PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija«« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 289 (13.822) Trst, sreda, 19. decembra 1990 Z dejstvi potrjena vloga mostu Furlanije-Julijske krajine S tiskovne konference slovenskih predsednikov V zbornici dokončno sprejet zakon o obmejnih območjih V pričakovanju zaščitnega zakona ukrep dodeljuje sredstva za pomoč kulturnim in umetniškim dejavnostim manjšine Zvezno predsedstvo obsodib Sbvenijo zaradi plebiscita Korak najprej tudi v boju za naše pravice VOJMIR TAVČAR Purlanija-Julijska krajina ima od včeraj novo orodje, da uveljavi svojo v'°ffo mejne dežele, mostu in pove-zovaica z Vzhodno Evropo. Poslanca zbornica je namreč dokončno Odobrila zakon o obmejnih območjih, j1 bo začel veljati, komaj bo objav-den v uradnem listu. Dokončna odobritev zakona je izzvala val upravičenega zadovoljstva v Trstu in v vsej deželi, med vsemi Političnimi silami, ki so si dolgo pri-zodevale, da bi bil zakon sprejet. Zakon je sedaj postal stvarnost in v doglednem času bo postal operati-pen. Sedaj sta na vrsti Trst in dežela drlanija-Julijska krajina, da na naj-?0jiši možni način izkoristita to priložnost in postaneta tudi v okviru Pentagonalne iniciative dejanski Protagonist sodelovanja, gonilna sila novih evropskih odnosov v tem prostoru. To pa je tudi priložnost, da se Preseže tisto ozko gledanje, ki je dolgo let zaviralo zlasti tržaško poli-1(-no življenje, dušilo mesto in njegovo gospodarstvo. Sprejetje zakona za obmejna ob-“nočja pa je pomemben dogodek tudi zo slovensko narodnostno skupnost ^ Italiji saj pomeni pozitiven premik odnosu države do manjšine po dol-sih letih neuresničenih obljub in ob-.62■ Zakon namreč dodeljuje 8 mili- za tr* ^ela za Potrebe slovenje narodnostne skupnosti in 4 mili-torde Ur letno za italijansko narod-°*t v Jugoslaviji. Pri tem velja obeležiti, da bo namembnost sred-ev za slovensko narodnostno skup-°st določala dežela po posvetu in v govoru s slovenskimi organizaci-„i. Manjšini je tako priznana vlo-m soodločanja. Seveda dodelitev finančnih sred-za potrebe slovenskih ustanov b],C zaščitni zakon in zgrešeno bi 'o. če bi ta prvi korak ohromil pri-adevanja za celovito priznanje na-.drjostnih pravic. Nasprotno, dose-t ni rezultat mora bodriti narodnos-z° skupnost v nadalnjem boju za VjCitni zakon. Uresničevanje nove dežele kot povezovalca z vz-Vni m svetom pa bo lahko prispeta tudi k drugačnemu, bolj odprte-^ tolmačenju vloge manjšine in k tj^dačnemu upoštevanju njenega RIM — Zakon za obmejna območja je od včeraj stvarnost. Proračunska komisija poslanske zbornice, ki je zasedala na zakonodajni ravni, je namreč dokončno odobrila zakon, ki ga je pred tremi tedni sprejel senat. S tem je poslanska zbornica spoštovala obvezo, da sprejme zakon pred božičem. Zakon je bil sprejet, potem ko so bile premeščene zahteve nekaterih poslancev, ki so zahtevali razpravo v zbornici in ne zgolj v komisiji. Namen zakona, ki ga je dokončno sprejela proračunska komisija zbornice, je spodbuditi gospodarsko in znanstveno sodelovanje z državami srednje Evrope, Balkana in s Sovjetsko zvezo. Vlada pa se je že pred časom obvezala, da bo v okviru pentagonalne iniciative organizirala program posegov in odpravila v severovzhodni Italiji tisto ozko grlo infrastruktur, ki je bilo posledica hladne vojne. Z dokončnim sprejemom zakona dobiva torej Furla-nija-Julijska krajina vlogo mostu, ki ima prav v zakonu dokaj trdne teme-Ije. Zakon za obmejna območja pa je važen tudi za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, saj predvideva fi- nančno podporo za ustanove in kulturne dejavnosti manjšine. Podpora pa je predvidena tudi za italijansko narodnost v Jugoslaviji. Inštrumenti, ki jih zakon predvideva, so finančna družba za spodbujanje mešanih podjetij s sedežem v Pordenonu; servisno-dokumentacijski center, katerega sedež bo določila deželna uprava; območje »off shore« v Trstu, kjer bodo lahko banke, zavarovalnice in finančne družbe poslovale z davčnimi olajšavami; dodelitev sredstev rotacijskemu skladu FRIE in oblikovanje rotacijskega sklada za obrtniške pobude. Predvideno je nadalnje finansiranje avtocesatnih povezav med Razdrtim in Trstom in Razdrtim in Novo Gorico. V členu 11 pa zakon predvideva dodelitev posebnega prispevka deželi FJK (24 milijard lir v treh letih, 8 milijard lir letno) za podporo kulturnim in umetniškim pobudam slovenske manjšine. Za namembnost omenjenih sredstev se dežela posvetuje z ustanovami in organizacijami manjšine. Poudarjeno je tudi, da je prispevek dodeljen v pričakovanju odobritve zakona o globalni zaščiti. BOGO SAMSA LJUBLJANA—Včeraj se je v Beogradu sestalo zvezno predsedstvo, ki je razpravljalo predvsem o slovenskem plebiscitu. Uvodoma sicer pravijo, da samoodločba vključno z odcepitvijo vsakega naroda ni sporna, takoj nato pa trdijo, da gre za odcepitev Slovenije, ki je protiustavni in enostranski akt Republike Slovenije. Vse to predsedstvo ostro obsoja in pravi, da na tak način Slovenija onemogoča mirno, demokratično, legalno in ustavno preurejanje SFRJ. Predsedstvo ne pristaja na enostranski akt in zato zahteva od zvezne vlade »da sprejema ukrepe, ki bodo zaščitili ustavno-pravno ureditev, integriteto in interese Jugoslavije«. Predlagali so zvezni skupščini, da sprejme ukrepe »za zaščito vitalnih interesov SFRJ«. Vse to je očitna grožnja pred slovenskim plebiscitom, kakšen bo stvarni učinek in posledice je težko reči. Slovenski predsedniki, Milan Kučan, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Slovenija zavrnila obsodbo LJUBLJANA — Predsedstvo Republike Slovenije je bilo preko Tanjuga seznanjeno s stališči predsedstva SFRJ o slovenskem plebiscitu. Zvezno predsedstvo povsem samovoljno razlaga, da pomeni plebiscit odcepitev. Taka razlaga je v nasprotju z zakonom o plebiscitu, razglasom slovenske Skupščine in njeno izjavo o dobrih namenih. Republika Slovenija je nedvoumno izrazila svojo pripravljenost, da kot samostojna in neodvisna država ponudi vsem narodom Jugoslavije in njihovim republikam ureditev medsebojnih odnosov v konfederativni ali v NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ponovna diplomatska zaostritev zalivske krize na relaciji Irak-ES De Michelis ne bo sprejel Tareka Aziza dokler se ta ne bo sestal z Bushem Ameriški vojaki tovorijo orožje na letalonosilko v Zalivu (AP) BRUSELJ, NEW YORK, BAGDAD — Evropa vse bolj aktivno stopa na prizorišče zalivske vojne. Včeraj je namreč Evropska skupnost odločila, da ne bo sprejela iraškega zunanjega ministra Tareka Aziza in da se ne bo z njim pogovarjala, dokler se ne bo slednji prej srečal z ameriškim predsednikom Bushem. Glasnik te odločitve je prav italijanski zunanji minister Gianni De Michelis, saj Italija predseduje ES do konca tega leta. Vodja iraške zunanjepolitične diplomacije Aziz je namreč v prejšnjih dneh zaposil prav De Michelisa za srečanje z najvišjimi predstavniki Evropske skupnosti. Z včerjašnjim odgovorom De Michelisa se torej zaključuje (ali pa odpira) novo diplomatsko poglavje zalivske krize. Brezizhodnost položaja je včeraj nehote potrdil iraški predsednik Sadam Husejn, ki je v nekem intervjuju za turško televizijo dejal, da je popolnoma nepotreben morebitni dialog z ZDA, če se bodo Američani dosledno držali in ponavljali le vsebino resolucij OZN o problemu zalivske vojne. Sadam Husejn je v istem intervjuju poudaril direktno vez med situacijo v Kuvajtu in med palestinskim vprašanjem, ki se vleče že celo vrsto let. »Irak ne bo dal nobene koncesije, dokler se ne bo dokončno rešil palestinski problem,« je med drugim ostro dejal iraški diktator. Medtem je v Kuvajt prišlo od konca novembra do danes še nadaljnjih 60 tisoč vojakov, ker še dodatno dokazuje, da je problem zalivske krize še daleč pred rešitvijo. Drugi znak, ki potrjuje to dejstvo je sicer zelo majhen, a povsod jasen padec borze po celem svetu. V Milanu je bil splošni padec dokaj omejen (-0,26%), v ostalih evropskih glavnih mestih in v Wall Streetu pa je bil izrazitejši. Seveda se na več nivojih tudi nadaljuje obrobna besedna vojna obtožb in sumničenj, ki spremlja zalivsko krizo. Iraška vlada obtožuje OZN, da je slednja s svojim zadržanjem, ker jim ni poslala hrano in zdravila, od avgusta naprej povzročila smrt zaradi bolezni in podhranjenosti 2.040 otrok, Amnesty International pa obtožuje Irak, da je iraška vojska med okupacijo Kuvajta večkrat grobo kršila najosnovnejše človekove pravice, saj je, po trditvah Amnesty, mučila in ubijala prebivalstvo, najhujše zločine pa naj bi opravila nad novojorenčki, katere je množično predčasno jemala iz inkubatorjev. Arafat pa je dejal, da morajo zalivsko krizo rešiti na relaciji arabskih držav in OZN in ne na relaciji Irak -ZDA. Jutri, 20. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v GORICI Enotno zborovanje o plebiscitu v Sloveniji Vabljeni k udeležbi Primorska poje končana V tržaškem gledališču Mlela Relna se je zaključil še drugi krog letošnje revije Primorska poje (na sliki foto Križmančič: dekliški zbor Vesna) V deželnem svetu se je včeraj začela programska konferenca NA 3. STRANI □ □ □ ■ Podtajnik Cristofori včeraj na delovnem obisku v Trstu NA 4. STRANI □ □ □ Pred upravno krizo v Tržiču? NA 8. STRANI Parlamentarni odbor se želi prej seznaniti z dokumenti o načrtu Solo Odbor za nadzor nad tajno službo v soboto ne bo »poslušal« Cossige RIM — Parlamentarni odbor za nadzor nad tajnimi službami v soboto ne bo »poslušal« predsednika Cossige v zvezi z Gladiom, temveč so srečanje s predsednikom odložili za nedoločen čas, dokler odbor ne bo dobil vseh dokumentov v zvezi z načrtom Solo, ki so bili svoj čas podvrženi cenzuri in zato nedostopni javnosti. Vlada se je obvezala, da bo z vseh teh dokumentov odgrnila debelo pregrinjalo tajnosti in takrat naj bi po besedah predsednika odbora Segnija tudi določili datum in vse podrobnosti »srečanja«. Včerajšnje zasedanje parlamentarnega odbora je trajalo dobro uro in pol, med katero je bil predsednik odbora različnega mnenja glede srečanja s predsednikom Cossigo. Toda kot je kasneje povedal podpredsednik odbora, komunist Tortorella, so končno le dosegli soglasje. V zvezi z datumom pa je demokristjan Mormora dejal, da predsednika »prav gotovo ne bodo "poslušali" za božič ali Silvestrovo, vsekakor pa naj bi datum določila predsednika obeh zbornic v dogovoru s predsednikom republike«. O odločitvi odbora pa je socialist Capria povedal, da so bili vsi člani za odložitev srečanja s Cossigo, nekaj dvomov o tem pa je izrazil le demokristjan Pinto. Predsednika Cossigo pa bi radi »poslušali« tudi člani parlamentarne komisije za pokole. To so sklenili na včerajšnejm zasedanju, ko so se tudi odločili, da predsednik komisije že danes pošlje tri pisma: prvo bo namenjeno predsedniku Cossigi z željo po srečnaju, drugi dve pa bosta naslovljeni na predsednika ministrskega sveta Andreottija, ki naj bi komisijo seznanil z vso doslej zbrano dokumentacijo o načrtu Solo in poskrbel, da se ohrani vsa dokumentacija o Gladiu. Te dokumente pa naj bi komisija prejela še pred njihovo predajo parlamentu, vsekakor pa najkasneje do 30. decembra. Trst zahteval postopek proti sodniku Cassonu TRST — Beneški sodnik Felice Casson je spet v središču dogajanja. Tokrat je za to poskrbelo tržaško pravdništvo, ki je od pravosodnega ministra Vassallija zahtevalo pooblastilo, da lahko začne postopek proti Cassonu zaradi domnevnega razžaljenja predsednika republike v treh člankih, ki jih je Casson objavil v časopisu Nuova Venezia med januarjem in junijem. V njih se je Casson nanašal tudi na predsednika republike, obravnaval pa je povezave med politično oblastjo in ložo P2. Sodnik Casson je v zvezi s tem dejal, da gre za stare stvari, ki nikakor ne bodo vplivale na potek trenutne preiskave. Včeraj pa se je v zvezi s petoveljskim atentatom srečal z odvetnikom Bernotom. Ta je po srečanju dejal, da naj bi prišla na dan nova odkritja, ki naj bi bremenila bivšega agenta SID kapitana Labruno in še nekatere vidne predstavnike tajnih služb in oboroženih sil. Bernot je še dejal, da ni izključena možnost presenetljivih aretacij. Dedek Mraz prinaša vrsto poviškov tarif RIM — Medministrski odbor za cene je včeraj poskrbel za predbožično darilo Italijanom v obliki višjih tarih za telefon, televizijsko naročnino in cestnine, danes pa bo razpravljal še o višjih cenah električne energije. Tako bo od 1. januarja vsak lastnik barvnega TV sprejemnika v blagajno RAI prispeval 142.000 lir (prej 125), medtem ko bo za črnobelo televizijo naročnina znašala 138.000 lir (lani 119.995), s tem da naj bi se obe naročnini kmalu izenačili. Blagajna RAI bo tako težja za 206 milijard. Prav tako z novim letom bodo za 4 odstotke višje cestnine, s tem da jih za enak odstotek lahko zvišajo še med letom. S 16. januarjem bo telefon dražji za 2.880 lir, dvojček za 2.150 in poslovni telefon za 4.075 lir. S 6 na 4 minute bo skrajšan čas impulza za krajevne pogovore, nekoliko cenejši pa bodo mednarodni pogovori. Nove tarife bodo državi prinesle približno 900 milijard. Vse te podražitve na kratki rok ne bi smele bistveno vplivati na rast inflacije. Minister za proračun Po-micino je izjavil, da naj bi januarja nove cene vplivale na inflacijo v višini 0,15%, pri tem pa je treba povedati, da bodo za računanje takrat upoštevali le višje cene TV, ostale poviške pa šele kasneje. Več desetin smrtnih žrtev v Albaniji? Kongres ljudskih poslancev na udaru nacionalnih interesov zveznih republik TIRANA — Albanski begunci, ki se trenutno nahajajo v Parizu, so dejali, da so manifestacije v albanskem glavnem mestu Tirani in v drugih mestih zahtevale več deset mrtvih in več sto ranjenih. Albanski begunci pa, ki živijo v Lyonu in okolici, so to novico potrdili in dejali, da so poulični neredi, ki so pred dnevi izbruhnili v Elbasa-nu, zahtevali najmanj 30 mrtvih in od 200 do 300 ranjenih. Manifestacije naj bi bile izrazito nasilne, med slednjimi pa so oropali in uničili več trgovin in zažgali vrsto avtobusov in osebnih vozil. Podobna slika naj bi se ponovila tudi v Skadru, kjer naj bi umrlo kakih šest policajev. Medtem so študenti, ki so se zbrali v umetnostnem inštitutu v Tirani, zahtevali izpustitev političnih jetnikov in odložitev bližnjih februarskih volitev. V Albaniji nadalje obnavljajo stranko zelenih, ki je še v ilegali in dejavnost katoliške cerkve. Predsedujoči Anatoli Lukianov v pogovoru z Borisom Jelcinom in Mihailom Gorbačovom (Telefoto AP) MOSKVA — Kongres ljudskih poslancev Sovjetske zveze, ki se je v torek začel z zahtevo o nezaupnici Mi-hailu Gorbačovu, je tudi včeraj poskrbel za zaplet, ki pa je bil tokrat pričakovan. Predsednik estonskega parlamenta Arnold Ruutel je s kongresnega govorniškega odra pojasnil, zakaj estonska delegacija zapušča delo kongresa, obenem je pozval poslance, naj pomagajo, da se popravi »stalinistični zločin«, s katerim je bila ta republika leta 1940 nasilno priključena k Sovjetski zvezi. Kongres pa so zapustili tudi številni poslanci iz Moldove v znak protesta, ker se ga udeležujejo tudi gagauški in pridnjeperski poslanci. Na ozemlju Moldove so namreč Gagauzi ustanovili Gagauško avtonomno republiko, Rusi in Ukrajinci pa Pridnjeprsko. To pa ni bil edini včerajšnji zaplet. Tudi predsednik Uzbeške SSR Islam Karimov je jasno povedal, da njegova republika ne bo podpisala novega zveznega sporazuma, dokler ne bodo podrobno obrazložili status, ki ga bodo imele posamezne republike v novi zvezi. Marsikateri poslanec pa se je včeraj spotikal prav nad pomanjkljivo jasnostjo. Leningrajski župan Anatolij Sob-čak je očital, da Gorbačovovo ponedeljkovo poročilo vsebuje le »deklarativne značilnosti in ne jasne analize vzrokov, ki so državo pripeljali v sedanjo situacijo«. Prav tako ni Gorbačov podal jasnega programa in ne mehanizmov, ki bi državo popeljali iz sedanje gospodarske in politične krize- Za predsednika Ruske federacije Borisa Jelcina pa je bil govor sovjetskega predsednika Gorbačova »korak nazaj«, poskus vsiljevanja »diktata suverenim republikam«. O bodočnosti skupnega življenja naj odločajo suverene republike in ne zvezni center, je še poudaril Jelcin. Novinarji koprske televizije preklicujejo svojo stavko KOPER — Odbor uredništva italijanskega programa TV Koper-Capo-distria je novinarjem in redaktorjem italijanskega programa koprske televizije predlagal, da začasno prekličejo stavko, ki so jo bili napovedali za 27. december. To pa zato, da bi se izognili nadaljnjim nesporazumom glede njenih resničnih ciljev. V svojem sporočilu namreč navajajo, da so bile njihove zahteve po razjasnitvi usodnega trenutka te televizije namenoma popačene in instrumentalizirane. Kdo naj bi te zahteve popačil pa niso natančno pojasnili. Sicer pa v svojem sporočilu razlagajo: »Vprašanje je bilo preneseno na raven narodnostnega spopada: gre za politično igro, ki je italijanski program TV Koper-Ca-podistria ne sprejema in jo kategorično zavrača.« Kaj se pravzaprav dogaja na koprski televiziji, zanima marsikoga, ki zadnje mesece spremlja dogajanje v zvezi s tem javnim medijem. Kot strela z jasnega so namreč začele jeseni deževati slabe novice za TV Koper-Capodistria. Najprej napoved o prekinitvi pogodbe s Fininvestom, potem brisanje signala koprske TV iz italijanskega televizijskega prostora. Vse pa se je verjetno začelo že takrat, ko je koprska televizija izgubila pravico do neposrednih evrovizijskih prenosov. V tistem trenutku je postala manj zanimiva za premožne italijanske partnerje. Kakorkoli že - prav zaradi usahnitve pomembnega finančnega vira, so se začeli kopičiti problemi. Novinarji italijanskega programa so tako dobili občutek, da so se znašli pred praznino, brez jasne uredniške politike in brez prave podjetniške strategije. Krivca za vse to pa so videli predvsem v vodstvu koprske televizije, zaradi česar so direktorju Janku Tedešku izrekli nezaupnico. Novinarji italijanskega programa TV Koper-Capodistria so tudi menili, da je koprska televizija lahko samo medij nacionalnega pomena v funkciji italijanske skupnosti v Jugoslaviji in slovenske manjšine v Italiji. Komercialna usoda TV Koper-Capodis-tria ne bi smela ogroziti te svoje temeljne funkcije. Vso stvar so zapletli delavci uredništva slovenskega prograna TV KC, ki niso soglašali z načinom postavljanja zahtev italijanskih kolegov. V svojem opozorilnem pismu so sicer večkrat zatrdili, da podpirajo televizijo italijanske narodnosti, vendar so ob vsem tem dobili slab občutek. Namreč, da »bi se iz dokaj nejasne formulacije v javnem pismu uredništva italijanskega programa dalo znova sklepati, da se program TV KC oddaljuje od njegove temeljne, to je manjšinske funkcije, na račun razvoja slovenskega programa in vključevanja TV KC v osrednje slovenske programe. Poudarjanje nacionalne vloge TV Koper-Capodistria za italijansko narodnost v Jugoslaviji in slovensko v Italiji, ne pa tudi njene celovite funkcije v okviru nacionalnih programov Slovenije, kaže na težnjo oženja vloge TV KC, s čimer se oži odnos in skrb države Slovenije do manjšin in zapostavlja teža prostora, v katerem TV KC deluje: obmejna, manjšinska in mednarodna vloga ter funkcija povezovalca skupnega prostora. Nasprotovanje taki ustavno podprti vlogi TV Koper objektivno terja ustanovitev dodatne produkcijske enote v Kopru, kar bi bilo nesmotrno...« Delavci uredništva slovenskega programa TV KC so k temu dodali možnost, da bi se slovenski program takoj preselil pod streho TV Slovenije, kjer bi »morda celo lažje opravljal svojo celovito vlogo poročanja iz tega prostora«. Iz zapisanega bi torej lahko sklepali, da je prišlo do sporov dveh nacionalnih redakcij - italijanske in slovenske - na koprski televiziji, kar bi verjetno marsikomu močno godilo. Prav zaradi tega je odločitev odbora uredništva italijanskega programa o začasnem preklicu napovedane stavke razumljiva, saj se želijo izogniti nadaljnjim nesporazumom glede njenih resničnih ciljev. V italijanskem programu zdaj trdijo, da je tak prikaz narodnostnega spopada zanje nesprejemljiva politična igra. Osrednje vprašanje, ki ostaja odprto, pa je še zmeraj, kako nadomestiti denar, ki je odšel z Berlusconijem. BORIS ŠULIGOJ • Predsedstvo France Bučar in Lojze Peterle so bili na včerajšnji tiskovni konferenci v Cankarjevem domu povsem mirni in nasmejani, očitno niso preveč zaskrbljeni. Peterle nam je izrecno dejal, da so se najbrž stvari z Armado nekoliko umirile tudi pod pritiskom sveta in intervencije ameriške administracije. Slovenska predsedniška »trojica« je na tiskovno konferenco prispela iz Zagreba, kjer je celotno dopoldne tekel pogovor s predsednikom Tudjma-nom in ostalim hrvaškim »vrhovniš-tvom«. Prvo vprašanje se je povsem logično nanašalo na predmet zagrebških pogovorov. Predsednik Kučan je malce v šali, malce pa zares, dejal, da je v Zagrebu snežilo, da je bilo vse belo in mrzlo. Nato pa je nadaljeval, da so se dogovorili za skupen nastop na današnjem zasedanju zvezne skupščine, ki je na dnevni red postavila razpravo o slovenskem plebiscitu in varnostno politični položaj v državi. Soglasni so, da je treba stvari urejevati v odnosih z republikami, da se Slovenija ne bo šla zagovarjat, da slovenska delegacija predstavi svoja stališča o plebiscitu. V kolikor bodo ta stališča sprejeta, bosta obe delegaciji sodelovali v razpravi, v kolikor pa ne, se bosta umaknili. Kasneje je predsednik Bučar še pojasnil, da gre v bistvu za legitimnost zvezne skupščine in z njo za legitimnost zvezne vlade. Njen mandat zapade 3L decembra, je dvodomna. Zbor republik in pokrajin je neligiti-men, ker ga je Srbija s svojo ustavo enostransko spremenila in ukinila pokrajinsko albansko skupščino, ohranila pa tri mesta v predsedstvu in drugih zveznih organih. Druga skupščina, zbor državljanov je enostransko z večino svojih glasov podaljšala mandat. Sedaj je treba počakati, da se ta zbor spremeni, saj so bile povsod demokratične volitve, ki bodo avtomatično privedle do personalnih zamenjav, kot so že bile izvedene v Sloveniji in na Hrvaškem. Bistvo problema je torej v legitimnem pogajalskem telesu, ki se postavlja na nov način. V tej zvezi je bil govor tudi o Miloševiču in srb- skih volitvah, ki so nedvomno legitimne. Kako pa bo s pogovarjanjem? Odgovor je za sedaj preuranjen. Toda zmagale so sile, ki so se dose-daj zavzemale za federalno in centralizirano državo in ki so zavračale razgovor, če se prej ne pristane na njih stališče. Zato je tudi vprašljivo, če bo prišlo do sestanka med Miloševičem in Kučanom. Slovenija je tak razgovor predlagala pred letom in pol, večkrat ga je ponovila, zadnjič ga je sprožila slovenska skupščina. Slovenija ni torej kriva, če do razgovora ne bo prišlo. Mnogo je bilo vprašanj in zelo jasnih odgovorov o mejah. Slovenija seveda ne namerava spreminjati mej. Kakorkoli se stvari iztečejo, meje bi ostale nespremenjene in s te strani ni nobene novosti. Izid plebiscita tudi ne pomeni a priori, da je Slovenija za odcepitev, je pa za uveljavljanje svoje suverenosti in ustvarjanje novih odnosov. Bučar je v tej zvezi poudaril, da je mnenja, da je z Jugoslavijo konec tudi Srbije, seveda pa iz tega potegne diametralno drugačne zaključke kot Slovenija. Predsednik Peterle pa je pouaril, da se počasi, toda vztrajno spreminja svetovno javno mnenje. Pred kratkim sploh niso hoteli niti čuti za konfederacijo, sedaj pa se odnosi in Stališča bistveno spreminjajo in se Evropa in svet počasi zavedata, da prav volilni izid v Srbiji privede do nujnega novega političnega zemljevida tudi v Jugoslaviji in s tem do nujnih sprememb. Slovenija se torej pripravlja na plebiscit. Vse raziskave javnega mnenja dokazujejo izredno visok odstotek volilcev in torej vseh državljanov Republike Slovenije, ki nameravajo v nedeljo oditi na volišča, kot tudi visok odstotek odločenih za pozitivni odgovor in torej za samostojno in suvereno državo Slovenijo. Dejstvo je, da je ta odstotek že sam po sebi mnogo višji kot je vseh Slovencev in da se je torej ogromna večina prebivalcev neslovenske narodnosti odločila glasovati »da« in s tem prevzeti odgovornost za usodo tudi slovenskega naroda in svojo usodo izenačiti z bodočnostjo Slovencev. V tej zvezi sta bila zanimiva odgovora Bučarja in Peterleta o možnosti dvojnega državljanstva, kot tudi načela že napi- sana v znanem pismu in medstrankarskem dogovoru, da bodo vsi ne-Slovenci imeli možnost dobiti slovensko državljanstvo in z njim seveda tudi potni list, ki ga pripravljajo in ki bo po mnenju predsednika Peterleta uveljavljen v enem letu. Določeno izjemo predstavlja Srbska demokratska stranka, ki je bila v nedeljo ustanovljena v ljubljanskem Cankarjevem domu na izredno hrupen način. Bolj kot govori in izjave govori koreografija. Zborovanje, na katerem je bilo prisotnih 15000 ' 20000 Srbov živečih v Sloveniji, se j® pričelo s petjem srbske himne »Bože hrani, bože spasi«, nadaljevalo s stopnjevano hrupno prosrbsko mitingaš' ko vročico, ki je bila usmerjena v’ Knin, h kninskim izkušnjam, njihovemu načinu borbe, s proslavljanje111 tamkajšnjih politikov, kar je seveda doseglo višek z govorom kninskega prvaka psihiatra akademika Raškovi' ča. Višek pa je seveda predstavlja'0 vzklikanje srbskemu predsednik0 Slobodanu Miloševiču, ki je traja'8 skoro deset minut. Izbruh skrajneg8 militantnega nacionalizma povezan 5 kninskimi dogodki, zelo močno 10 tragično spominja na izkoriščanj® nemške nacionalne zavesti pred drugo svetovno vojno v Sloveniji v K°' čevju, v Celju in Mariboru, v Vojvodini še zlasti pa dramatično z Nem0 1 ki so živeli na ozemlju takratne C5K Vse to se je izredno tragično končal0. • Slovenija drugih povezavah, ki ustrezajo nj' hovim dejanskim interesom. , Predsedstvo SFRJ je tudi tokr® pokazalo, da mu je tuj demokrat čen način reševanja jugoslovans*4 krize in odnosov med narodi lavije. Predsedstvo Republike Sl venije meni, da je to dejanje Pre. sedstva SFRJ politični pritisk na J _ goslovansko javnost in na državi) ne Republike Slovenije pred pl jj^e D slo' citom. Predsedstvo Repu Slovenije je prepričano, da bo s‘"0 venski narod in vse prebival* ^ Slovenije dostojno odgovorilo ^ takšno ravnanje in pritiske Pr .j, sedstva SFRJ in to z udeležbo odločitvijo na plebiscitu, spor slovensko predsedstvo. Deželna skupščina bi morala včeraj začeto razpravo končati v petek Razkorak med potrebami in razpoložljivimi sredstvi v ospredju proračunske razprave v deželnem svetu V deželnem svetu se je včeraj začela razprava o deželnih finančnih zakonih in dokumentih, in sicer 0 zakonskem predlogu (št. 250), ki prinaša navodila sestavo večletnega deželnega proračuna in proračuna za prihodnje leto, o deželnem razvojnem načrtu in o finančnem predračunu za prihodnje leto ozi-r°ina za obdobje 1991-93. Poročilo o zakonskem Predlogu št. 250 je v imenu upravne večine predsta-'dl svetovalec Tomat (KD), v imenu opozicije pa Poli 'KPI), medtem ko sta o ostalih dveh dokumentih po-fočala Tersar (PSI) za večino in prav tako Poli za “Pozicijo. Rdeča nit, ki se je vlekla skozi vso včeraj-Snjo razpravo, je bila seveda velik in poglabljajoči 86 razkorak med potrebami deželnega razvojnega ?ačrta in proračunsko finančno razpoložljivostjo, ki t° je letos še posebno močno skrčil državni finančni 2akon, ko je breme saniranja javnih financ v občutni tduri pr enesel tudi na ramena dežel. Deželni finančni predračun pa je kljub tej težav-dr situaciji potrdil cilje iz deželnega razvojnega načrta, ki so značilni za delovanje Dežele v vsem tekočem mandatu - je rečeno v poročilu upravne večine 'n ki zadevajo zlasti zaščito in krepitev posebne avtonomije, ovrednotenje strateške in mednarodne vloge FJK (in še zlasti njenega ekonomskega in kul-Urnega sodelovanja z vzhodnoevropskimi država-a*1), izboljšanje kakovosti življenja na deželnem “Zemlju ter spodbujanje in pomoč pri procesih mo-uernizacije in inovacije deželnega proizvodnega aparata in realnih storitev za podjetja. Dežela pa bo te namene v prihodnjih treh letih zaradi skrčenja 1 ržavnih prispevkov izgubila okrog 350 milijard lir “trio, k čemer je potrebno prišteti še okrog 30 do 40 Jathjard, ki jih bo vsako leto izgubila na račun novih Pristojnosti oziroma bremen, ki jih je morala prevze- V tako uokvirjeno razpravo so včeraj dopoldne Posegli svetovalci Trangoni (KD), Gambassini (LpT), ^“ti (PSI), Cavallo (zeleni z mavrico), Travanut ^ I) in Maria Piccoli (KD), v popoldanskem delu asedanja pa naj omenimo poseg svetovalca Slovenke skupnosti Bojana Brezigarja, ki pobliže zadeva Pui našo narodnostno skupnost. Brezigar je posebej opozoril na nujnost zaščite deželne avtonomije in posebnega statuta, ki jima zakon za obmejna območja deja še posebno veljavo, saj poudarja dejstvo, da je naša dežela obmejna in da v njej živijo jezikovne manjšine, po drugi strani pa je podčrtal tudi nove pristojnosti, ki jih je država prenesla na našo deželo in ki zadevajo prav jezikovne manjšine in javno šolstvo. Glede zakona za globalno zaščito slovenske manjšine pa je svetovalec SSk podčrtal, da je potrebno razčistiti še nekatere probleme v okviru naše dežele, kot so npr. raba slovenskega jezika v odnosih z javnimi oblastmi in priznanje Slovencev iz videmske pokrajine kot sestavnega dela manjšine. Po Brezigarjevih besedah bo namreč zaščitni zakon moral nujno zaščititi potrebe subjektov, katerim je namenjen (torej Slovencev), pa čeprav bo pri tem seveda upošteval okolje, v katerem ti subjekti živijo. V svojem posegu se je svetovalec lotil še vprašanj zaščite kraškega ozemlja in vsega, kar ta prinaša za njegove prebivalce, odnosa oziroma razkoraka med tržaškim mestom in njegovo okolico, sodelovanja s Slovenijo in dejavnosti naše dežele v skupnosti Alpe-Jadran itd. Proračunska razprava se bo v deželni skupščini nadaljevala še danes in jutri, saj je predvidenih skupno okrog 40 posegov, zaključiti pa bi jo morali najkasneje v petek. Naj dodamo, da so včerajšnji začetek dela deželne skupščine izkoristili predstavniki sindikatov upokojencev CGIL, CISL in UIL, da so opozorili na svoje probleme. Pred vhodom v deželni svet in nato tudi v dvorani so zahtevali, da bi deželni proračun namenil več pozornosti za okrepitev temeljnih socialnih služb za starejše člane deželne skupnosti in za učinkovitejšo pomoč tistim družinam, ki morajo skrbeti za neavtonomne ostarele svojce. Reči je treba, da je bil o tem precej govora tudi iz svetovalskih klopi med včerajšnjo razpravo, saj je prav socialni oziroma skrbstveni sektor eden izmed tistih, ki jih bo krčenje deželnih proračunskih sredstev najbolj prizadelo. VLASTA BERNARD Ocena opozicije Proračunski dokumenti deželnega odbora predstavljajo pravo obtožbo sedanjega zakonodajnega sistema, ki ne jamči zadovoljitve prioritetnih ciljev deželnega razvoja v tej fazi omejenosti finančnih sredstev. Ostra sodba o finančnih dokumentih deželne uprave je iz vrst komunistične opozicije, ki je včeraj svoja stališča izrazila tudi na tiskovni konferenci. Komunisti so s svojim poročilom o finančnih dokumentih želeli dokazati, da je mogoče izdelati tudi drugačen proračun in predvsem -kot je poudaril svetovalec Travanut - da je tudi mogoče dobiti sredstva zanj. Vendar je za to potrebna takojšnja široka zakonodajna in normativna revizija, s katero - kot je poudaril Poli - ni mogoče odlašati do konca triletnega proračunskega obdobja. Finančni dokumenti, ki jih je predstavil deželni odbor so namreč rezultat nujnosti in sile, ne pa - kot bi po mnenju KP1 morali biti - izraz želje po tej neob-hodni reviziji, ki jo med drugim zahteva tudi priprava na poenotenje evropskega tržišča leta 1993. Skratka, da bi čim bolj zmanjšali razkorak med cilji deželnega razvojnega načrta in med potrebami finančnega manevra, bi bilo po mnenju deželnih svetovalcev KPI treba doseči tri temeljne stvari: povečati priliv državnih sredstev, kvalificirati izdatke predvsem s pravilnimi investicijskimi izbirami in poskrbeti za večjo selektivnost proračunskih izdatkov na osnovi prioritetnih' kriterijev. Povrhu pa so se komunisti v tem okviru odločno zavzeli tudi za zakonsko ureditev novega odnosa med deželnim odborom in svetom, da bi lahko skupščina ne samo nadzorovala delovanje odbora, ampak predvsem proces strukturne revizije proračunske zakonodaje. Dario Tersar novi načelnik deželne svetovalske skupine PSI % PSI: Komisija za metropolitansko območje konkreten korak k reformi tržaških ustanov Trst — Za tržaške socialiste je bil Ponedeljek v političnem smislu zelo P memben dan: sprejetje resolucije o stanovitvi posebne komisije za vpra-nJa tržaškega metropolitanskega ob-očja v deželnem svetu je prvo kon-tj j 0 politično dejanje za uresničitev stega, kar je bilo zelo poenostavljeno P ‘oienovano »teorem«. Gre namreč t. ““lovit problem institucionalne re-tržaških javnih ustanov, kar t ®Prosto pomeni njihovo poenostavila m racionalizacijo, na osnovi katere 1 "Počno prišli do večje učinkovitosti ^ po koordinacije njihovega delova- v,^° je strnjen pomen tistega, kar so n eraj na tiskovnem srečanju v dežel-_ m svetu poudarili predstavniki PSI A.anfranco Carbone, Dario Tersar in D ?ssaodro Perelli, ki so želeli javnosti 2 jasniti svojo politično linijo v zvezi rist7PraV0 0 Preureditvi deželnega tu-jitnega sektorja in o vprašanju trpkega turističnega območja, je Približno poldrugim mesecem Sp tržaško pokrajinsko vodstvo PSI Žašlrv!0 dokument o racionalizaciji tr-dal n ekonomskih ustanov - je povesi Parelli - politična iniciativa v tem Sen a Pa se ie začeia že takrat, ko je vSnelli ob razpravi o zakonu za fesof na °bniočja v senatu predstavil EAtrrC*i° 0 reformi tržaških ustanov ta • f ih EZIT. Na deželni ravni pa je čarati™ najprej zadela ob letoviš-likek0 ustanovo, ki jo »odlikujejo« ve-operativne in upravne pomanj- Dario Tersar kljivosti. Sicer pa je bila to v političnem smislu iniciativa cele stranke - je poudaril Carbone - in ne samo »amandma svetovalca Tersarja, še manj pa odbornika Carboneja«. »Gambassini namreč po desetih letih, kar opravlja vlogo deželnega svetovalca, še vedno ne pozna pravilnika deželnega sveta, sicer bi vedel, da lahko amandmaje predstavljajo samo svetovalci, ne pa tudi odborniki,« je ironično pripomnil Carbone in Gambassini-ja označil kot »transverzalnega svetovalca«. Sicer pa bi naš amandma, če bi vztrajali, gotovo prodrl - je nadaljeval odbornik ^ vendar nam ni šlo samo usodo letoviščarske ustanove, pač pa za globalno reformo tržaških ustanov. Tako pa deželni svet ni uveljavil kot turistično območje samo Trsta, pač pa vso njegovo pokrajino, kar so socialisti zahtevali od vsega začetka, saj bi bilo resnično nesmiselno, če bi vanj ne sodil tudi Kras. Tržaška letoviščar-ska oziroma bodoča ustanova za turistično promocijo pa bo vsekakor začasna, kar je za PSI politično pomembno, ker imajo na tak način za seboj politično večino pri uveljavljanju zahteve po globalni reformi tržaških ustanov. Tudi Dario Tersar, ki je prav včeraj prevzel funkcijo načelnika deželne svetovalske skupine PSI, je izrazil zadovoljstvo, ker je bilo namesto ob semplicistični resoluciji za ohranitev tržaške letoviščarske ustanove doseženo soglasje večine ob mnogo bolj pomembni resoluciji, ki predvideva ustanovitev posebne komisije za reformo tržaških ustanov. To pa je po njegovi sodbi eden od najbolj zanimivih rezultatov tekoče zakonodajne dobe. Ob Tersarjevem imenovanju na pomembno mesto načelnika svetovalske skupine PSI (v ponedeljek zvečer jo je ratificiralo deželno vodstvo stranke) je včeraj izrazil veliko zadovoljstvo tržaški tajnik Perelli, za katerega je to -ob imenovanju Tržačanke Fabiane Ro-manutti za deželnega podtajnika -konkreten znak notranjega uravnovešanja, ki krepi vlogo tržaške federacije. (vb) Plebiscit: SSk solidarna z matico TRST — Slovenska skupnost je izrazila polno solidarnost z glavnino slovenskega naroda v trenutku, ko s plebiscitom samostojno odloča o lastni poti. To stališče je SSk sprejela na petkovem zasedanju deželnega tajništva, ki se je sestalo v Nabrežini. V spooročilu je rečeno, da ima slovenska narodnostna skupnost v Italiji, čeprav nima istih odgovornosti in nalog kot rojaki v matični Sloveniji, pravico, da izreče svoje mnenje in da podpre stoletne težnje po samostojnosti in neodvisnosti. Obenem pa je želela SSk izpričati povezanost z rojaki in skupno čutenje, ko hočejo odločati sami o sebi. V tem okviru je SSk odločno podprla pobudo za enotno deželno zborovanje, ki je bilo sklicano za jutri v Gorici. Na seji je deželno tajništvo odobrilo osnutek možnih dopolnil k slovenski ustavi glede manjšinske problematike in nato razpravljalo o zakonu o Krasu. S tem v zvezi je podprlo predlog, naj bi Slovenci sami pripravili svoj osnutek zakona o zaščiti in razvoju kraškega območja. SSk je pripravljena nuditi strokovno in politično pomoč, obenem pa namerava v kratkem tudi formalno povabiti zainteresirane komponente, strokovnjake in organizacije na skupni posvet o tem vprašanju. V nadaljevanju je bil govor o ureditvi stalnih gledališč v Italiji in o notranjih vprašanjih. V Centi važno zasedanje o novi Evropi skupnosti bjj0^^"TA — Zasedanje v Čenti je Zel° važen in zanimiv dogo-ten' P.riv katerem pa je bila obču-toriD Slr®a odsotnost številnih sek-tar|.V' ki bi bili lahko zainteresi-$rei'. manjkali so predstavniki kfaio • množičnega obveščanja, tevJ 7°^ uprav iri kulturnih druš-Plati • ^ru9e' gotovo negativne host '^e treba opozoriti na odsot-PPblik0ro^eva^cev k1 gostov Re-b(ia rfe Slovenije, medtem ko je ke nParrtcipacija gostov iz Koroš-KlinK 0 kakovostni ravni. žase(L • em Pomanjkljivostim je razjip nje osredotočilo pažnjo na Pilo, pP^°bleme in jih tudi razčle-tUro r°krajinski odbornik za kul-io je 0 Um' .pokrovitelj pobude, ki ih pri garuzbal Center za storitve žasedan- ve iz Vidma, je iz tega tovitvp oluščil tri osnovne ugo-•horaia-, Fva: Evropa držav se bo Po sk bodoče preleviti v Evro-Droga: sprejeti jo upravitelja* kulturni in upravni P, zadeva pa jezikovni problem, da bi odpravili probleme nesposobnosti jezikovnega dogovarjanja in sporazumevanja na tem obmejnem teritoriju, ki ga združujejo tri kulture (romanska, germanska in slovanska). Tretja: zadeva problem informiranja znotraj tega območja, pri čemer si je treba vtisniti v zavest, da nismo več različni narodi, ampak narodi Evrope. Vse to pa ni malenkost. Pokazatelji so nam tudi delno že uresničene akcije, ki niso le navadne želje, ampak izkušnje, poskusi in že dosežene pridobitve. Zgodovinsko podlago, ki je bila ocenjena kot očarljiva, je na zasedanju podal Tito Maniacco. Sam gleda na zgodovinsko Furlanijo kot na preplet ljudstev, jezikov in idej, tako da ga označuje kot dolgo izmenjavo mrzlih tokov, ki prihajajo s Severa in pa toplih tokov, ki seveda prihajajo z Juga. V sintezi je to ljudstvo možno označiti kot absolutno avtentično v vseh svojih izrazih. To je torej en kamenček v mozaiku Evrope skupnosti. Vprašanje kulturne in jezikovne organizacije Evrope skupnosti je odprl Ferdinande Sablatnig iz predsedstva koroške vlade, ki je sugeriral, da bi treba predvsem delovati ob robu posameznih skupnosti in delati predvsem na področju izobraževanja, da bi na tak način premostili težave na področju jezikovnih izmenjav. Podprl je sodelovanje med univerzami iz Trsta, Vidma, Ljubljane in Celovca, da bi prišlo do ustanovitve univerze Alpe-Jadran. Napovedal je tudi, da bo Koroška uvedla italijanščino kot drugi jezik v šolah. Iz svojih izkušenj novinarjev katoliških tednikov iz prostora Alpe-Jadran je o problemih informiranja spregovoril don Duilio Corgnali, direktor glasila »Vita Cattolica«. Le-ti že od leta 1988 prirejajo mitinge v raznih mestih in ustvarjajo kulturno kooperacijo širokega razmaha. Zelo zanimivi so bili posegi krajevnih upraviteljev: Giuseppa Chiabudinija, predsednika Gorske skupnosti Nadiških dolin, Arman-da Noacca, župana iz Tipane, Ser-gia Faleschinija, župana iz Tablje in Vincenta Rauscherja, župana iz Šmohorja. Z različnimi toni in večkrat zelo poglobljeno so bili podani posegi nekaterih kulturnih delavcev. Posegli so predsednik furlanskega centra plastičnih umetnosti posl. Gabriele Renzulli, predsednik Instituta za slovensko izobraževanje Pavel Petricig, predsednik kulturnega združenja Valcanale Carli Lagger, predsednik kulturnega krožka Rečan Aldo Clodig tre še Renato Quag-lia in Ksenija Jelen iz Centra za storitve in prireditve iz Vidma. PAVEL PETRICIG Milan Kučan in D. Rupel odgovarjata na pismo SKGZ Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza je pred nekaj dnevi naslovila na slovensko predsedstvo in vlado protestno pismo v zvezi z dogajanjem ob odprtju italijanskega konzulata v Ljubljani, na katerem je bila prisotna le ena od komponent. Predvsem pa je SKGZ opozorila oblasti v Sloveniji, da bi bilo ob pomembnih priložnostih, kot je bilo odprtje konzulata, nujno, da bi se slovenski predstavniki srečali z manjšino. Na noto SKGZ je najprej odgovorila Slovenska skupnost, danes pa objavljamo še odgovora predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana in zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Spoštovani gospod Klavdij Palčič SKGZ Trst Prejel sem vajini pismi o udeležbi predstavnikov posameznih organizacij oziroma skupnosti Slovencev v Italiji na svečanosti ob odprtju Konzulata Republike Italije v Ljubljani, 1. decembra 1990. Otvoritev Konzulata Republike Italije v Ljubljani je bil za nas pomemben dogodek. Poseben pomen je temu dogodku dajala udeležba g. Giannija De Michelisa, zunanjega ministra Republike Italije in razgovor, ki ga je ob tej priložnosti imel s predstavniki naše republike. Pri odprtju Konzulata sem v svojem krajšem pozdravnem nagovoru posebej opozoril tudi na vlogo in pomen manjšin oz. nerešen problem slovenske manjšine v Italiji. Zunanji minister Republike Italije g. Gianni De Michelis se je z demokratičnim odgovorom pozitivno odzval na to moje opozorilo. Z obžalovanjem pa moram ugotoviti, da je bila storjena napaka, da nismo imeli razgovora s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti iz Italije pred razgovorom z zunanjim ministrom Republike Italije g. Giannijem De Mic-helisom, kot to praviloma storimo pred vsakim pomembnejšim uradnim srečanjem s predstavniki Republike Italije in tudi Dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Tembolj, ker smo nedavno še posebej zagotovili, da bo to resnično stalna praksa. Želel bi zagotoviti, da do podobnih spodrsljajev v prihodnje ne bo prihajalo, ker so taki razgovori ena najboljših možnosti, da se uveljavlja slovenska narodnostna skupnost kot aktivni dejavnik, ki je tudi s svojim problemom prisotna v vseh odnosih med •Republiko Italijo in Republiko Slovenijo. Samo po sebi je umevno, da morajo biti prisotni v teh razgovorih predstavniki vseh komponent slovenske narodnostne skupnosti, ki imajo edini moralno legitimacijo, da govorijo v njenem imenu. Z opravičilom za neljubo napako vaju lepo pozdravljam Milan Kučan Predsednik predsedstva Republike Slovenije Poslano: — g. Klavdiju Palčiču — g. Ivu Jelnikarju * * * Gospod Klavdij Palčič Slovenska kulturno-gospodarska zveza Trst Prejel sem vaše pismo z dne 3. decembra t. L, v katerem ste pozitivno ocenili nedavno otvoritev italijanskega generalnega konzulata v Ljubljani ter izrazili zadovoljstvo nad pozornostjo, ki je je bila ob tej priložnosti deležna manjšinska problematika. Pripomnili ste, da naj bi bila na otvoritveno slovesnost povabljena delegacija samo ene od strank, za katere se opredeljuje slovensko prebivalstvo v sosednji Italiji. Delegacija Slovenske skupnosti me je obiskala na svojo željo neposredno pred otvoritvijo italijanskega konzulata, oziroma pred obiskom, italijanskega zunanjega ministra in me seznanila z nekaterimi problemi Slovencev, ki živijo na Tržaškem. Delegacija se je kasneje, na lastno pobudo, udeležila tudi otvoritvene slovesnosti, na katero je sicer vabila italijanska stran. Dr. Dimitrij Rupel Republiški sekretar Sestal se je tudi s predsednikom deželne vlade Biasuttijem Delovni obisk v Trstu podtajnika pri predsedstvu vlade Cristoforija Sklicali so jo župani jadranskih občin V Zadru konferenca o ekoloških dilemah Včeraj se je mudil na obisku v Trstu podtajnik pri predsedstvu vlade Nino Cristofori. Prišel je, da bi se udeležil slovesne proslavitve 40-letnice Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je bila včeraj dopoldne na sedežu Mednarodnega inštituta za preučevanje človekovih pravic, popoldne pa je otvoril nov sedež -begunskega združenja Associazione delle comunita istria-ne v Ul. Mazzini 21 v središču mesta. Pred tem se je sestal s tržaškim prefektom De Felicejem, še v dopoldanskem delu obiska pa se je srečal tudi s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem, s katerim je priredil tiskovno konferenco. Podtajnik Cristofori je na srečanju s časnikarji najprej podčrtal zavzetost rimske vlade, da bi po senatu poslanska zbornica nemudoma dokončno odobrila zakon o obmejnih območjih. Povedal je, da se je v zadnjih dneh nekaj zataknilo v finančni komisiji, kjer so nekateri zahtevali, da bi besedilo zakona v celoti obravnavala zbornica. Prav po posredovanju podtajnika pri predsedstvu vlade pa je potem besedilo znova prevzela proračunska komisija v svojih zakonodajalnih pristojnostih. Le nekaj ur po tiskovni konferenci na sedežu deželnega odbora v Trstu je iz Rima prišla vest, da je proračunska komisija poslanske zbornice dokončno odobrila zakon o obmejnim območjih, kot obširneje poročamo na prvi strani. Cristofori in Biasutti sta na srečanju s časnikarji govorila še o vrsti vprašanj, med katerimi bi na prvem mestu omenili zgodovinsko znanstveno preučevanje vprašanja fojb na mednarodni ravni. Cristofori je dejal, da bi v tem trenutku italijanska vlada ne postavljala tega vprašanja na ravni Italija-Jugoslavija, pripravljena pa da bi bila podpreti morebitno pobudo Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške za ustanovitev delovne skupine, ki bi se z njim ukvarjala. Cristofori je vsekakor poudaril, da gre za raziskovanje zgodovinske resnice, ki bi ne smelo odpirati starih ran, ampak predvsem utrditi odnose medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Beseda je tekla tudi o odškodninah istrskim beguncem za zapuščena premoženja v Jugoslaviji. Biasutti je izrazil pripravljenost deželne uprave, da bi pomagala vladi pri reševanju birokratskih ter drugih postopkov in problemov, ki čakajo na mrtvi točki, in sicer mogoče tudi z odprtjem posebnega deželnega urada. Cristofori je vzel na znanje Biasuttijev predlog in dejal, da ga bo vlada z naklonjenostjo preučila. Podtajnik pri predsedstvu vlade je nadalje povedal, da bo prihodnjega januarja steklo delo mešane državno-de- želne komisije za revizijo rednih dohodkov Dežele Furlanije-Julijske krajine, kakor tudi delo paritetne komisije za določitev izvršilnih norm posebnega statuta Furlanije-Julijske krajine. Cristofori je tudi zagotovil, da bo vlada v kratkem odobrila izredne ukrepe v prid poplavljencem v Furlaniji, in izrazil njeno pripravljenost za sklenitev programskega sporazuma z našo deželno upravo za skupne investicije. Biasutti je sicer kratko srečanje s Cristoforijem pozitivno ocenil. S posebnim zadovoljstvom je podčrtal, da vlada namerava spoštovati obvezo, ki jo je sprejela 19. marca letos, da bo sporazumno z Deželo revidirala vprašanje njenih rednih dohodkov. Poudaril je, da je finančno stanje deželne uprave resno in da bi nujno morali dvigniti njen delež pri terjatvi najpomembnejših davščin v Furlaniji-Julij-ski krajini, ki zdaj znaša 4 odstotke. Omenimo naj še, da je podtajnik Cristofori v pogovoru s časnikarji potrdil, da namerava vlada storiti vse, kar je v njeni pristojnosti, da bi prihodnje leto parlament odobril Macca-nicov osnutek zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Dejstvo, da je obravnava osnutka v zadnjih časih nekoliko zastala, je treba po njegovem mnenju pripisati predvsem prezaposlenosti parlamenta zaradi obravnave finančnega zakona. Včeraj so prišli v Trst župani in izvoljeni predstavniki najvažnejših jadranskih mest, ki so na seji paritetične italijansko-jugoslovanske komisije določili datum konference o ekoloških problemih Jadrana, ki bo 6. in 7. maja v Zadru. Na sestanku, ki mu je predsedoval tržaški župan Richetti, so bili prisotni Živana Olbina in Vladimir Cavčič, predstavnika Stalne konference jugoslovanskih mest, župan Zadra Livljanič, župan Pulja Delbianco, župan Reke Lužavec, koprski župan Juri, župan Budve Pribilovič, župan Kotorja Mačic in splitski župan. Na italijanski strani so bili na sestanku občinski svetovalec Občine Bari De Vivo, občinski odbornik iz Ancone Pianelli, predstavnik vsedržavnega združenja ANCI Cirimele, predstavnik deželnega ANCI Ciuffa-rin, tržaška občinska odbornika Bettio in Anghelone in svetovalka Polettijeva. V imenu Občine Trst je prisotne goste pozdravil tržaški župan Richetti, ki je naglasil pomen srečanja, saj je bil to izrazito tehnični sestanek, na katerem so postavili nekatere osnove za prihodnjo konferenco v Zadru. Osnovna tema zasedanja bodo ekološka vprašanja, ki se seveda med sabo razlikujejo, saj ima vsako izmed omenjenih mest svoje specifične probleme. Na sestanku so se zato oglasili zgoraj omenjeni predstavniki in orisali kra- jevne položaje. Prav omenjena izh°; dišča bodo osnova konference, ki želi podrobno in znanstveno spregovoriti 0 temeljnih ambientalnih problemih' predvsem pa o Jadranu, ki je zadnja leta povzročil vsem omenjenim mestom in seveda celotni jadranski obali vrsto preglavic. Jadran je eden izmed bolnikov, ki zaskrbljajo bodisi italijanska mesta in dežele bodisi mesta in republike Jugoslavije. Morje je eden izmed temeljev življenja, hkrati pa tudi vir velikih zaslužkov. Alarmni zvonec z® osrednje turistične kraje in seveda tudi obalne prestolnice je bilo prekomerno cvetenje alg, ki je za kar dve sezoni belilo glave turističnim delavcem in seveda ekologom. Alge pa so "pomagale" vsaj toliko, da so se stvari le pričele premikati na mednarodni ravni. Italija in Jugoslavija, ki od Jadrana tudi živita, sta sklicali vrsto sestankov in konferenc. Povezali so se tudi znanstveniki in drugi strokovnjaki, skratka, pot si je utrlo prepričanje; da morje ne pozna meja in da bo treba poseči s skupnimi močmi. To bo tudi duh prihodnje konference v Zadru, kjer bo govor o splošnih ekoloških problemih, očitno pa je, da bo v ospredju prav morje s svojimi boleznimi in težavami. Občine, ki so neposredno zainteresirane, pa lahko odigrajo v bitki za čisti Jadran odločilno vlogO' Pred današnjo občinsko sejo v Devinu-Nabrežini w Nabrežinska SSk: Zupan Locchi je za nas povsem nesprejemljiv Devinsko-nabrežinski župan Locchi bo na današnji občinski seji uradno napovedal odstop in s tem odprl upravno in politično krizo v občini. Kot kaže, pa bo šlo le za napoved odstopa, kar ima sicer precejšnjo politično veljavo, formalno gledano pa bo odstop pravnomočen le, ko _ga bo ratificirala občinska skupščina. Zupan bo napovedal odstop na zahtevo Slovenske skupnosti, ki kontestira njegovo znano pismo notranjemu ministru v zvezi z vprašanjem dvojezičnih osebnih izkaznic. Jabolko spora pa ni le slovenščina na osebnih izkaznicah, zelo sporno je namreč tudi vprašanje nekaterih dopolnil h konvenciji za Sesljanski zaliv, ki jih hočejo demokristjani in socialisti odobriti ne glede na politično krizo tristrankarske koalicije. Potek današnje občinske seje bo vsekakor zelo vplival na politično usodo Občine, saj je težko pričakovati, da bi ob dodatnem razkolu okrog Sesljana SSk znova ubrala pot zavezništva s KD, ki tudi v raznih intervjujih njenih voditeljev stalno poudarja brezkompromisno podporo Locchijevi potezi o izkaznicah. Devinsko-nabrežinska sekcija SSk je svoje načelno stališče o dvojezičnih izkaznicah znova iznesla na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili občinski tajnik Terčon, načelnik svetovalske skupine Brecelj in občinski odbornik ter deželni svetovalec Brezigar. Tajnik je obnovil dogajanja, ki so odprla pot izvolitvi prvega italijanskega župana Devina-Nabrežine in se zaustavil na aferi o izkaznicah, ki jo je Locchi sprožil dobro vedoč, da bo to peljalo naravnost v krizo uprave. Politična bitka SSk — je podčrtal Ter- čon — je načelnega značaja in zadeva zaščito pridobljene narodnostne pravice. Za vsem tem se ne skriva želja, da bi SSk znova dobila župana, to tudi ne pomeni neuzapnice koaliciji, ampak predvsem nezaupnico Locchiju, ki je, kot se je dalo razumeti iz včerajšnje tiskovne konference, za SSk povsem nesprejemljiv. Glede tega je bilo poudarjeno, da stranka nima nobenih predsodkov za oblikovanje morebitne leve uprave s KPI in s PSI, kot tudi nima predsodkov glede morebitne kandidature socialista Caldija za župana. Marsikaj bo vsekakor odvisno od razvoja dogajanj in tudi od sklepov današnje občinske seje. PSI se je pred nekaj dnevi uradno izrekla za nadaljevanje sodelovanja s KD, miljska izkušnja — je bilo rečeno na tiskovni konferenci — pa nas uči, da se mnenja kaj kmalu lahko tudi spremenijo. Brecelj je podčrtal važnost bitke za ohranitev dvojezičnih izkaznic in govoril o strankinih pobudah v zvezi s tem problemom. Brezigar pa se je zaustavil pri Sesljanskem zalivu. Locchi je pred časom na zahtevo KPI sprejel obvezo, da bo Občina izdala dovoljenja za gradnje v zalivu šele ko bodo vsa zemljišča formalna last Cardarelli-jevih družb, kar pa se do sedaj še ni zgodilo. Župan pa se sedaj umika od sprejetih stališč in zahteva, naj občinski svet na današnji seji revidira to stališče, kar pomeni, da bi Občina izdala gradbena dovoljenja tudi če nista Finsepol in Fin.Tour. formalna lastnika vseh zemljišč. »Nam se zdi nemoralno, da prej nekomu nekaj obljubiš (KPI op. ur.), potem pa teh obljub ne spoštuješ,« je še dejal Brezigar. S. T. Res zadovoljiv predpraznični koncert ricmanjskih godbenikov Med klasičnim in Trobilna skupina glasbene šole ricmanjske godbe (Foto Magajna) Ob bližajočem se koncu leta, tik pred božičnimi prazniki so ricmanjski godbeniki tudi letos s koncertom voščili srečno novo leto vsem svojim zvestim poslušalcem. Že tradicionalna prireditev Godbe na pihala iz Ricmanj je v nedeljo popoldan razživela publi-koobčinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu, ob predpraznični priložnosti pa seveda v primerno prazničnem vzdušju. Poleg zunanjega lesketa pa so nastopajoči godbeniki dokazali tudi zadovoljivo raven glasbenega poustvarjanja in številnemu občinstvu podali nadvse prijeten koncert z »običajno« godbenimi, modernejšimi in pa čisto klasičnimi skladbami. Nedeljski koncert je orkester, ki ga sestavlja 47 članov, pod vodstvom dolgoletnega kapelnika prof. Ennia Kri-sanovskega, otvoril z znano Lofflerje- vo koračnico Dixi Parade. Že z drugo skladbo pa se je začel glasbeni sprehod po privlačno temperamentnih ritmih španske glasbene tradicije: po Kolditzevi priredbi »najsončnejših« španskih melodij (venček so celo z zanosom zaključili z živahnim skupnim vzklikom ole!) je sledila instrumentalna fantazija na temo slovite Granade. Prvi del nastopa pa je sklenila vesela koncertna koračnica Adija Rinnerja. Svojstven intermezzo je predstavljal nastop trobilne skupine godbene glasbene šole. Skupina je začela vaditi januarja letos na pobudo in pod mentorstvom prof. Flavia Sgubina, ki na šoli tudi več let poučuje. V njej igra osem članov (poleg Sgubina še Bojan Žafran in Egidio Belaz na trobento, Luka Grego .- tudi učitelj v ricmanjski god- novejšim beni šoli - na rog, Viljam Lorenzi ih Aldo Grison na pozavno, Maksimilijan Komar na evfonij in Fabrižio Buzzai na basovsko tubo), v nedeljo pa se je pred občinstvom predstavila že četrtič, po nastopih pri Domju, v cerkvi v Ricmanjih, ob otvoritvi novembrskega občnega zbora ZSKD v tržaškem Kulturnem domu. Koncertni repertoar trobilne skupine ricmanjske godbene šole pa obsega skladbe Susata, Hewit-ta, Purcella, Elgarja in štiri priredbe angleških prazničnih hvalospevov. Tudi v tretjem delu nedeljskega zaključnega koncerta, v katerem je spet nastopil ricmanjski pihalni orkester v celotni zasedbi, so bile na vrsti skladbe, ki so jih godbeniki pod vodstveni Krisanovskega in s številnimi vajanU po posameznih instrumentalnih sekcijah naštudirali v letošnji sezoni. Občinstvo je tako lahko prvič prisluhnil0 sicer znani Sousovi koračnici The Starš and Stripes Forever, ki jo vsele) igrajo predvsem ameriške instrumentalne zasedbe. Kot običajno je tudi 1®' tošnji repertoar obsegal skladbo iz klasične glasbene zakladnice: tokrat je bila na vrsti uvertura znane Rossinije' ve opere buffe Italijanka v Alžiru, v kateri je izstopal solo klarinetista Ma' rina Marsiča. Zanimivo, predvsem Pa izvirno je učinkovala Bagatela Vink® Štrucla, takoj za njo pa še Kolditze'1 Boogie for Two, krajša, prijetno razgi' bana skladba za duo evfonijev (igral® sta Maksimilijan Komar in Branko K0' fol) in pihalni orkester. Koncert sta v čisto novoletnem vzdušju zaključil1 priredbi Straussovega valčka in znanega Radetzkega Marscha, ki so ga °~. navdušenem ploskanju občinstva tud1 ponovili, (dam) h razgovora z nekaterimi članicami o zadnjih pobudah ustanove O dolgoletnem in požrtvovalnem delovanju odbora Slovenskega dobrodelnega društva Slovensko dobrodelno društvo deluje v Trstu že od leta 1948, s članicami tega društva smo se srečali na njihovem sedežu v Ul. Macchiaveli 22. Hitele so delati darila za božične praznike (o tem priča tudi fotografija M. Magajne), pa so bile hitro pripravljene tudi za razgovor. Naše sogovornice so bile: Ondina Pavletič, Majda Ostan, Irena Srebotnjak, Silva Gašper-čič in Vera Vesel, v odboru pa so še Zora Polojac, Sonja Gržinič in Marta Terčelj. »Ni prvič, da opravljamo to delo. Že vrsto let obdarujemo najbolj potrebne otroke na naših šolah, takšne, ki nam jih učiteljice posebej priporočijo. Tokrat bomo pripravile okrog 50 paketov.« Pogledali smo po založeni mizi in videli, kaj vse so pridne in požrtvovalne članice društva dajale v vsak paket. Tu so bili lepi čevlji, bunde, trenerke, srajce in volnene majice, spodnje perilo, šali, pa še veliko šolskih potrebščin in seveda tudi nekaj sladkarij. »Držimo se tega, kar nam povedo učiteljice, ali pa zaprosijo starši sami. Imamo še vrsto dobrotnikov, ki nam marsikaj tega, kar vidite tu na mizi, podarijo in nočejo biti na to niti imenovani; vse ostalo nabavimo same.« To je zahtevno in zamudno delo: ko je društvo slavilo 40-let-nico svojega delovanja, so pripravili in razdelili celo okrog 300 paketov. »Ne pričakujemo zahvale, čeprav smo veseli, če se nam kdo oglasi in pove, da smo ga osrečili, ali da smo osrečili njegove bližnje.« To pa seveda ni edina dobrodelna akcija, ki jo imajo članice društva v načrtu. Nakterim staršem poskrbijo, da prejmejo mesečne prispevke za razne refekcije in za plačilo tečajev, ki jih obiskujemo njihovi otroci. Skušajo pomagati tudi, če gre za stroške za razne šolske izlete. Nadalje plačujejo za najpotrebnejše otroke stroške za plavanje v bazenu, za učenje- angleščine, plačujejo pa tudi naročnine za revije Galeb, Ciciban in druge revije. »Že tretji dan po velikih poplavah v Sloveniji smo poslali na ustanovo Caritas v Kopru veliko rjuh, odej, pregrinjal in še drugih oblačil za prizadeto prebivalstvo, medtem ko smo nabrani denar naložili pri openski hranilnici.« Preko sklada Mihaela Flajbana deli Dobrodelno društvo tudi štipendije, predvsem univerzitetnim študentom, manjše podpore pa delijo tudi srednješolskim študentom oziroma njihovim družinam. Včasih je slovensko dobrodelno društvo organiziralo tudi poletne kolonije v Devinu in v Šempolaju. Sedaj so to dejavnost morali opustiti, ker je zelo težko najti osebje, ki bi kolonije vodilo. »No, če bi vam hotele našteti vse dobrodelne akcije, ki smo jih izvedle v teh letih, bi lahko dolgo naštevale še in še. Pred časom smo na primer od nekaterih naših dobrotnikov prejeli kar precej oblačil za prav majhne otroke. Spomnile smo se bolnišnice na Igu pri Ljubljani in poslale tja kar zajetno darilo. Zelo so nam bili hvaležni.« Neva Lukeš Na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev Predstavili knjigo gledaliških kritik prof. Jožeta Peterlinu V ponedeljek so v Društvu slovenskih izobražencev predstavili knjigo gledaliških kritik pokojnega Jožeta Peterlina. Delo, ki nosi naslov »Slovensko gledališče 1945-1975« je pred nedavnim izšlo pri Mladiki. Nekaj podatkov o avtorju je napisal Marij Maver, ki je tudi zbral fotografsko gradivo in obširno bibliografijo. Za predvojni tisk pa je bibliografijo sestavil prof. Mirko Mahnič. Likovno je knjigo opremil slikar Edi Žerjal. Delo vsebuje 108 najpomembnejših Peterlinovih gledaliških kritik. Na ponedeljkovem večeru v DSI je prvi spregovoril prof. Martin Jevnikar, ki je prisotnim posredoval nekaj bistvenih podatkov o prof. Peterlinu. Rodil se je leta 1911 na Vinjem vrhu pri Beli cerkvi (Novo m§sto). Že kot dijak je kazal veliko nadarjenost za odrsko umetnost in je bil tudi član raznih igralskih skupin v Sloveniji. Obenem je pisal tudi gledališke kritike. Ob koncu vojne je prof. Peterlin prišel v Trst, kjer se je takoj vključil v tukajšnje življenje in se zavzemal za okrepitev narodne zavesti pri slovenski manjšini. Med drugim je s svojim nekdanjim sošolcem prof. Vinkom Beličičem vodil poskusno vpisovanje v slovenske srednje šole v Trstu. Poučeval je na klasičnem liceju, obenem pa vztrajb sledil dejavnosti slovenskega gled3'1.; ča. V tridesetih letih ni izgubil n1 ^ ene predstave in je svoje vtise posre doval po radiu. V Trstu je prof. Peterlin pri slovenski radijski postaji ustanovil tudi r dijski oder, je nadaljeval prof. JeVI1j. kar, in »izšolal« več nadarjenih i9r®.a cev. Poleg tega pa je dal pobudo nastanek Slovenskega kulturnega ^ ba, revije Mladika, sodeloval je pri ute tanovitvi DSI in Slovenske pros ter dal zamisel za nastanek štu dijsk* dnevov Draga. Aleksij Pregare je na ponedelj* vem večeru v DSI prebral nekaj 0^ lomkov iz Peterlinove knjige, bi3**? er je razvil zanimiv pogovor. ReZ .a, Jože Babič, ki ga je Peterlin v sv0i^ zapisih večkrat pohvalil, je predvS.(ja izrazil mnenje, da je ta nova izredno dragocen prispevek k zg° g vini slovenskega gledališča v Trst svojimi zapisi je Peterlin prisP.®.^ tudi k izboljšanju repertoarne P0 *0v3 gledališča, je poudaril Babič, ^l®« e. kritika je bila vedno strokovno bteveč-Ijena in konstruktivna, čeprav j® r-krat povzročila razburjenje.v odg pih krogih, (hj) Pozitivni komentarji v tržaških političnih krogih Zakon za obmejna območja odpira Trstu nove možnosti Pokrajinski svet je ponoči glasoval o proračunu Svetovalec Zelenih Capuzzo »rešil« pokrajinsko upravo Odobritev zakona za obmejna območja je sprožila v Trstu vrsto pozitivih reakcij, ki naglašujejo predvsem h3' da bo zakon pomembno sredstvo, hi bo lahko vrnilo našemu mestu mednarodno vlogo, ki mu pripada, seveda, ,e bo znal Trst zakon pravilno izkoris-hti- V zakonu so tudi členi, ki predvidevajo podporo slovenski manjšini v •taliji in italijanski v Jugoslaviji. Tržaški župan Franco Richetti je *ako dejal, da odobritev zakona "omo-9°ča Trstu, da se kot protagonist soo-6a z izzivi nove Evrope". Richetti je nadalje naglasil, da bodo nove finan-dne postavke, predvsem pa ustanovi-tev bančnega off shore, omogočile ^estu, da obnovi svojo trgovsko tradi- cijo. Tržaški župan se je zahvalil tudi vsem tržaškim poslancem in zaključil svojo izjavo s pozivom Trstu, naj dokaže, da je vreden "novega kredita". Pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli je naglasil, da pomeni sprejem zakona za obmejna območja "veliko pridobitev za Trst in vso Julijsko krajino". Dejal je, da bančni off shore ter finančne in zavarovalniške usluge, ki so z njim povezane, odpirajo mestu nenavadne perspektive pri gospodarskem razvoju. Perelli je nadalje dejal, da se bo Julijska krajina okoristila z zakonom toliko bolj, če bodo v Gorici odprli predviden Center za usluge. Končno je Perelli naglasil "pomen fi- nančne podpore, ki jo zakon predvideva v korist slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji." Deželni tajnik KD Bruno Longo je izrazil svoje zadovoljstvo nad sprejetjem zakona in dejal, da pomeni osnoven inštrument za deželo Furlanijo-Julijsko krajino ter njene politične in gospodarske povezave z Vzhodno Evropo. Tržaški poslanec KD Sergio Co-loni pa je izjavil, da je zakon za obmejna področja zaključil svojo pot po sedmih letih in da so bile težave tudi v zadnjih trenutkih, "vendar smo jih premostili s solidarnostjo kolegov poslanske komisije za bilanco". Poslanec KPI Willer Bordon je dejal, da si komunisti ne želijo lastiti več zaslug od tistih, ki jih v resnici imajo. Naglasil pa je, da je prvi zakonski osnutek za obmejna območja vložil poslanec KPI Cuffaro (16. aprila 1984) in da je sedanji evropski poslanec Rossetti med prvimi govoril (leta 1988) o bančnem off shoru. Bordon pa je naglasil, da tudi ta zakon ne bo učinkovit, če ne bodo pravilno delovale strukture, kot sta pristanišče in železnica. Dejal je, da je zakon izjemno sredstvo, za boljše izkoriščanje nudenih priložnosti pa bo treba spremeniti tudi miselnost, saj smo še vedno preveč navajeni čakanja in smo premalo podjetniški. Interpelacija KPI italijanski vladi o svetoivanskem Narodnem domu Komunistični senator Stojan Spetič je včeraj posegel pri vladi v zvezi z 9radbenimi deli v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Parlamentarec KPI poziva Pristojne ministre (med njimi tudi šefa italijanske diplomacije De Michelisa), naj ^'mprej preverijo namene teh gradbenih del in naj o tem obvestijo slovensko Manjšino, ki gleda z zaskrbljenostjo na razvoj dogajanj v zvezi s tem vprašanjem. Svetoivanski Narodni dom je treba vrniti Slovencem (to piše med drugim rudi v Maccanicovem zaščitnem osnutku) in zato je treba preprečiti vse morebit-ne Poskuse za spremembo njegove namebnosti. Spetič nadalje v svojem vpraša-uju navaja zgodovinske in pravne razloge, po katerih Narodni dom pripada sl°venski narodnostni skupnosti, ki že dolgo let zaman čaka na njegovo vrnitev. Pokrajinski svet je ponoči glasoval o finančnem proračunu za prihodnje leto. Večinska koalicija lahko računa na podporo polovice svetovalcev, gotovo pa je, da bo upravi odločilno priskočil na pomoč predstavnik Zelenih Capuzzo, s tem, da se bo vzdržal ali pa da bo celo podprl bilanco. Svetovalec Slovenske skupnosti Harej je napovedal, da bo glasoval proti proračunu in torej, da bo ostal še dalje v opoziciji. Dejal je, da si med večinskimi političnimi silami utira pot težnja po emargi-naciji SSk, Hi je, kot je dejal Harej, zelo nezadovoljna z delom osrednjih tržaških uprav in z dejstvom, kako te tržaške uprave ocenjujejo vprašanje sožitja in zaščite slovenske manjšine. Omenil je tudi negativno zadržanje devinsko-nabrežinskega župana Loc-chija do potreb tamkajšnjih Sloven- cev, označil pa je kot farso številne obv tjanov) o vstopu tržaški občinski in pokrajinski odbor. obljube in obveze večinskih sil (posebno demokristjanov) o vstopu SSk Pred Harejevo glasovalno izjavo je prišlo do dolgega sestanka med pokrajinskimi voditelji SSk in KD. Slednji so do zadnjega skušali prepričati Hareja, naj podpre proračun ali pa naj ’ ’---------1 zapusti dvorano. bodo, kot kaže, na-'gluha ušesa. Pokrajinski odbor bo baje formalno sprejel nekatere zahteve zelenega Ca-puzza v zvezi z zaščito okolja in v zvezi z delovanjem obalno-kraške konzul-te. Tudi Capuzzo je pred glasovanjem Ansambel SSG uspešno zaključil turnejo po SZ Ansambel Slovenskega stalne-9« gledališča se je v noči na to-rek vrnil z gostovanja v Lenin-9radu, kjer je bil gost Teatra Komissarževskaja. Tržaški gle-Ualijfniki so v tednu dni odigra-li pet predstav: trikrat so nasto-Pili s Stričkom Vanjo Antona Čehova, dvakrat s Cankajervo Lepo Vido, predstavama, ki sta v zadnjih letih poželi največ nagrad in priznanj. Vseh pet veče-r?v je bilo nadvse lepo obiska-n|h. Igra naših umetnikov pa je bila nagrajena z zelo prisrčnimi aplavzi. Reakcije na uprizoritvi, kot je bilo pričakovati, so bile različ-ne- Striček Vanja v režiji Duša-na Jovanoviča je občinstvo pretresel, a zbudil tudi vrsto predvidljivih pomislekov, ki jih je silovita Javanovičeva postavitev doživela že tudi pri nas. Še najbolj kritični pa so ji morali pridati visoko profesionalnost in Ustvarjalno iskateljstvo. Lepa Vida pa je bila deležna navdu-senega sprejema in izrazov splošnega občudovanja kot nehaj novega, povsem neobičajnega, enkratnega. Gostovanje SSG v Leningra-bo, katerega je omogočilo Ministrstvo za turizem in priredit-v®> je bilo pravi gledališki praznik in za marsikoga tudi nepričakovano odkritje. Istočasno pa Pomeni pomembno uveljavitev slovenske poustvarjalnosti in še Posebej naše narodnostne skupnosti. Ob romunskem tovornjaku pretrgano življenje komaj 31-letnega Gabrovčana Prizorišče nesreče, v kateri je izgubil življenje 31-letni Franco Kocjan (Foto Križmančič). Nekaj minut pred 19. uro se je na mostu pri Gabrovcu pripetila včeraj strahovita prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 31-letni Franco Kocjan iz Gabrovca 107/a, njegov sopotnik, 40-letni Giovanni Paoletti iz Naselja S. Nazario 164, pa se je lažje ranil. Vzroke za nezgodo je treba iskati v spletu okoliščin, ki so jih nabre-žinski karabinjerji ugotavljali še pozno v noč. Po prvih ugotovitvah kaže, da je Kocjan s svojim alfa 33 peljal s Proseka proti Gabrovcu, ko se je na mostu, kjer je vidljivost močno omejena, nenadoma znašel pred težkim tovornjakom s prikolico romunske registracije. Šofer tovornjaka, 56-letni Luca Mirea iz Bukarešte, je verjetno zgrešil smer, tako da se je znašel na odcepu, ki vodi od Trbiške ceste mimo bencinske črpalke Benvenuti na gabrovški most. Na križišču s pokrajinsko cesto je romunski šofer počasi zapeljal proti Božjemu polju (pri tem ni znano, če je upošteval belo črto), ko je bil na sredi ceste, pa je pripeljal mimo Kocjan, ki je s prednjim levim delov silovito trčil v predzanje kolo prikolice. Tovornjak je zapeljal naprej še za kakih 20 metrov, Kocjana pa je vrglo iz avta na cesto, kjer je zaradi hudih poškodb obležal mrtev. Reševalci RK mu niso mogli pomagati, zdravnik Zadnik je lahko napisal le potrdilo o smrti, ranjenega Paolettija pa so odpeljali v katinarsko bolnišco. V nesreči se je le lažje potolkel po obrazu in prsnem košu, okreval pa bo v 10 dneh. Šofer tovornjaka je ostal nepoškodovan. Franco Kocjan zapušča ženo Ines Furlan in 7-letno hčerko Katrin, ki obiskuje osnovno šolo v Saležu. Bil je zaposlen pri podjetju za telefonske inštalacije Site, z družino pa se je v Gabrovec naselil šele pred nekaj leti. V vasi se ga spominjajo kot marljivega človeka, ki je v prostem času z velikim veseljem opravljal kmetijska dela na tastovi kmetiji. Večkrat mu je priskočil na pomoč prav Paoletti, ki se je včeraj peljal z njim. S Francovo smrtjo se v Kocjanovi družini nadaljuje tragičen davek, ki ga je cesta že zahtevala s smrtjo njegovih bratov. ^ nedeljo ob slovesnem blagoslovu tržaškega škofa Bellomija t*o petih mesecih obnavljanja bolj,. 0 Pstmesečnem popravljanju so v nedeljo popoldan ponovno odprli vrata 'tostni ke cerkve, posvečene sv. Janezu Krstniku (na sliki M. Magajne). Slav- nia v skupini za napredova-dri,**rVe moške divizije. V novem m Stvu želijo, da bi pristopili k ratik i^alci, ki želijo aktivno ig-strm ,0Žark° iu ne morejo več na-Pati y mladinskih prvenstvih. od«1 Ci kD Prosek trenirajo že bo^Ptembra. Krstni nastop pa ga iet0^raviii februarja prihodnje- kazalo, da bodo naši izgubili (Goričani so namreč vodili s 26:21), v tretji četrtini pa je prišlo do preobrata. Zadnje poteze srečanje so bile izredno izenačene in poletovcem je le uspelo ohraniti mirne živce in tako tudi zmagati s točko razlike. IZIDI ARDITA - DOM 70:26 DOM: E. Devetak 2, Cej 12, Bressa-ni, Mužič 4, Covi, P. Devetak 8, Primožič, Bensa, Cozzuccoli, Gravner. POLET - ARDITA 47:46 POLET: Senica 10, Lakovič 24, Krt, Taučer, Fonda 1, Sosič, Rebecchi, Budal, Genardi 12, Hrovatin. POLET - DOM 66:44 (TUDI ZA TROFEJO JADRAN) POLET: Senica 16, Lakovič 16, Krt, Taučer 6, Fonda 6, Sosič 2, Rebecchi, Budal 2, Genardi 16, Hrovatin 2. DOM: E. Devetak 2, Bressani, Mužič 10, Covi, P. Devetak 17, Primožič 2, Bensa, Cozzuccoli, Gravner, Sošol 2, Cej 9. KONČNA LESTVICA: 1. Polet 4; 2. Dom 2; 3. Ardita 0. Drevi v Nabrežini Sokol - Kontovel Drevi bo v telovadnici v Nabrežini s pričetkom ob 21. uri zanimiv slovenski derbi deželnim mladincev med domačim Sokolom in Kontovelom. Favoriti naj bi bili Kontovelci, ki imajo štiri točke več od Nabrežincev. Sicer pa bi sokolovci lahko drevi posrkbeli za presenečenje. DEČKI DON BOSCO - BOR 109:76 (48:37) BOR: Uršič 11 (5:8), Oberdan 22 (4:10), Požar 19 (3:6), Štokelj, Buda 2, Spangher 14 (6:1), Lapelj 8 (0:2). S tekme naraščajnikov Bor - Stefanel. (Foto Magajna) Brez poškodovanih Jogana in Colje so morali borovci priznati premoč Don Bosca, ki z 8 točkami vodi na lestvici. Naši so bili skoraj nekovredni gostiteljem v prvem polčasu, nakar se je pri borovcih porajala utrujenost in visok poraz je bil tu. Boljši od ostalih je bil Tom Oberdan, ki je dosegel kar 22 točk. SOKOL - RICREATORI 92:116 (43:56) SOKOL: Pahor 8. Širca 14 (1:1), Videni 4, Masten, Umek 39 (3:10), Kocjan, Tavčar 27 (3:7). ON: Sokol 19; Ricreatori 23. PM: Sokol 7:18: Ricreatori 7:25. TRI TOČKE: Širca 1. Sokolovci so v okrnjeni postavi visoko izgubili. Proti enakovrednemu nasprotniku so tokrat zaigrali res slabo. Skoraj porazni so bili pri skoku v obrambi, saj so nasprotniki z lahkoto lovili odbite žoge in nato tudi dosegali koše. V Sokolovih vrstah si pohvalo zasluži le Jan Umek, ki se je tako v obrambi kot v napadu srčno boril. (A. Pertot) OSTALI IZIDI: Stefanel - Kontovel 112:42; Barcolana - Santos 116:99; SGT - Poggi prelož. LESTVICA: Don Bosco, Stefanel, SGT in Poggi 8; Bor in Barcolana 6; Kontovel in Ricreatori 4; Sokol 2; Lat-te Carso in Santos 0. TURNIR »SPITFIR« POGGI - BOR 83:46 (45:23) BOR: Jagodic 16 (10:18), Kafol 2, Božič, Štokelj 6 (2:2), Stanič, Perkovič 14 (4:8), Grgič 2, Turk 6 (0:2). V nedeljo so borovci odigrali zadnjo tekmo turnija Spitfire, ki ga je organiziralo društvo Libertas. Naši so po pričakovanju izgubili z močnim Poggi-jem, ki razpolaga z velikim številom igralcev, ki zelo dobro izvajajo protinapade. Borovci so se tako uvrstili na 3. mesto. (U. A.) obvestila ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vse šahiste na 8. zamejsko šahovsko prvenstvo ZSŠDI veljavno za četrti memorial Zlatka Jelinčiča. Prvenstvo, ki bo v soboto, 22. t. m., ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.), bo potekalo po sistemu aktivnega šaha (pol ure časa za partijo). Vpisovanje tik pred začetkom turnirja. Vabljeni! PRIMOTOR KLUB vabi vse člane na občni zbor, ki bo v petek, 21. t. m., na Proseku v Soščevi hiši ob 20.00 v prvem, in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠD BREG - SMUČARSKA SEKCIJA organizira zimovanje v športnem centru v Cerknem od 22. do 29. t. m. Informacije ob četrtkih in petkih v telovadnici v Dolini od 20.00 do 21.30. Prostori so omejeni. SPDT - SMUČARSKI ODSEK prireja smučarske tečaje in izlete. Tečaji bodo v znanih smučarskih središčih januarja '91. Za informacije in vpisovanja na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 v uradnih urah (tel. 767304). Informacije dobite tudi pri odborniku Pavlu Fachinu (tel. 742488). SK DEVIN priredi zimovanje v Bovcu, in sicer od 23. do 29. decembra. Zainteresirani naj se zglasijo na sedežu v Cerovljah vsak torek ob 20.30 ali po tel. 200782. SK DEVIN organizira smučarske tečaje in izlete štiri nedelje v januarju 1991. Vpisovanje in informacije na sedežu v Cerovljah vsak torek ob 20.30 ali po tel. 200782. SK BRDINA organizira od 22. do 29. decembra zimovanje na Rogli. Vpisovanje na sedežu vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure. Informacije po tel. 212936. JK ČUPA priredi v soboto, 29. t. m., v gostilni Gruden v Šempolaju družabni večer s .kantavtorjem Iztokom Mlakarjem. Ob poslušanju njegovih "Štorij in baldo-rij" bo preskrbljeno za prigrizek in obilo dobre volje ob rujni kapljici. Člane in prijatelje Čupe vabimo, da se čimprej prijavijo Mirandi (tel. 212119), ker so mesta omejena. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%.. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik sreda, 19. decembra 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT jfjTjJJ Tiska EDIGRAF založnikov FIEG Beg v Zvezno republiko Nemčijo jima ni zagotovil varnosti pred italijansko pravico Po nedavni aretaciji v Nemčiji pri Kolnu domnevna morilca Livatina spet v Italiji RIM — Domnevna morilca sodnika Rosaria Livatina sta »na hladnem« v nekem italijanskem zaporu največje varnosti v srednji Italiji. Nemške oblasti so ju namreč včeraj izročile italijanskim, saj so ju takoj po prihodu z letalom na rimsko letališče Ciampino prevzeli karabinjerji. Triindvajsetletna Domenico Race in Paolo Amico sta obtožena, da sta skupno z dvema drugima pajdašema opravila atentat na 38-letnega sodika iz Agrigenta Rosaria Livatina na državni cesti med Cani-cattijem in Agrigentom. Takoj po umoru Livatina sta se domnevna morilca, oba doma iz kraja Palma di Montechiaro pri Agrigentu, zatekla v Nemčijo ter dobila zatočišče v predmestju Kdlna, kjer ju je gostil nek njun rojak, ki jima je tudi priskrbel delo v piceriji. Aretirali so ju po nalogu kvestorja Di Gennara 5. oktobra, takoj nato pa je iz Italije prišla prošnja za ekstradicijo. Prošnja in poziv Caselle RIM — »Za trenutek se postavite v kožo staršev, bratov-in vseh bližnjih sorodnikov tistih, ki so bili ugrabljeni. Kako bi se sami počutili? Apeliram se na vašo humanost in za boy Žič izpustite na svobodo vse tiste, ki jih še imate zaprte.« Tako zveni prošnja, ki jo je včeraj posredovala sredstvom množičnega obveščanja Angela Casella, mati Ce-sareja, ki je bil več kot dve leti v rokah ugrabiteljev. Angela Casella je tudi pozvala vse sorodnike ugrabiteljev, naj pozitivno vplivajo na slednje, saj je »v vsakem človeku, ki je zašel na stranpotja, kal dobrega, ki se mora razviti in na katerega je treba vplivati«. Trenutno je v Italiji sedem oseb, ki še niso na svobodi in ki so bile ugrabljene v zadnjih dveh letih, in sicer tri v letu 1989 in štiri letos. Tudi don Riboldi iz Acerre je objavil podobno prošnjo. V tradicionalni letni mirovni poslanici papež poudaril pomen svobode mišljenja VATIKAN — »Nobena oblast nima pravice posegati na področje človekovega mišljenja,« je v svojem tradicionalnem sporočilu za »dan miru« poudaril papež Janez Pavel II. (na sliki AP). »Svoboda mišljenja je osnova človekovega dostojanstva in nepriznavanje te pravice drugim predstavlja veliko nevarnost za mir,« je še dejal poglavar katoliške Cerkve, ki je s tem v zvezi poseben apel naslovil na vse tiste, ki s svojim položajem v javnosti na to lahko vplivajo. Tu je Janez Pavel II. mislil tako državne poglavarje, kot upravitelje, sodnike in vse druge, ki naj bi se z vsemi možnimi sredstvi borili za zagotovitev te najosnovnejše pravice. Pri tem pa je še posebej poudaril , da je treba izredno pozornost nameniti vsem vrstam manjšin. Janez Pavel II. pa je precej pozornosti namenil tudi verski nestrpnosti, ki danes ni tako redka. Pri tem je posebej opozoril na razne oblike integralizma in fundamentalizma ter poudaril, da je treba vedno upoštevati meje med verskimi in civilnimi pristojnostmi, ker verske norme nikoli ne smejo postati zakoni neke države. V svojem pozivu pa je papež spregovoril tudi o velikih spremembah v vzhodnoevropskih državah in pa o helsinškem sporazumu, v okviru katerega naj bi z novimi instrumenti v vseh državah še okrepili versko svobodo in toleranco drugače mislečih. Uspešna akcija proti trgovcem z mamili MATERA — V obsežni policijski akciji v Bazilikati in Apuliji so včeraj aretirali 39 oseb, ki so vse obtožene združevanja v kriminalne namene in trgovanja z mamili. Največ oseb so aretirali v Materi, drugi pa so iz Potenze, Barija, Rima in Salerna, dve osebi pa so aretirali v Vareseju in Brescii. Med akcijo, v kateri je sodelovalo približno 300 policistov, so zaplenili tudi kilogram hašiša, tri puške, pet tisoč nabojev in približno petdeset milijonov lir. Preiskava se je začela že marca, ko so v Materi in nekaterih okoliških krajih zaplenili manjše količine hašiša in kokaina. Na policiji so prepričani, da so s temi aretacijami razbili več skupin preprodajalcev mamil, ki so mamila dobivali iz Španije, Nizozemske in Nemčije, del pa tudi iz Lombardije in Apulije. Poleg 39 aretiranih (eno osebo še iščejo) so policisti prijavili še 15 oseb, za katere pa še raziskujejo morebitne kršitve zakona. V Catanii vrsta aretacij med »uglednimi« meščani CATANIA — Včeraj so v Catanii v okviru širše protimafijske akcije aretirali občinskega odbornika PSI Mariana Genoveseja, predstavnika krajevne organizacije obrtnikov Giuseppa Agostinella in še nekaj drugih vidnih predstavnikov organiziranega mafijskega kriminala na Siciliji. Sodnik Lima, ki vodi celotno operacijo, je takoj po aretacijah dejal, da so zaplenili tudi nekaj občinskih odlokov in še nekaj drugih dokumentov, vendar pa je dodal, da še ne more razkriti raznih nadrobnosti o tej širši protimafijski akciji, ki traja že celih sedem mesecev. Trije aretiranci so bili člani zadruge imenovane »Catania soccorso«, ki je bila redno registrirana le pred nekaj dnevi in ki bi morala v okviru delovanja občinske službe skrbeti za odnašanje nepravilno parkiranih osebnih vozil. Catanijski župan demokristjan Guido Ziccone je ob teh aretacijah lakonično dejal, da zaupa sodnim oblastem in da pravzaprav nima kaj dodati. »Morebitne namere in moje mnenje o tej protimafijski akciji, ki se je posredno pobliže dotaknila tudi delovanja občinskega odbora, bom povedal na prvi sejo občinskega sveta v Catanii, saj nočem poslabšati stanja, ki je ta trenutek že ital kritično,« je še dodal župan Ziccone. Rabini in mulahi enotni proti kraljici Izabeli I. Katoliški LONDON — Arabci in Židje iz Velike Britanije so v teh dneh našli skupni jezik .v odločnem nastopu proti predlogu, da bi za blaženo proglasili špansko kraljico Izabelo I. Katoliško, ki je finančno podprla Krištofa Kolumba pri odkritju Amerike in bila »svetel zgled bogaboječe kraljice«. Tako muslimanski verski voditelji kot rabini so napovedali, da bodo papežu Janezu Pavlu II. napisali pismo z zahtevo, naj prepreči to beatifikacijo. »Tista ženska, je bila hudič in ne svetnica. Za časa njenega vladanja so morali muslimani in Židje izbirati, ali se bodo spreobrnili v kristjane, ali pa bodo umrli na grmadi,« je z ogorčenjem poudaril predsednik islamskega društva za versko strpnost Hišam el Asavi. Manj drastičen je bil predsednik mednarodnega sveta za dialog med Židi in kristjani Sigmund Stern-berg, ki ne zahteva, da papež prepreči beatifikacijo, temveč naj vsaj zahteva poglobljeno študijo o vlogi Izabele I. Katoliške. Protestu so se pridružile tudi katoliške osebnosti. Predsednik škofovske komisije za odnose z židovsko skupnostjo Gerald Mahon je že napovedal, da bo Vatikanu posredoval svoje pomisleke, ker Izabelo I. ni mogoče dajati za zgled prave katoličanke. Pobudniki Izabeline beatifikacije upajo, da bodo špansko kraljico proglasili za svetnico v okviru slavnosti v Španiji, Italiji in Ameriki ob petstoletnici odkritja Novega sveta leta 1992. Izabela I. Kastiljska, ki je zaradi svoje verske gorečnosti bolj znana kot Katoliška, ima nesporne zasluge pri odkritju Amerike. Ko pa je Krištof Kolumb jadral proti Novemu svetu, je njegova kraljica prepričala svojega moža Ferdinanda Aragonskega, da je »osvobodil« Španijo neverniških Mavrov. Pri tem so se poslužili takih metod, ki so bile tudi za tedanje čase, ko strpnosti niso poznali, nepojmljive in izredno krute. Prav Izabela je ustanovila sveto inkvizicijo, ki je na tisoče ljudi poslala na grmado. Leta 1492 ga je podpisala odlok o izgonu vseh muslimanov in Židov iz Španije. Muslimani so se zatekli v severno Afriko, Židje pg na Britansko otočje in na Sicilijo. Prav britanski Židje pa so ohranili zgodovinski spomin na grozote, ki so jih doživeli njihovi predniki zaradi kraljice Izabele I. Katoliške. V podporo naporom za beatifikacijo so v teh dneh začeli v Španiji deliti brošuro, v kateri Izabelo 1. Katoliško »dajejo za zgled dekletom, ženskam, ženam in državnikom«. V Veliki Britaniji pa se bojijo, da bi »blažena Izabela« skalila odnose muslimanov in Židov s katoličani. Iz žarišča sporov in trenj Evropa zgled novih odnosov Na nedavni konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki so jo slovesno imeli v Parizu, so, kakor vemo, sprejeli sklep, o »institucionali-zaciji« konference, to pa skozi ustanovitev nekaterih organov; tako naj bi v Pragi imeli stalno tajništvo Konference, na Dunaju naj bi imeli center za preprečevanje kriz in konfliktov. Naposled pa naj bi v Varšavi bil center za »nadzor nad demokratično graditvijo« v sleherni deželi. Na programu pa imajo še druge organizme, med njimi tudi posebno agencijo za etnične skupnosti. Vse te ustanove pa naj ne bi bile toge, birokratske, marveč, kakor je rekel Mitterrand, naj bi spodbujale »hotenja za nadaljnje demokratične posege«. Skratka, brez dvoma nastaja evropska konfederacija s sodobnimi konotacijami, v kateri naj bi bile poleg ali pa v okviru Konference o varnosti in sodelovanju tudi številne druge institucije, kakršne so na primer že obstoječa Evropska skupnost, NATO (kajpak z drugačnimi cilji), Alpe-Adria, Pentagonala, ali pa tudi najnovejša tako rekoč južnoevropska skupnost Barcelona - Budimpešta, ki so jo pred dnevi ustanovili prav v Trstu. Proces demokratizacije naj bi se razvijal tako rekoč panevropsko, regionalno, podregionalno ali pa tudi krajevno (v sleherni državi) in sicer z decentralizacijo številnih državnih pristojnosti. Seveda do teh sprememb ne bo prišlo v kratkem, še manj naenkrat, marveč jih bo zaznamoval demokratični potek, ki bo vseboval geopoli- tične in mnoge druge, kakor danes pravimo, pluralnosti. Bistveno pa bo, da evropska »skupnost« ne bo grajena na »enotnosti« v klasičnem in zgodovinsko negativnem smislu, se pravi, da ne bo smela biti na račun »različnosti«. Evropa je kot najstarejša celina, obenem pa kulturno in tradicijsko najbolj bogata, resnično mozaik narodov, manjšin, kultur, zgodovine in seveda močnih tradicij. Z ene strani je lahko res žarišče sporov in spopadov, toda novi tok, nove evropske ustanove jo usmerjajo v to, da bi te njene različnosti postale dejavnik ne le povezovanja, marveč tudi dragocenega civilizacijskega bogastva. Prav to bogastvo pa naj bi v bodoče preprečevalo trenja in jih nadomeščalo le z novimi, plodnimi dogovori. Meje bodo zmeraj manj pomembne, čedalje bolj se bodo spreminjale v zgolj zgodovinske pomnike; tako rekoč mobilnost ljudi, ki bodo čedalje bolj državljani ne le svoje države, marveč Evrope, se bo kmalu pričela krepko povečevati. Imigracija državljanov iz vzhodne Evrope v za- hodno bo skorajda neizbežna, vendar jo bodo z dogovori, bolje, z naložbami v nekdanjih deželah vzhodnega bloka, lahko precej omilili. Skratka, Evropa ne bo, kakor je priznal sam Bush in kakor mu je brž potrdil Gorbačov v Parizu, velika »nacionalna« država, kakršna je Amerika, pač pa »skupnost nove vrste«, ki bo lahko postala celo vzor nove svetovne enotnosti. Graditev takšne nove Evrope je kajpak tudi v znamenju izziva: da bo namreč potrebno zaščititi in razvijati različne kulture in tradicije odpravljajoč, kar najbolj dosledno, nacionalistične, šovinistične, pa tudi skrajnostne patriotične vplive ter njihove ostanke. Seveda pa bo ključnega pomena, kakor je bilo naglašeno tudi v Parizu, proces demilitarizacije na celini, ki so ga pravzaprav že pričeli z odločnim zmanjšanjem konvencionalne oborožitve in vojaštva. Vse bolj se govori tudi o dogovorih v zvezi z jedrskim orožjem, najprej seveda taktičnim. Za uveljavitev procesa demilitarizacije, se pravi, v bistvu, varnosti na evropski celini, pa bodo potrebni še številni ukrepi tako dvostran- ski, kakor multilateralni. Ob tem bo bržčas g°' voril prvi dokument, ki ga bodo skušali pripra' viti na Dunaju, ko bo tam ustanovljen Centei preprečevanje sporov in konfliktov; pred tem m ga seveda pregledali tudi na glavnem tajnih11 Konference o varnosti in sodelovanju v Pragi- , Ukrepi pa naj bi bili v glavnem nasledki1: sleherna država, članica Konference, naj bi s prizadevala čimbolj zmanjšati dele proračuna^' namenjenih vojski, hkrati naj bi pričela s tak° imenovano konverzijo iz vojne v civilno induS' trijo; države naj bi sprejele dogovor ne samo 0 omejitvi vojne proizvodnje, marveč tudi zadev' nih raziskav, ki so drage, peljejo pa v nova za' ostrovanja; pogovorili naj bi se o novih tak° rekoč alternativnih »obrambnih vzrocih« brez0' fenzivnih elementov; pričeli naj bi pogovore 0 jedrskem razoroževanju s tem, da bi jedro mork lo V perspektivi ostati samo »simbolično«. Na Dunaju razmišljajo, v pripravah na ustk' novitev Centra, tudi o nekaterih drugih ukrepm^ Med njimi, na primer, o tem, da bi bilo treh pričeti s procesom razoroževanja tudi na mori ‘ s procesom odpravljanja jedrskega orožja iz. P° morskih enot; pa tudi o dogovoru, kajpak me , narodnem, s katerim bi omogočali nadzor rtk izvozom in trgovino z orožjem. Slednjemu n-meravajo, kakor se sliši, utemeljeno namek^ kar osrednjo pozornost. Trgovina z orožjem je .e bolj nevarna in graje vredna kakor kopiče orožja doma. MIRO KOCJAN