KOROTANSKI: Koroški šolski sistem. Žalostno je šolstvo koroških Slovencev; saj je znano zaradi svoje kurioznosti daleč preko koroških tnej! Ne dela časti ne Nemcem, ki so ga ustvarili, ne vladi, ki ga vzdržuje in podpira ter dopušča, da se vrše od nemškonacionalne strani najhujša nasilstva in zakonolomstva nad ubogim slovenskim koroškim ljudstvom. Mnogo ran nam je že zadalo in nas utegne popolnoma zadušiti to šolstvo, za katero moramo prispevati z lastnim denarjem. Na tisoče in tisoče slovenskih otrok nam je že potujčilo in nam vzgo- jilo najhujše poturice in sovražnike lastnega naroda. Ta demoralizacija in to raznarodovanje slovenske mladine se vrši s pomočjo podkupljenega in do skrajnosti sfanatiziranega učiteljstva, ki si jih je znala pridobiti nemškonacionalna stranka za najzanesljivejše propagatorje netnškonacionalne politike, da ji danes slepo služijo kakor najzanesljivejša opora za vse protislovensko gibanje. Toda vkljub vsemu temu koroški Slovenci nismo obupavali; stavili smo vse svoje upanje v pravičnost vlade ter smo bili trdno prepričani, da vladni krogi vendar enkrat izpree vidijo velike krivice, ki se nam gode in da napravijo za vselej konec neznosnim in naravnost sramotnitn razmeram. Posebno izprememba v deželnera predsedstvu nas je navdala z boljšimi upi. Ti naši upi so bili upravičeni tembolj, ker so prihajali ob tej priliki z Dunaja glasovi, da je novemu deželnemu predsedniku od centralne vlade poverjena naloga, da ublaži narodnostni boj na Koroškem in doseže sporazum med Nemci in Slovenci. Toda hudo smo se motili! Bolj nego kdaj prej je zavladal na Koroškem nemškonacionalni terorizera, in človeku se dozdeva, kakor bi hoteli v naglici završiti svoje delo in vreči 100.000 koroških Slovencev v nenasitno germansko žrelo in tako postaviti mostu do Adrije mogočen steber. Da jim pri tem prizadevanju najbolj služi šolstvo, o tem smo popolnoma prepričani, kakor se tudi ne sramujejo zlih dejanj, ki je ravno s pomočjo šolstva vršijo nad nami. Na to pot zatiralcev koroških Slovencev, posebno še slovenskega učiteljstva, se je podal tudi deželni šolski svet, ki daleko ni več, kar bi moral biti vpričo svoje vzvišene naloge, temveč je postal —kar jasno kažejo njega zadnji ukrepi — izvrševalna institucija nemškega »Volksrata", tako da v koroškem deželnem šolskem svetu ni možno več govoriti o kakih normalnih razmerah, temveč je v njem zavladala popolna anarhija. Vsi ukrepi, posebno imenovanja in premeščanja učiteljstva stoje pod kontrolo in se vrše po iniciativah »Volksrata", tako da je danes nemožno vsako imenovanje, proti kateremu je vložil nVolksrat" svoj — veto. Ne bomo tu na dolgo in široko razpravljali o neznanskih krivicah, ki se nam gode s te strani, temveč puščamo, naj govore dejstva! Za razpisana nadučiteljska mesta v Globasnici, v St. Lenartu pri Sedtnih Studencih in Grabštajnu, razpisana v mesecu januarju, se je priglasilo več prosilcev, in sicer za Globasnico trije: dva Slovenca in en nemškutar, ki v vsakem oziru daleko zaostaja za slovenskimi prosilci. Od štirih kompetentov za Št. Lenart je imel samo en, in sicer Slovenec, potrebnih izpitov iz slovenščine, katere znanje se je zahtevab pri razpisu prostih dveh mest. Dasi je biio pričakovati in bi odgovarjalo pravici, da bi imenoval deželni šolski svet Slovenca, ker sta bila edina kvalificirana prosilca za razpisana mesta, in to tembolj, ker sta se občina in krajni šolski svet v Globasnici ter oni v Št. Lenartu odločno zavzeli za imenovanje slovenskih prosilcev in se jim je tudi na merodajnem mestu obljubilo, da bo ustreženo njih željam — se je vendar zgodilo drugače. nVolksrat" je za vsako ceno hotel spraviti na omenjeni mesti nemškutarja; dasi nobeden njiju ni imel potrebnegu izpita iz slovenščine, je imel dež. šolski nadzornik Benda, kot zvest izvrševalec BVolksratovih" želj, pripravljene že tozadevne predloge. Ker se mu pa tako očividno kršenje zakona vendar ni posrečilo, si je pomagal na ta način, da je dež. šol. svet po petmesečnem cincanju in zavajanju prizadetih slovenskih krogov — čujte in strmite! — v Gobasnico imenoval službenim potom (aus Dienstesriicksichten), glede Št. Lenarta pa odredil, da se ima mesto v treh mesecih ponovno razpisati. Medtem časom pa so dobili nemškutarski učitelji od »Volksrata" obvestilo, da se naj v jeseni zglasijo k izpitu iz slovenščine in da z njega pomočjo in na njegov pritisk tudi gotovo prav dobro napravijo ta izpit, da bodo mogli biti imenovani pri ponovni kompetenci. Toda zgodilo se je še več: ..Volksrat" je — da za vse slučaje zasigura imenovanje nemškutarja za Št. Lenart — ponudil to mesto nemškutarskemu nadučitelju Samesu v Bilčovsu, ki ima tudi potrebni izpit. Ker pa se je ta protivil, češ, da ima na sedanjem mestu bolj udobno in bi bil tudi materialno oškodovan (ker je sedaj občinski tajnik), mu je BVolksrat" obljubil za to žrtev primerno nagrado ^, Za nadučitelja v Grabštajnu pa je bil imenovan Nemec ter so tudi tu prezrli slovenskega kompetenta, nadučitelja Horvata v Pontablju, ki inia celih 11 službenih let več nego imenovanec. Omenjena šola se sicer danes že prišteva k nemškim in tudi v razpisu niso zahtevali znanja slovenščine, dasi je med šoloobiskujočirai otroci 234 trdih Slovencev in le 10 Nemcev (od priseljenih staršev.) Slovenec ne sme dobiti tega mesta zato, ker bi utegnil tuintam izpregovoriti še kako slovensko besedo in bi tako oviral germanizatorični proces! Pri tej priliki tudi ne smemo zamolčati šikan in preganjanja slovenskega učiteljstva od strani deželnega šolskega sveta in šolskih oblasti sploh. Nadučitelja Horvata. ki je vzoren mož v vsakem oziru in ima že . 30 službenih let, je deželni šol. svet pred. | dvema letoma premestil iz službenih ozirov iz Cajne v Ziljski dolini v nemški Pontabelj samo zaradi tega, ker ni trobil v nemškonacionalni rog in je tuintam pokazal tudi svoje slovensko mišljenje. V teku dveh let je bilo to mesto trikrat razpisano (Horvat je vselej prosil zanje), a imenovanje še danes ni izvršeno! Tako visi nad ubogim, vestnim možem vedno Damoklejev meč in je celo nemški krajni šolski svet v Pontablju, uvidevši krivice, ki se mu provzročajo, energično protestiral proti takemu postopanju, s čimer je dal preganjanemu učitelju najlepše izpričevalo. Ravno pred nedavnim časom sta bila tudi Biz službenih ozirov" premeščena nadučitelj iz Lipe v Zilsko dolino in nadučitelj Maršnig od Drave vkljub slovenskemu izpitu z dvojezične šole na nemško šolo v Mali Št. Vid. j.Volksrat" se je hotel v tem primeru iznebiti dveh nadučiteljev, ki se nista hotela pokoriti nemškonacionalni kotnandi, in ju je nadomestil z agilnimi, neraškonacionalnimi agitatorji. »Volksrat4- pač prav dobro ve, da sta občini Lipa in Vernberg v slovenskih rokah in zato potrebuje zanesljivih in živahnih agitatorjev, ki bi pripravljali tla za todoče volitve, da prideta doslej še slovenski občini na skrajni jezikovni meji v nemške roke! To je bil dež. šol. svetu povod za premestitev — iz službenih ozirov. Lahko bi navedli še več takih slučajev, a za danes naj zadošča! Tudi ne bomo dalje komentirali stvari, temveč prepuščamo slovenski javnosti sodbo o tem postopanju koroškega deželnega šolskega sveta. Slovensko državnozborsko delegacijo pa nujno prosimo, da naj vbodoče tem razmeram posveča več paznosti, nego je bilo to — žal — doslej! Ali res ni mogoče nikjer dobiti sredstva in poti, da bi se napravil konec takim razmeram?! Ali je pa za koroške Slovence pravica res umrla ?! Pripomimjaimo, da je enak članek prlobčila tudi tržaška »Edmost«, ki pa ni bilaj konfisciTana. Podpisanci se usojaio gospoda deželnega predsednikŁi vprašati: 1. Je li mu znana ta konfiskacija? 2. Kaj more in hoce storiti, da se v, bodoče ne bodo več konfiscirali članki, ki popolnoma objektivno poročajo o korošfcih razmerah? Ljubljana, 24. septembia 1913. E. Gangl, dr. K. Triller, dr. Ivan TavČar. A. Ribnik*u» dr. Fran Novak, Josip Tunk, Reisner, Ciril Pirc, Fr. Višnikar, Jos. Le- narčič, F. Supančič.