudske naprej do univerze, pa tudi vsa društva (če izvzamemo izrazito verska, -ki pa zajemajo samo manjšino), da je naloga društva skrbeti tudi za vzgojo svojih članov.' Poleg osrednje organizacije naj si člani ustanove kulturno stanovska društva, ki družijo člane po poklicu, konkretno po fakultetah. Ugotovili smo že, da je ta tip organizacije logična posledica zahteve, naj svoj svetovni nazor uveljavljamo tudi v poklicu. To spoznanje prodira vedno bolj med katoliško mladino, predvsem v zapadnih evropskih deželah, kjer že nove formacije plodno delujejo (n. pr. Pariš: Conferences Olivant za pravnike, posebna društva za medicince, farmacevte itd.) in si ga je osvojila tudi Pax Romana. Društva morajo navajati člane na temeljit strokovni študij in jim nuditi možnost, da svoj predmet obdelajo tudi s katoliškega stališča, kjer pride v dotiko bodisi z katoliškim naukom ali z moralo. Sramotna za nas katoličane je ugotovitev, da se učimo in znamo vse minljive teorije posameznih znanstvenikov, da pa v načelih nespremenljivega katoliškega nauka sploh ne poznamo ali pa ga upoštevamo kvečjemu kot teorijo poleg teorij (n. pr. katoliški nauk o človeku, o družbi, načela o vzgoji, -stališče o evtanaziji ali -splavu, načela o gospodarstvu itd.). Če s ponosom poudarjamo, da smo katoličani, se vsaj mi za katoliški nauk zanimajmo in ga študirajmo. Ni pa s tem rečeno, da bi kulturno stanovska društva ne smela v svojem okviru obravnavati za svoje članstvo kulturnih vprašanj. Poleg načelnega vidika bi bila nova oblika tudi praktične vrednosti, ker bi se vprašanja in težave, ki se pojavljajo na fakultetah, lahko obravnavala tudi v društvih. Te nove oblike mora zajeti nov duh, iz katerega so prav za prav zrasle, čeprav še ni osvojil vseh. Izginiti pa morajo razni nepotrebni priveski prejšnjega stoletja kot zadnji ostanki preživele formalne demokracije, ene izmed največjih laži in krink — razsodišče in okorni dvanajst ali še veččlanski odbori ter preobilica vmesnih inštanc med odborom in občnim zborom. T-o bi bile po našem mnenju nekatere osnovne misli, ki bi mbrale priti do izraza pri preureditvi naših društev, ki bo danes ali jutri postala aktualna. so znova izvabile tajne popuste. Ko je že v prvem letu zaslužil milijon dolarjev, je dobil, novega poguma in isto je dosegel pri Eroe in Pennsylvaniji. Pot do monopola in moči je bila s tem prosta. Toda vodila je preko trupel posameznih samostojnih lastnikov rafinerij, ki so v divjem in neizprosnem boju podlegli. Na svetovnem trgu niso zavladali ne lastniki vrelcev nafte, niti lastniki rafinerij, ampak Rockefeller, ki je znal preračunati položaj. Pa še ni miroval. L. 1874 -je nenadoma začutil potrebo, da gre v kopališče Sartoga Springs. Isto potrebo sta po čudnem naključju začutila tudi Warden in Lockard, oba lastnika velikih rafinerij. Slučajno so se znašli v istem hotelu. In posledica njihovega srečanja je bilo osnovanje tajne družbe za izžemanje tujih žepov. Imenovala se je Central Association, vodil jo je seveda Rockefeller. Postala je temeljni kamen trusta, ki je požiral samostojna podjetja drugo za drugim. Članstvo je bilo strogo tajno; niti družinski člani niso smeli zanj zvedeti. Sestanke so imeli ponoči in nihče razen Rockefellerja ni poznal njenega pravega obsega in moči. Polagoma je trust postal nevaren železniškim družbam, ker je imel toliko kapitala, da bi si lahko sam priskrbel lastna prevozna sredstva. Tako se je proti njemu bil tih boj, ki ga je začela Pennsylvania. L. 1876 je kupila nekaj še samostojnih rafinerij in začela samostojno trgovati. Rockefeller je besnel, držal ravnatelju pridige o morali in mu celo bral odstavke iz sv. pisma, toda zaman. Začel se je boj. Dvanajst mesecev je imela prednost Pennsylvania. Sicer je izgubila, a izgube Rockefellerja so bile neprimerno večje in že se je pričel trust majati. Pri Rockefellerju so se vrstili obiski za obiski, ponoči so prihajali in odhajali ljudje. Z denarjem je povzročil pri Pennsylvaniji štrajk na vseh progah. Delavci so uničevali blago in v nekaj tednih se je mogočna Pennsylvania zrušila pod še mogočnejšim Rockefellerjem. Koncem poletja 1877 je prišel ravnatelj železniške družbe prosit za mir. Rockefeller ga je sprejel silno rezervirano, slovesno pokazal na sv. pismo ter rekel: »Vsemogočni stoji na strani pobožnega.« Škode, ki jo je utrpel v tekmi, seveda ni plačal sam niti pare. Vojne stroške so plačali konzumenti. Ker so se upirali plačati bencin dražje, je ustavil vse dobave in polnil samo skladišča. Svet pa je potreboval bencin in je raje plačal 20 centov več, samo da ga je dobil. Ta velikanski rop je takoj kril vse stroške in Rockefeller je to leto plačal 80 odstotkov dividende. Koncem 19. stoletja je bil Rockefeller lastnik približno 90 odstotkov rafinerij in prevoznih sredstev v USA. Tvegano iskanje je prepustil drugim in se zadovoljil z vlogo diktatorja cen, ki jih je po potrebi ali brez potrebe dvigal, kakor je hotel, ker svet je bil že tako navezan na bencin, da brez njega ni mogel več izhajati. Pomen Rooseveltove zmage Da je v deželi klasičnega kapitalizma premagano stališče popolne svobode v gospodarstvu, ki je vedno v škodo slabejšemu. Za Roosevelta oddani glasovi so posledica spoznanja, da je nauk o vsakem nevmešavanju države v gospodarstvo za najširše plasti državljanov škodljiv. Vsi ti milijoni glasov so izraz žaljene pravičnosti, ki sedaj zahteva, da se premoč kapitala stre in da preko trupel in krvi na-gromadeni kapital iz svojih rezerv prispeva k obnovi družabnega reda in k gospodarskemu izboljšanju. * Ameriški pravniki katoliških univerz v Fordhannu, Loyoti, Chicagu in De Paulu so na sestanku v Bostonu ustanovili Pravniško društvo sv. Tomaža Mora in bodo izdajali tudi svoj list. »STRAŽA V VIHARJU« 27 12. novembia 1936 Fronta Moskve Kdor je opazoval živahno borbo, ki se je lazvila okrog izbiranja slovenskih županov, je bil presenečen nad nekim doslej še nepoznanim pojavom: od organiziranega industrijskega središča pa do samotne hribovske vasice — čeprav ne v vseh — je vladala v izvest-nem delu slovenskih volilcev neka čudno enotna in že na prvi pogled dobro' pripravljena miselnost. Ta miselnost je prišla do izraza v številnih geslih, ki so si bila povsod, kjer so sc pojavila, do pičice podobna. Začela so se s Španijo, višek so dosegla v srditi besnosti proti duhovščini, 'končala so z Rusijo. Vsakdo ve, da je ta gesla skrbno pripravilo komunistično vodstvo in jih s pomočjo tajno organiziranih komunističnih celic širilo med ljudstvom. Vsi njihovi agitatorji so jih znali dobesedno na pamet. Kar velja v malem za Slovenijo ali Jugoslavijo, to velja splošno za vso Evropo. Komunist se ne bliža delavcu ali kmetu z razlaganjem svojega suhoparnega nauka, temveč ga skuša pridobiti z dobro premišljenimi in preračunanimi ter udarnimi gesli. V zadnji številki »Straže« smo osvetlili prvo tako geslo — borba proti kapitalizmu im bleščeče obljube lepše bodočnosti — danes pa se ustavimo ob drugem, nič manj pogostem geslu: borba proti fašizmu. Protifašistična fronta! Beseda fašizem v današnjih razmerah slabo zveni, draži živce, vzbuja nemir in sovražno razpoloženje, elektrizira. Komunisti po vseh državah hite z ustanavljanjem »protifašističnih ljudskih front«. Borbo proti fašizmu proglašajo za svoj monopol. Proti komu vodijo to silno borbo? Proti Mussoliniju, Hitlerju ali proti Salazarju, Sušniku in drugim? Kaj pa je prav za prav fašizem? Kdo ga predstavlja? Kdo ga vodi? Kaj nam pove o fašizmu znan^ stvena analiza? To ni važno. Vsi nasprotniki komunizma, idejni ali politični ali kakršnikoli že, morajo dobiti skupen žig in ni mu primernejšega imena od fašizma. Kdor se bori proti komunizmu ali ne stopi v ljudsko fronto, ga komunisti proglase za fašista, Katera organizacija uvaja v svoje delo disciplino in red, je fašistična. Kdor sledi svojemu krščanskemu svetovnemu nazoru in se bori proti materializmu, je fašist. Kmet ali delavec, ki hodi v cerkev ali ljubi svoj narod, je fašist... Fašizem povsod, kjer je in kjer ga ni... Vsekakor gre boljševikom pri srditem mahanju po »fašizmu« za to, da ustvarijo močno protiutež proti rastočim nacionalnim podvigom mnogih evropskih držav, ki hočejo temeljito pomesti s komunizmom. Pomnožitev rdečih vrst s protifašističnimi gesli je seveda vzporedna njihova želja. Če podpira fašizem pogansko oboževanje nacije, če pomeni nevarnost za mir, če prezira svobodo človeške osebnosti, vzdržuje in podpira velike zmote. Toda ali je zmožen resnične borbe proti tem izrodkom komunizem, tisti komunizem, ki neti razprtije in organizira krvava klanja po vsem svetu, ki predstavlja morda največjo nevarnost za svetovni mir, ki polaga bombe sovraštva in razdora med krvne brate, tisti komunizem, ki izvaja v Rusiji ultrafašistično diktaturo, se poslužuje nasilja in ne dopušča sence svobodnega verskega in političnega delovanja? Slučaj Zi-novjev-Kamenev bo menda dovolj kričeč, ka-li? Katoličani pač nismo tako nespametni, da bi se v borbi proti fašističnim zmotam zvezali s stokrat hujšimi komunofašisti moskovske fronte, torej z ljudmi, ki bi nas ob prvi priliki uničili. Moskovska »protifašistična fronta« je velika hinavščina in kričeče protislovje z osnovnimi zakoni človeške pameti. Ljudska fronta že celo v Afriki V Afriki se tudi že čuti vpliv agitacije ko-rr.interne. Njeno delovanje gre v dve smeri. Domačine ščuva proti Evropejcem, naj osnujejo panafriško konvencijo, da dosežejo popolno neodvisnost od bele rase. Zase naj osnujejo popolnoma ločene organizacije, od športnih pa do cerkvenih. Evropejce pa skušajo pridobiti na skupno sodelovanje s črnci v ljudski fronti in to ne samo preproste delavce in obrtnike, ampak tudi meščanske kroge. Čeprav praktičnih uspehov ni mnogo, vendar vsi taki poizkusi zbiranja nezadovoljnih elementov delajo težave oblastem, kar je glavni namen vseh teh front in akcij, ter prinašajo nezdrav nemir med ljudstvo in rušijo njegov verski čut. Kako se služilo milijarde? Zadnje čase so se pričeli Američani zelo zanimati za nastanek velikih bogastev. Milijarderjev v USA ni malo, zdaj pa so jim pričeli gledati na prste in kar je zanimivejše, raziskovati njihovo preteklost. Pred kratkim je izdal Matthew Josephson knjigo, ki prikazuje postanek in razvoj gospodarske moči Goldove, Rockefellerjeve, Morganove, Asto-rjeve, Carnegijeve in vseh ostalih ameriških denarnih kraljev od početka do danes. Ta knjiga je živa, dramatično napeta zgodba, ki brezobzirno in brez predsodkov kaže, da so bili vsi ti gospodje pravi roparji. Še večje zanimanje je vzbudilo delo How-dena Smitha: »Ljudje, ki vladajo Ameriko«. Tu vidimo postanek bogastva drugih plutokratov: Forda, Du Ponta, Firestonea, Weyerhausa. Takim knjigam so se pridružila nešteta raziskovanja posameznih zveznih držav in celotne državne uprave. Tako se je pokazalo, kakšni ljudje danes faktično vladajo Združenim državam. Kako so se mogli v začetku 20. stoletja navadni čistilci čevljev dvigniti do milijarderjev? Danes je vsak bravec zgoraj navedenih spisov prepričan, da ne bo nikdar mogel postati enak Fordu, Du Pontu, Firestoneu. Njihova bogastva so namreč nastala na škodo ameriških državljanov, ameriške družbe. In zgodovina velikih političnih uspehov je le vrsta posrečenih poizkusov, kako bi se odstranila konkurenca in kako bi se dosegel monopol s pomočjo oseb, ki imajo vpliv na državne in javne posle. Raziskovanja dokazujejo, da moremo ta velika podjetja razdeliti v tri razrede. Prvi razred teh magnatskih družb je popolnoma v rokah enega človeka ali ene rodbine. Take so »Ford Motor Company«, »Firestone« in de-loma »Du Pont«. V drugem razredu so družbe, ki jih obvlada nekoliko poedincev, upravo pa vodi nekaj nezainteresiranih oseb, možicljev, ki služijo le za masko. Taka je > Telefonska in telegrafska družba USA« in velika »Železniška družba«. Končno so družbe, ki so jih ustanovile velike banke. Zato banke popolnoma vladajo v njih. Sem spadajo »United States Steel«, »Morgan Company«, več železniških družb in nešteto drugih podjetij. Danes je v USA 23 velikanskih družb, katerih vsaka razpolaga vsaj z eno milijardo kapitala. Njihov skupni kapital znaša 42 milijard dolarjev. Zato jih splošno nazivajo »Billion Dolar-Club«. Tudi v notranjosti teh družb se vršijo velikanske goljufije, pravo ropanje. Gornje trditve bo dobro ponazoril sledeči slučaj: V Billion Dolar-Club« so sprejeli Edvvar-da Hupsona, absolutnega lastnika »Associate-de Gas and Electric Co.« Ameriške zvezne oblasti so ustanovile komisijo, ki naj razišče, kako je g. Hupson zabogatel. Komisija je dognala: G. Hupson je zavladal v »Associatede G. a. E.« s svojim vložkom 23.000 dolarjev, ki ga je postoteril po tkzv. »bond fraud« sistemu. Dajal je namreč v emisijo lažne akcije, ki so škodile onim, ki so že poprej vložili kapital v podjetje. Posebna komisija državnega senata je dognala, koliko so se posamezni delničarji okoristili s svojimi akcijami. V letih 1929—1933 je bil dobiček ene dividende okoli 5000 dolarjev in to od 58% do 71%. Tega velikanskega dobička je bilo deležnih 4-5 milijona ljudi od 127 milijonov, ali 4 osebe na 127 oseb. Komisija pa je ugotovila, da je bil dobiček nekaterih oseb, ki jih lahko preštejemo na prste, večji od dobička vseh ostalih delničarjev skupaj. Mali delničarji .so bili dolžni vlagati denar, niso pa za to ničesar dobili. Pač pa so se zaradi tega silno povečali dobički ljudi, ki so družbo vodilL 2e davno so nas zapustile sanje o »raju v Ameriki«. Saj je še raj, toda le za nekaj ljudi. Naj številke govore: V letu 1934 je dobila družba »Bon alumi-nius and Brass Co.« z dividendami 39.854 akcij vsoto 119.566 dolarjev. »Eversesley Childs« t. j. družba »Bon ami Co.«, je dobila na 67.750 akcij 271.000 dolarjev. E. I. Du Pont de Neu-mors ima 92.503 akcij in je »zaslužil« 286.759 dolarjev. J. D. Rockefeller Junior je dobil s svojimi 2,142.422 akcijami »Standard Oila« 2,268.027 dolarjev, s svojimi 5,114.370 akcijami »Vacmim Oila« pa okoli 3 milijone dolarjev. Iz vsega tega je razumljivo, zakaj se vsa velika podjetja borijo proti državi, ki bi rada kontrolirala njihove dobičke. Dan predsedniških volitev, 3. novembra, je bil zato silno važen mejnik v borbi nesramnih dobičkarjev z državno oblastjo. Katoliška univerza v Salzburgu Salzburg. Nasprotij polno mesto, ki pa vendar ne napravlja vtisa nesoglasja. Ob Sa-lici leži naslonjeno in zloženo ob Kapuziner-berg, Festung in Monchsberg. Srednjeveške stavbe, ozke ulice, napisi prepovedujejo prevoz, balkoni in hodniki preko cest, — ne daleč proč pa široke ceste z modernimi zgradbami; oboje veže proga cestne železnice. Monchsberg je na najožjem kraju predrt, sicer pa na strani proti mestu obdelan in oklesan tako navpično, da visi ob steni električno dvigalo in so nanj prilepljene visoke stavbe. Prometna sredstva od žične železnice, električne cestne železnice, elektrificiranih železniških prog, avtobusov, taksijev in redkih ko-čijažev vse do malih ročnih vozičkov branjevk, morda za Salzburg prav tako značilnih kot ljubljanski pred Mestnim domom. Salzburška noša je silno v časti in le pod večer se umakne po kavarnah in zabaviščih in predvsem v Domu slavnostnih iger najnovejši pariški modi. Mesto snažno, ljudje vedno dobro razpoloženi, tujcev na pretek. Toda včasih le srečaš dekleta, ki ti ponudi rože in v mraku te na sprehodu ustavi brezposelni in poprosi za groš — seveda daleč proč od stražnika. Cerkve dajejo »škofovskemu« Salzburgu poseben značaj, liturgično življenje je visoko razvito, uradno je vse katoliško, mnogo inteligence iskreno verne — a ne moreš se otresti vtisa, da je ogromna masa inteligence in polinteligence še daleč, daleč od katoliške Avstrije; reklama za preventivna sredstva v oknu drogerije pri državnem mostu enako kot drugod. Znamenitosti vse polno: zgodovinske, umetniške, kult Mozarta je visoko razvit, razstav vedno po več odprtih. Trdnjava, Hohe Salzburg, cerkve in samostani, pokopališča, muzeji, Dom slavnostnih iger, kazino, ruletka in bari vabijo in privabljajo goste. Sanjavi večeri ob Salici, koncerti v Mirabell-parku in igra barv v curku vodometov. Bujno življenje zgornjih deset-tisočev v znamenju slavnostnih iger. Mnogo tišje, pa tudi v svojevrstnem slovesnem razpoloženju, ki je v Salzburgu kar nalezljivo, se vrše tudi katoliški visokošolski tedni. Zamisel katoliške univerze. Današnja univerza ne zasluži več svojega imena, individualizem je tudi na univerzi univerzalnost razbil. Niti znanost, ki se podaja, niti sodelovanje profesorjev in akademikov ni več versum ad unum (naravnano k enemu). Prevladuje atomizirana, v stroke in stročice razdeljena znanost, ki je včasih že skoraj virtuozno obdelana, a ni ideje, ki bi vso znanost in znanje združila v enoten življenjski nazor. Vzgoji k temu unum, ki je končno samo Bog, se je univerza že davno odrekla in povezanost med profesorji in akademiki se je izgubila. Zaradi teh slabosti in enostranosti današnje univerze je razumljivo, da je nastala zahteva po katoliški univerzi. Zamisel katoliške univerze temelji na spoznanju in dogmi, da med Bogom in znanostjo ni in ne more biti nasprotja, ker resnica ne more nasprotovati Resnici. Vse znanje v posameznih strokah hoče družiti v enoten katoliški svetovni nazor. Oblikovati hoče zaradi svoje univerzalnosti ne samo razum, ampak tudi voljo (vzgoja) in pripraviti zdrav akademski stan, ki bo mogel Bogu v čast, narodu in državi ter sebi v korist spolnjevati svoje dolžnosti. Ta splošna načela so dobila že več konkretnih načrtov. Dr. Schmidt ga je za Avstrijce in kat. Nemce označil nekako takole: 1. da se strokovni študij včleni v svetovni nazor, je obvezen dvosemestralni kurz iz krščanske filozofije. 2. Znanje si naj akademik pridobi z delom v institutih za raziskovanje po predpisanem učnem načrtu s kontrolo o napredovanju. 3. Poučevanje je razdeljeno v skupine: a) podaja samo določeno znanje, b) podaja metode za samostojno znanstveno delo v lastni stroki, c) nadpovprečno nadarjene akademike vzgaja za prave znanstvenike. Vzgoja se mora vključiti v delo na univerzi. Uvedejo naj se kolegiji skupno za akademike in profesorje. Katoliški visokošolski tedni v Salzburgu se vrše v avgustu in so pri- prava za katoliško nemško univerzo. Obiskujejo jih predvsem Avstrijci, pa tudi Nemci iz Češke in od drugod. Tudi Italijani in Madžari prihajajo v večjem številu. Dnevno delo se prične z recitarno mašo s kratko meditacijo in obhajilom, čez dan se vrše predavanja v treh skupinah (ki so vsako leto različne), zvečer je še skupen kompletorij v cerkvi. Predavanja so dobro izbrana in skrbno obdelana, vendar je vse bolj propagandnega značaja. Le malo jih namreč ostane ves čas predavanj (15 dni). Poleg hoteno nemškega značaja skrbno čuvajo tudi katoliški značaj. Dr. Halecki iz Varšave je n. pr. lahko pred pretežno avstrijsko usmerjeno publiko pri predavanju izjavil, da je bila okupacija Bosne in Hercegovine za Avstro-ogrsko škodljiva in da je razpad avstro-ogrske monarhije treba v zgodovini vrednotiti kot napredek, ker je ustvaril sicer ne idealno, a vendar boljšo rešitev nacionalnega vprašanja na tem delu Evrope. Sploh se opaža pri avstrijski inteligenci, ki se zbira na visokošolskih tednih, težnja po objektivnosti in pravičnosti do vseh. 2al so mnogokrat o dejanskih razmerah premalo poučeni in nekoliko preveč zaljubljeni vase. — Izmed svetovno-znanih predavateljev omenimo dr. Schmidta in pa konvertita Jorgensena, ki je prišel iz Assissija. Veliko skrb za udeležence je pokazal tudi salzburški nadškof in primas Nemčije dr. Waitz. Knjige Kam to pelje! Nekaj čudnega se godi z našo šolo. Na papirju je sicer versko indiferentna in hoče učiti spoštovanje do vsake vere, ako pa jo človek bliže pogleda, zlasti ako malo pregleda učbenike, ki so jih prosvetne oblasti tudi v zadnjem času odobrile, pa mora razočaran spoznati, da niso niti versko indiferentne in da tudi ne navajajo k spoštovanju vsake vere, ampak da so izrazito protikatoliške, da katoliško vero in nje ustanove ob vsaki priliki zaničujejo in v lažnivi luči prikazujejo njihov Hastanek, pomen in namen. Krški škof dr. Srebrnič je po svoji pastirski dolžnosti vzel v roke nekaj srednješolskih učbenikov in jih pregledal, kaj in kako govore o katoliški veri, o katoliški Cerkvi, zakramentih, o izvoru in namenu človeka in drugih takih vprašanjih, ki so za vzgojo in izobrazbo mladega človeka važna. Kaj govore o kraljih in vladarjih, o vojskah in bogastvih zemlje in drugih svetnih zadevah se ni zanimal, pregledal jih je pod vidikom svojega visokega poslanstva in svoja dognanja podal v knjigi »Kam to pelje...« {Kuda to vodi... Kritični pogledi u naše škol-ske udžbenike. Narodna tiskara, Zagreb 1936.) Zanimiv pogled v naše odobrene šolske učbenike daje ta knjižica, ob kateri se človek ne more ubraniti vprašanju: »Kam to pelje?« Najtežja moralna, verska, pa tudi nekatera pozitivno znanstvena vprašanja se v nekaterih učbenikih obravnavajo s tako površnostjo in brezbrižnostjo, kakor da gre za vremenska poročila, ki so od danes do jutri. O vprašanjih, v katera so se poglabljali največji duhovi človeštva vseh časov, pa še niso upali izreči dokončne sodbe, nekateri plitvi pijjci sodijo kakor da so jih dognali do dna in da je z njihovo trditvijo vse povedano. Priča pa ta knjižica, kako bolezensko radi se nekateri srednješolski in univerzitetni profesorji popolnoma drugih strok pečajo s teologijo in kako enostavna se jim ta znanost zdi. Eksaktna znanost je javno mnenje že prisilila tako daleč, na n. pr. o vplivu hrane, zraka in gibanja na človeško telo sme govoriti samo zdravnik, da o nosilnosti mostnih zgradb in moči strojev sme govoriti samo tehnik, da o pravnih pojmih in pozitivnih pravnih določilih Rimljanov sme govoriti samo jurist, vsaki stroki je znanost odredila svoje polje, če se kdo d?ugi spušča vanj, je diletant — le Bog je ostal zunaj resnega dela, kot nekak prost, predmet, ki je na razpolago vsem. Zato v takih učbenikih kar mrgoli zmot o temeljnih verskih resnicah. Kako tudi ne, če pa zgodovinski učbenik ne dovod samo o Kristusu kot zgodovinski osebi, ampak celo o transub-stanciaciji (izpreminjevanju pri sv. maši), ne samo o zgodovini odpustkov (kar prav za prav spada v cerkveno zgodovino, oz. dogmatiko), ampak tudi o odpustkih samih, ne samo o tem in onem papežu, ampak tudi o primatu kot takem, če kemik ne zasleduje človeka samo do razpadanja v grobu, ampak ga skuša s svojimi formulami ujeti nekje daleč v posmrtnosti. To pač dokazuje, da se nekaterim vprašanjem noben doraščen človek ne more izogniti, ne dokazuje pa, da jih vsak zna prav rešiti. In vendar so učbeniki odobreni vsevprek. Toda to je samo površna znanost, koliko pa je v učbenikih namenoma ponarejene znanosti, zlasti kjer se zgodovinar, oz. uradnik, ki poučuje zgodovino, sreča s katoliško Cerkvijo, s papeži in tem ali onim krščanskim kraljem! Nekateri učbeniki zgodovino že tako neresnično uče, da bi moral pasti vsak četrtošolec, če bi samo iz njih zajemal svoje odgovore. Največja vrednost te knjižice pa je v tem, da zmotne in ponarejene nauke, ki' se kot najtrdnejša resnica šopirijo v učbenikih, ob navajanju obenem že zavrača z znanstveniki svetovnega slovesa. Ob tem zavračanju podaja tudi pregled obširne znanstvene literature, tako da je ta knjižica obenem skoraj cela apologetika. Ob koncu pa navaja resolucijo lan- skega Evharističnega kongresa v Ljubljani in letošnjega v Gospiču, v katerih so učbeniki take vrste najostreje odklonjeni. Demokracija, ki ob velikih, stroških in z veliko zamudo časa prireja volitve, da bi, izvedela ljudsko voljo, bi morala, take resolucije, upoštevati, sicer ljudi stvo ne. more verjeti vanjo, Na sto in stotisoče polnoletnih državljanov je take učbenike že °4Woflilo. pa. se , kljub temu še drže, na ljubo tisti peščici »posvetijuncev«, ki so jib morda sprejeli — Detn.pkracija, brani se, če hočeš, da bomo. ver jeli, da sploh prebivaš, v naši deželi! K podrobnejšemu obravnavanju knjižice se bomo pa še, povrnili.. S po rt fr Srednja Sola rr Kaj pravile f- V dolinj 'šentflorjanski se včasih kaj izredn n^ga zgodi. Tudi dopis, ki sipo ga prejeli o enem izmed naših šolnikov, spada med izrednosti. Vajeni smo, da je naša šola indiferentna, da ne vzgaja itd., tudi to vemo, da po, nekaterih ruši, kar je versko, da pa je kaj takega mogoče, nismo verjeli. Takole pišejo o njem: poučuje francoščino;. df(l je bolj zanimivo, prmaša za Čtivo liste in ilustracije s. komunistično tendenco. Brezverec je in je potožil nekoč: vidimo, da nič ne opravimo, dokler , ima Cerkev te frančiškane, jezuite itd. Vse naše delo je zastonj, vendar poguma ne smemo izgubiti; moramo pač na mladino vplivati z govori, s knijigo in z vsem, kajti semper, aliquid haeret. Da se o verskih stvareh ne izraža spodobno, je razumljivo, čeprav smo tudi pri brezvercih vajeni vsaj olike. Sam se je hvalil, da je v nekem razredu napravil sledeč eksperiment: Če je Bog, nje mora pri priči s smrtjo kaznovati, ako SC norčujem iz njega. Sedaj bom pet minut Bogu jezik kazal, če je, me mora pred vami na mfc-stu ubiti, če pa ostanem živ, je dokaz, da ga ni. Ko je pet minut je^ik kazal pred razredom, je rekel: glejte, Še sem živ — ni me ub»l — ker ga ni! Da si ohrapi prijateljstvo z dijaki, v Soli malo zahteva in se z njimi zabava ter prireja stalne ekskurzije z dijakinjami in, dijaki, da lahko vpliva nanje/ Upamo, da se bo prosvetna, uprava nekoliko pozanimala za tako »pedagoško« delo nekaterih nevrednih profesorjev, in jih odtegnila od 'dela, ki zanj niso primerni! “Podpirajte pokret KalolišUc mladine! Predavanje o berlinski olimpijadi V soboto, 7. t. m, je ob pol 9. zvečer priredil ASK svoje prvo predavanje v, dvorani Akademskega doma. Človek bi pričakoval večji obisk,, in t^p. je predavatelj, g. prof. Dobovšek, govoril o svpjih vtikih, s te velike tejcme narodov trideset osmim poslušalcem. P(ovedel nas je .v, duhu ojd.početkpv starogrških, pr,votnp .samp verskih iger v Olimpiji do njodernih olimpijad, ki, se vrše zdaj na tem,: zdaj na onem koncu sveta. V jasnih ski-optjčnih slikah nam,,je prikazal ogromne priprave. za te igre in opisal vzorno urejeno službo,, v, čemer so se izkazali Nemci prave mojstre. Poudaril pa, je udi, da so Nemci pri teh igrah povsod poudarjali svojo narodno zavest in ,da hočejo posnemati izključno antične vzore in vzore^ sv.ojilj davnih prednikov, pre-zirajo£ vplive, ki jih je prineslo v evropsko kulturp krščanstvo. Videli, (smo razne prizore s tekem in tekr moy,alce, pri tem pa je g. predavatelj primerjal naše, tekmovalce ter njih športno zadržanje z , nekaterimi. tujimi športniki, ki res razumejo šport in organizacijo, ki so žrtvovali skoro ves svoj čas za trening, ko je našim tekmovalcem bolj ugajalo, pohajkovenje kakor pa resna, priprava na,borbo za čast naših. bary. Pri vseh nedostatkih v organizaciji naših voditeljev na berlinski olimpijadi in po obnašanju tekmovalcev samih skoro ni bilo mogoče pričakovati boljših uspehov. Ves čas teh iger se je poudarjala misel bratstva in miru med narodi; ali pa odgovarja temu evangeliju miru, ki so ga pridigovali Nemci narodom v Berlinu, dejstvo, da bodo spremenili »Olimpijsko vas« in vsa za olimpijado pripravljena poslopja v stanovanja in vzgojevališča za nov nemški oficirski naraščaj? Takih predavanj moramo biti samo veseli, vendar bi med akademiki pričakovali več zanimanja za nje. Akademiki, vpišite se v ASK Kdo je novi poslanik SSSR v Madridu? _________ Rosenberg, odlični strokovnjak za razbijanje buržujskega družabnega reda, ki je dokazal svoje sposobnosti na Danskem, na Kitajskem in v Franciji. Imenovan je bil za pomočnika generalnega tajnika pri ZN, končno so ga kar z letalom poslali v Madrid. Spremljali so, ga preizkušeni tovariši Sokolin, Bondarenko in Winter, Statistika predavateljev na jugoslovanskih univerzah. redni profesorji izredni profesorji univerzitetni docenti privatni docenti honorarni profesorji honorarni predavatelji lektorji univerzitetni 1 učitelji veščin 1 !»,•» rt o.*«!*’ - Skupaj Ljubljana 54 14 14 12 —1 28 4 1 127 Zagreb 108 23 26 13 3 52 5 2 232 Beograd 94 50 57 \ 17 18 16 8 3 263 Subotica 6 3 2 — — 3 — — i 14 Skoplje' 6 7 3 1 — — 2 — 19 Skupaj 268 97 102 43 21 99 19 6 655 Zagrebška „Damca“ Izredni občni zbor AKD Danice ▼ Zagrebu., Kot začetek našega rednega dela je sklical odbffit v soboto 30.'oktobra izredni občni, zbor z edino točko dnevnega reda: »sprememba poslovnika«. 2e v lanskem letnem semestra je ob£ni zbor poveril odboru nalogo, naj. spremeni in, izpopolni stari poslovnik. Vzrok,za to so bila po novi obči univerzitetni uredbi vsiljena pravila, ker ne poudarjajo dovolj osnpvnih načel, ki naj vodijo vsakega Da-ni£arja. — OdjbP1 še, je z veseljem lotil težke in odgpvorpe. nalpge .ter izdelal načrt za nov poptavnik, bo primerno vezal vsakega člana. V njem, je, odločno poudarjena slovenska in katptfška. usmerjenost, Damičarjev. — Da .»ajzorn,o vidimo, kako pozitivno delo je bilo izvršeno z izdelavo novega poslovnika, naj nav.edemo samo nekaj temeljnih odstavkov: Dostavljen je bil nov člen: »Namen društva«. Društvo ima namen združevati katoliško in slovenskp misleče akademike v Zagrebu s ciljem, da v,skupnem delu utrjujejo in izpopol-njniejp. sv°i kptolišlci svetovni nazor in slovenskp zavednost, dalje gojiti tudi družabno življenje 1° znanost- Kot geslo smo si izbrali »Z,Bogom za, narod«. — Važen je tudi dostavek, ki govori o verskem življenju Daničarjev: »Vsak Daničar. je dolžan svoje katoliško versko naziranje tudi praktično udejstvovati; proti članu, ki bi zanemarjal verske dolžnosti in moralne obveznosti v spotiko drugim in v kvar značaju društva, je postopati po društvenem ppslovniku- Vsem članom se toplo priporoča vstop, v Akad. Marijino kongregacijo kot posebno prikladen način, udeleževati se vepkega življenja v smislu društvenega poslovnika- Praznik Brezmadežnega spočetja, dne 8. decembra, društvo proslavi kot praznik vsega katoliškega dijaštva s skupnim sv. obhajilom in po možnosti s kako prireditvijo. Do^vljep je tudi člen: »Danica je včlanjena v Slovenski dijaški zvezi v Ljubljani.« — Vsi ti dostayki nam nazorno pričajo, da je zagrebška Danica danes res na pravi poti in da je z njeno, ustvaritvijo bila postavljena močna trdnjava k*to)&ke misli v Zagrebu. Odbor je žel za svoje delo splošno priznanje in odobravanje in so 'bile predlagane spremembe in dopolnila V .celoti sprejeta. „Pro*vetne Zveze« nov., se je vršil občni zbot Občni zbor rfv-o' o v *• ■ • - V sjedo, 5. ----------- -r. Prosvetne zveze. Če pregledamo bilanco, ki nam joje, odbor podal, vidimo, da je bilo prvo leto po obnovitvi posvečeno predvsem organizaciji, kar je dobro uspelo. Razumljivo. d» je to delo zahtevalo vse razpoložljive moči in zato na prosvetnem polju enotnega dela male, pogrešamo. Opaziti pa je mogel, kdor se je zanimal za podrobno delo posameznih odsekov okoli po deželi, da so sami spoznali, kako se mora usmeriti njihovo delovanje. Odseki in okrožja so prirejala predavanja in tečaje, katerih, če že ne osrednja, pa vsaj ena glavnih nalog je bila, spoznanje največje, nevarnosti današnje dobe — komunistične in borba proti temu sovražniku. Tudi - centrala tega ni prezrla. Občni zbor je pokazal,