Danes se je vsa Ljubljana v mogočnem številu odzvala klicu svojega prezidenta generala Leona Rupnika. Zbrala se je na Kongresnem trgu, na zgodovinskem prostoru. — Ogromni prostor so tokrat napolnili pripadniki vseh slojev in stanov slovenskega delovnega ljudstva. V ospredje se je kot najlepši ščit našega naroda postavila mladina, še pred njo pa že prvi pripadniki tistih oddelkov, ki se bodo poslej kot »narodni pionirji« podali na sradnjo trdnega in nezlomljivega zidu slovenske obrambe. Za njimi so stali uradniki, delavci, obrtniki, trgovci, industrijalci in pripadniki svobodnih p<>-klicev — vsi se namreč strnjeno zbirajo, da pobite na okope in na utrdbf, kakor je to slovenski narod vedno delal, kadar je bil v nevarnosti za svoj 0l)St0i- V. . , , . Na vso to množico so padale besede p. prezidenta generala Rupnika z vojaško jasnostjo in stvarnostjo. V klenih in nazornih mislih je slovenskemu ljudstvu razložil ves globoki in usodni smisel sedanje vojne, ko sc vsa Evropa pod vodstvom Nemčije bori za obstanek svoje kulture in svoje civilizacije. Računi brezbožnega boljsc-vizma in židovskega bogataštva so naši izmučeni Evropi zvarili trnjevo krono in ta trn jeva krona ima tudi mnogo trnov za slovensko ljudstvo, fim bolj zapleten bo ta boj EVrope, tem bolj bo tudi od malega slovenskega naroda zahtevano; moral bo prinesti na dan svoje nnjtrajncjše in najgloblje odlike, da sc bo mogel ohra- niti na tisti zemlji, ki jo že 1500 let prepaja s svojim delom, znojem in krvjo. Najlepše tradicije tega stalnega boja za obstoj slovenskega naroda pa so se ohranile do našega rodu v borbenosti slovenskega domobranstva. Prav je v svojem govoru povdaril gospod prezident, ko je slovensko domobranstvo pohvalil z besedami, da je to domobranstvo brezbožnemu komunizmu in njegovim tolpam že zadalo najhujše in odločilne udarce ter poraze. Domobrancu pa je zvesto stal ob strani in mu pomagal nemški vojak kot zastopnik tiste najmočnejše oborožene sile v Evropi, ki danes nosi vso težo boja in vere v lepšo bodočnost svoje Nemčije in vseh zdravih evropskih narodov. , Od danes naprej pa jc ta boj krenil naprej, kajti v svojem govoru jc g. prezident razložil pomen in delo naših »narodnih pionirjev«. Velika Nemčija je namreč naše ozemlje pripravljena vključiti v svoj varnostni zid in v ta namen se mora na tem ozemlju zgraditi trden obrambni sestav. Vsi sposobni pripadniki slovenskega ljudstva bodo tako zagrabili za lopato in pod varstvom domobrancev in nemških vojnih tovarišev gradili nepremagljiv okop za obrambo. Službi domobrancev v borbi za Boga, narod in domovino se pridružujejo tudi »narodni pionirji« in na današnjem mogočnem zborovanju jc tem »narodnim pionirjem« iz nst g. prezidenta zndonelo isto geslo: i služiti Bogu, narodu in domovini. Pred začetkom veličastnega zborovanja Ljubljana, 29. oktobra. Danes je bilo na ljubljanskih ulicah že zgodaj zjutraj razgibano življenje. Proti sedmi uri so že prihajale, proti določenim zbirališčem skupine zborovalcev, ki so se najprej zbrale pri svojih obratih. Na zbornih mestih je bilo že v zgodnjih jutranjih urah nenavadno živo. Neprestano so prihajali novi dotoki zborovalcev. Najzi-vahnejše zbirališče pa je gotovo bilo na Šentjakobskem trgu. Tu so se zbrali dijaki vseli ljubljanskih šol. I o šolah urejene skupine so v lepih vrstah čakale na odhod proti Kongresnemu trgu. Lep je bil pogled na to množico, ko so dobili dijaki slovenske zastavice. Morje belo-modro-rdečih barv se je prelivalo po vsem trgu. Proti osmi uri so se z vseh zbornih mest začeli trgati prvi tokovi, usmerjeni proti Kongresnemu trgu. Reditelji so po mikrofonih lepo urejevali posamezne skupine, tako da so se množice v lepi urejenosti zlivale na Kongresni trg pred glavno tribuno. Sli-Kovit je bil pogled na vse dohodne ulice Kongresnega trga^ Vse so bile polne prihajajočih množic. Veličasten oder v zelenju in zastavah Pred nunsko cerkvijo je bil okrog spomenika sv. Trojice postavljen ve- ličasten oder za odlične zborovalcc in goste. Ta slavnostni oder je bil več kakor štirideset metrov dolg, ovit je bil s slovenskimi zastavami in z zelenjem. Sredi se je na čelu odra dvigal lep govorniški oder, pod njim pa je bila postavljena kapelica za službo božjo. Na vsaki strani kapelice sta bila ob steno odra pripeta dva mogočna kranjska orla, oder pa so obdajale na visokih drogih viseče zastave. — Na desnem boku sprednjega dela zborovališča sta na visokih drogih viseli nemška državna zastava in slovenska trobojnica. Prvi odred slovenskih pionirjev Desni prostor ob tribuni je zasedel zbor slovenskih domobranskih častnikov, poleg njih so se vrstile slovenske narodne noše v mavričnih narodnih barvah. Pred tribuno pa je prikorakal in se postavil v red prvi odred mož in fantov, ki se je to jutro javil oklicem za splošno delovno službo. Vsak član te skupine je imel na prsih pripet rdeč nagelj. Vsi so pa prišli tudi s svojim novim orodjem — lopato. Ob levo stran častne tribune je stopila domobranska godba m takoj za njo častna četa slovenskih domobrancev. p. Nad eno uro so se stekale na Kongresni trg množice zborovalcev. Kma- lu so napolnile ves ogromen prostor pred tribuno. Začele so napolnjevati tudi vse poti zvezdastega parka. Mnogi od zborovalcev pa zaradi prevelike množice sploh niso mogli priti na Kongresni trg. Prihod častnih gostov Ko so zborovalci napolnili Kongresni trg, so začeli prihajati Častni in odlični zborovalci. Po poldevetih so prispeli na zborovališče najvišji gostje. Morje zastavic je zavalovilo med muožico zborovalcev, ko je izstopil iz svojega avtomobila prezident divizijski general ltupnik. V spremstvu SS-gen. Ilarma je prezident prišel na zborovalni prostor. Domobranska godba je v pozdrav visokim zboro-valcem igrala venfek veselih narodnih pesmi. Častni četi domobrancev poveljujoči častnik je svojemu generalnemu inšpektorju oddal poročilo. G. prezident je nato obšel častno četo in jo ob povratku pozdravil: »Domobranci, zdravo!« Domobranci so mu vrnili pozdrav: »Bog daj!« Generala Rupnik in Harm ter častni gostje so nato zasedli urejene sedeže pred kapelico. Zvoki mogočne fanfare so naznanili začetek zborovanja. Med igranjem godbe je pristopil k oltarju glavni domobranski kurat stotnik dr. Ignacij Lenček. Z njim sta pristopila k oltarju kot strežnika ftna aarotalM IS U>, ■> trn* t0tCro «• 11». - 0«k. «4. 10.63« ia aaroioU« ta J l„«eraU. UkUu4n« «»»top*t** t oglaat U I talij« !» tno*em»t*»i 0P1 S. A. U liano. s„kopl««T a« »lll«B» 1 gotovini m Di« PoatgebBkr bat bezahlt _—— COVEnEC OKTOBER - 1944 29 NEDELJA Die Volkspioniere aui^er Volk^i.ndgchung^^^J^^ffi »elte Volksmas6e - N-rodn^iomrj^na Uudskem - Vzpodbuden verski nagovor (Nadaljevanje s 1. str.) zasejati I udi po naši slovenski domovini 1 Kjer je že vzklilo in se razpaslo, je du-šilo in morilo seme Kristusovega kraljestva v dušah; izruvalo ga jo celo iz mnogih src s koreninami vred. Kjer pa ja obrodilo sad, tam se je zgodilo kakor ob prvem Kristusovem križanju na prvi veliki petek: Sonce je zatemnelo, zemlja se je stresla, skale so pokale — skratka nastale so ruševine vsepovsod. In nt mogoče drugačel Mora tako priti. Človeštva kralj je Kristus, tudi če i>I ga človeštvo stokrat križalo. To je resnica, to je zakon, mimo katerega nihče ne more. Kdor ga ne prizna, je obsojen na smrt in umrje! Lo Njegova resnica je resnica, lo Njegovo življenje je res življenje, ki življenje rodi, le Njegova pot je prava pot. Kar je proti njemu, je laž, zmota, bolezen, stranpot. To pa vse vodi do hiranja, v propad, v smrt! — Človek ni le telo, ni le žival, človek je duh in brez duhovnega kraljestva ne more živeti 1 — Človek je ves od Boga in k llo-eu namenjen — tega ne more zatajiti, ne da bi odpadel od samega sebe in se zavrgel. Pogosto spoznajo narodi, ki odpadejo od Kristusa, da so se prav s tem uničili; prepozno prihajajo večkrat do •»poznanja, kakor rimski stotnik pod križem: »Resnično, ta je bil Sin božji.« To nesrečo moramo od svojega naroda za vsako ceno odvrniti; na noben način ne smemo dopustili, da bi slovenski narod Kristusa Kralja zavrgel in ga znova križal. Brezbožnemu komunizmu moraino zato zapreti pot med naš narodi To je življenjska zahteva našega naroda! Zato vsi na okope. Vsak na svoje mesto! V6i na delo, da se val tistih, ki vodijo s seboj to zlo, zaustavi na mejah naše domovine! To je svela, križarska vojska zoper nasilen vodor organiziranega brez-boštvn! To je obramba krščanske vero in krščanske kulture na naših domačih tleh; to je zvesto nadaljevanje naših izročil in naše zgodovine, ko smo zidali okope in obzidja okrog cerkvic na gričih zoper vpade turških nevernikov; to je boj za boljšo bodočnost našega naroda, ki jo bo mogoče graditi le na temeljili Kristusovega kraljestva: njegove resnice, pravice, ljubezni in dobrote. Praznik Kristusa Kralja nam je zato lelos živ klic, klic ob 12. uri: utrjujmo Kristusovo kraljestvo med nami! Uvc-ljavljajmo njegove zakone v vsem našem zasebnem in javnem življenju! — obenem pa bodimo v vodni pripravljenosti, da to kraljestvo Kristusovo med našim narodom branimo jired vsakim, ki bi ga hotel rušiti. V to nam Bog pomaj. — Amen. * Ob koncu pridige je domobranska godba zaigrala slovenskemu narodu lako priljubljeno Marijino pesem: Marija pomagaj nam vojskini čas. Lepo je donela pesem domobranske godbe in se z molitvami zborovalcev dvigala proti nebu z eno samo prošnjo, da bi ostali pri življenju mi in ves slovenski narod. Ob koncu ma- še so zborovalci molče prejeli maSnikov blagoslov. Ko je duhovnik odšel izpred oltarja, je domobranska godba ponovila svojo mogočno fanfaro. Pozdrav zastopnika občine Fanfara domobranske godbe 6e jn pre-lila v koračnico z vcnčkoin narodnih pesmi. Morje zastavic je takoj v začetku razgibalo zborovanje. Oddaljeni zborovalci so sc- |K>mikali kolikor se je dalo bliže zvočnikom. Na govorniški oder je stopil za opravljanje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik gospod .lančigaj. V uvodnih besedah v slovesno zborovanje je pozdravil goste in vse ostale zboroval ce: »Dragi Slovenci! Cenjeni zborovalci! Visokospoštovani gostje! Letos imam že drugič čast vas na tem mestu pozdraviti v imenu mesta. V posebno čast mi je, pozdraviti našega voditelja, prezidenta pokrajinske uprave, generala Rupnika. Iskreno pozdravljam tudi generala gosp. Harma, nemškega svetovalca pri pokrajinski upravi dr. Doujaka, konzula Miil-lerja, Kreisleiterja g. Pilca, hrvaškega konzula g. Raljiča ter vse zastopnike naših uradov, javnih ustanov in tiska. Dejstvo, ki nam z jasnimi dokazi narekuje težko narodno potrebo po enodušnosti, je zahtevalo to današnjo veliko zborovanje. V upanje na najboljši uspeh današnjega zborovanja s pozdravom otvarjam njegov slavnostni del.« Po besedah zastopnika občine je stopil med veselimi klici na govorniški oder prezident general Rupnik in se s sledečim klenim nagovorom obrnil na slovenski narod: Odločne besede prezidenta generala Leona Rupnika Slovenci in Slovenke! Ze zaradi vzrokov sedanje vojne, ki se vedno bolj očitujejo, zaradi oči-vidnega razvoja dogodkov in ker je bilo to že tolikokrat — žal mnogokdaj gluhim ušesom — povedano, ni potrebno, da vam na dolgo in široko razkladam, da hočejo židje zavladati nad vsem svetom in izropati ves zemeljski krog. Da. Zgodovina, milijoni dejstev, prav posebej pa ta tipična židovska vojna, ki jo sodoživljamo, so nedvomni doka/i za to, du je to »izvoljeno« zajedalsko ljudstvo sam satan naročil za rušilce vsakega božjega in človečanskega reda. Stoletja in stoletja je Žid z vsemi sredstvi, ki podžigajo nizkotne nagone in strasti, s krivimi nauki, s prevaro in prav posebej s prekletim zlatom človeštvo kvaril in poneumljal, ščuval narode proti narodom in iz teh vojn redno odnašal največji dobiček. Ko so potem modri iz Ziona s svojim liberalnim kapitalizmom, marksizmom, nacionalnimi ra-dikalizmi in lažno demokracijo tako tfaprpdovali, da njihovi samovladi na svetu dozdevno nič več ni stalo nn poti, so zdravi narodi dobili voditelje, Ki so hoteli človeštvo iztrgati iz spretno zakrinkanega židovskega brezdna in skozi pravično nacionalno in socialno preureditev pripeljati svet na miren način k ozdravitvi in človeka vrednemu, Bogu dopadljivemu življenju. Židovski svetovni nadoblasti nasprotujoča nacionalna in socialna gi- banja so dalo Židom povod, da so na-snovali največjo in najtežjo vojno z namenom, da bi uničili vse narode, ki se niso hoteli ukloniti židovski samovladi, izžemavanju in zasužnjeva-nju. Za izvedbo tega so modri iz Ziona uporabili dve največji bojni organizaciji: boljševizem in bogataštvo. V armade teh dveh svetovnih organizacij so prisilili židovstvu že poslušne narode treh svetovnih imperijev. S temi se že šesto leto trudijo uničiti uporni sili Nemčije in Japonske. Svojim zapeljanim narodom so že 1930. leta lagali, da bo to dražestna vojna in sijajen zaslužek. Potem, ko je vojna postajala vedno mani dražestna, so lagali naprej iu širokoustno obljubljali zmago za leto 1912, pa so morali termin za »čisto zagotovo« prestaviti na obletavanje listja v 1. 1943. Listje je sicer tudi 1943. leta zares obletelo, toda svobodoljubni in v Boga zaupajoči nurodi še niso odložili orožja in so se še naprej bojevali. Zato so židovska trobila zopet morala zmago preložiti za las natančno na mesec oktober 1944. leta. To nnj bi bil zares končnoveljavni termin, ki naj bi omogočil skrbno pripravljeno sistematično uničenje vseh židovstvu neposlušnih narodov. Tako stoji sedaj ves svet — tudi mi mali Slovcnci — prav nn višku naskoka, ki ga je svetovni Žid zaukaffal proti staroslavni in vendar vedno mladostni, ustvarjajoči, kulturo, civilizacijo in ves človeški napredek ohranjujoči Evropi in proti junaški, Daljni vzhod gradeči japonski. Izdani evropski narodi - žrtve boljševizma Zaradi izdajstva nekaterih kuplji- | vih, strahopetnih, duhovno požidov- i 1 jenih pokvek so se morali nekateri obrobni evropski narodi sami izročiti boljševiškemu uničevanju. Samo zato je uspelo neizmerni sili treb židovstvu služečih svetovnih imperijev, da so v svojem naskoku približali svoje fronte jedru Evrope. Nameravani vpad, ki so ga te sile vodile ob najstrahotnejšem žrtvovanju krvi in materiala. ni uspel in ne bo uspel, če si bodo vsi evropski narodi vzeli za vzgled do skrajnosti žilavo in žrtvujoče Nemčijo in svoje narodne in evropske dolžnosti izpolnjevali v neumornem delu in hrabrem boju. Zdravi ostanki mučenih narodov se dvigajo Vsi evropski narodi — tudi stoti-soči nacionalnih Rusov in mnogo de-settisočev drugih vzhodnih, jugovzhodnih. južnih in zahodnih narodov naše celine — stojijo za boj pripravljeni za zidovi, ki jih je zgradila Nemčija. Vsi ti čakajo na trenutek, da skupaj z nemškimi vojaki nastopijo za zmagoslavni protiudarec, ki bo prinesel njihovim domovinam osvoboditev izpod židovskih boljševikov. Milijoni mož in žena istih narodov pripravljajo noč in dan v neumornem delu svojim oboroženim rojakom oni vojni materijal, ki bo pri protiudarcu močnejši in uspešnejši kot židovski. Tedaj se bodo tudi dvignili še preživeli zdravi ostanki mučenih narodov, da bodo uničili boljševiške krvnike. Za dolgimi sovjetskimi frontami to^že sedaj uspešno delajo mnoge močne borbene edinice takoimenovanih »belih« borcev za nacionalno svobodo svojih narodov. Pridružilo se jim jih bo iz dneva v dan več borcev, zakaj narodom se že po tem kratkem J5asu »svobode« nezadržno odpirajo oči in spoznavajo, kako bridko so bili zapeljani, nalagani in razočarani. Verodostojna poročila nam pripovedujejo, da je to vsak dan bol j vidno že tudi pri onem delu Srbije, ki je včeraj bil vsaj rezerviran, če ne sovražen nacionalnim silam, ki so sodelovale z nem- škimi zasedbenimi oblastmi; — da se ozremo samo na nam najbližji primer. Vsi ti narodi danes pod silo neizprosno iztreznjujočih dejstev z od razočaranja vlažnimi očmi gledajo za odišlim nemškim »okupatorjem« in na kolenih molijo k Bogu, da bi Nemčija vzdržala in se čim bolj temeljito pripravila za protiudarec proti boljševi-škim zverinam. Ni več nikako ugibanje, da je danes, ko ta grozotna vojna dobiva vedno bolj tudi na zunaj viden ideološki značaj, Nemčija tista, ki v satanskem medzavezniškem izigravanju narodov odloča o bodočem končnem izidu vojne, ki bo nemškemu narodu prinesel njegovemu junaštvu odgovarjajočo zmago. Ko bodo vsi evropski narodi izpolnili svojo dolžnost, bo ob nemški pod_ pori, pomoči in vodstvu v tej vojni nastopil preobrat, ki bo družini narodov nase c ^ne prinesel zmago, mir in lepšo bodočnost brez židovskega zastrupljajočega vpliva. židovski naskok na Daljni vzhod Istočasno kot na Evropo, so židje pripravili tudi naskok na Daljni Vzhod. Toda dve veliki pomorski zmugi Japoncev pred Formozo in Filipini, ki sta se odigrali prav te dni, ogromne izgube ameriške mornarice, ki so jo prav tako najeli bogataški židje, in njen divji beg skozi Pacifik niso brez zveze š pre-okretom vojne. Ta dejstva ni manj ne kažejo na gotov znak, da bo židovski naskok na Vzhodno Azijo uspel prav tako malo kot vpad v Evropo, kjer nemški zahodni zid, junaška oporišča na atlantski obali, ki se še vedno držijo, žilava apeninska fronta, hrabra obramba vzhodne Prusije in med napadi in obrambo razvijajoča se donavska in balkanska fronta dajo misliti in so nam poroštvo, da bo židovska igra z zdravimi evropskimi narodi razkrinkana in da se do židovsko-boljševiški generalni napad zlomil. S tem bo nastopil preokret, za Evropo in Vzhodno Azijo pa bo moral in tudi bo napočil konec vojne- Kajpak to ne bo že jutri, Najboljši sinovi naroda v domobranstvu Na povelje Fiihrerja Velikonemške-ga Raj ha so bile naše Vaške straže preorganizirane v pruvo vojaško formacijo, oborožene, opremljene in iz-vežbane. Boreč se ramo ob rami z nemškim vojakom, so naši hrabri domobranci v najvažnejših predelih pokrajine vzpostavili mir, red in varnost, ter so postali vedno zmagoviti strah in trepet izdajalskih komunističnih tolp. Njihovi uspehi prav zadnjih tednov, ko so komunisti na široko pisali o svojih »zunanjepolitičnih« prednostih in so že videli domobranstvo razkrojeno, morajo navdajati vsakega opazovalca z občudovanjem in zaupanjem v najboljše sinove našega naroda Naše domobranstvo je postalo borec za Boga, narod in domovino in s tem nosilec onega prepričanja, na katerem nnj bosta zgrajena nov evropski red in mir v družini narodov. Domobranec je borec za novi čas Prepričanje, ki oblikuje narodne pravice in dolžnosti, krvne, duševne, duhovne in telesne, po pradedih podedovane dobre lastnosti, notranjo svobodo, socialno pravičnost in — s pomočjo izbere najboljših — edino res- nično, pravo demokracijo, kar naj bo vse v dobrobit narodni skupnosti in Ercko nje tudi posameznim rojakom o najmočnejše orožje vseh zdravili narodov v boju proti Židovsko-boga-laškemu, židovsko - bol jševiškemu in vsakemu mednarodnemu zasužnjen ju Proti temu prepričanju, ki naj dviga in poplemenituje človeško bistvo in podobo, vodijo židje to strahotno vojno. Kako mogočno in uspešno je prepričanje, nam dokazujeta Nemčijo in Japonska, proti katerima naskakujejo trije svetovni imperiji in ju vendarle ne morejo podreti. Previdnost hoče, da bo po velikem smislu za žrtvovanje, ki napolnjuje ta dva naroda, svet prestal usodno preizkušnjo in si priboril pravico do novih časov in pravičnejšega reda- V tem smislu je tudi naše domobranstvo borec za novi čas in pravičnejši novi red slovenskega naroda. Iz te, našemu domobranstvu po usodi postavljene naloge, izhaja za ves neoboroženi del naroda dolžnost, da z vsemi sredstvi podpira svoje borbene sinove in njihove tovariše v orožju, nemške vojake. To podporo je treba izkazati v dejanju. Uresničiti jo je treba v dejanskem sodelovanju vseh dela sposobnih Slovencev in Slovenk. Nemčija nas je sprejela v varnostno obzidje Iz mojega včerajšnjega poziva ste zvedeli, da je Nemčija tudi našo domovino sprejela za svoje varnostno obzidje. Kakor so vam dokazali dogodki zadnjih tednov, prav posebno pa zadnjih dni, bomo komunistične tolovaje, ki še pustošijo našo deželo, končnoveljavno prepo dili. V naso po- krajino jih potem ne kanimo nikdar več pustiti- Zato je potrebno, da se naši in nemški vojaki lahko naslanjajo na utrjene postojanke, na katerih bi se mogli uspešno boriti tudi v slučaju, če bi boljševiški partizani s sovjetsko ali drugo pomočjo poskušali napasti našo deželo. kakor so v peklenski igri z narodi že večkrat lagali židovski režiserji sedanje tragedije narodov. Kako je bil naš narod potegnjen v vojno Kaj je torej naša. malega sloven-kega naroda dolžnost? Po krivdi neodgovornih, kratkovidnih, samo vase in trenutne prestižne koristi svojih strank zaverovanih politikov od včeraj na danes in zaradi politične nezrelosti in pokvarjenosti dela njihovih somišljenikov, je bil tudi naš mali narod proti volji zdrave večine kot židovski soborec pahnjen v vojno, ki je zasledovala izključno židovske koristi. Poskusite analizirati dogodke od takrat naprej in si predo-čite, kakšna bi bila današnja situacija. če bi naše vodstvo bilo treznO in pametno. Potem šele boste razumeli, kaj smo dolžni Simoviču za njegove milijone, ki jih je dobil za puč, in kaj dolgujemo tistim, ki njegove pustolovščine niso preprečili ali so jo celo podpirali. Kot opijanjeni otroci smo šli z velikim vikom v vojno, ne da bi mislili, da to ni igrača, in ne da bi pomislili, kaj nam bo ta vojna jutri prinesla. V petih dneh je bila vojna končana, domovina in narod razčetverjena. Prvo vojno razsulo nas ni iztrezniio Toda tudi ta nesreča nas ni streznila. Pod tenkim površjem videza so razprtije med strankami še naprej tlele tudi takrat, ko je bila vsaj enotnost v nastopanju za rešitev tega, kar nam je po naši neumnosti še ostalo, krvavo potrebna. Namesto, da bi vsaj takrat, ko so nas okolnosti že tako ali tako dušile, pametno računali z dejstvi in njim odgovarjajoče usmerjali svoje življenje, so se skupine in celo posamezniki na vsak način hoteli proslaviti z »osvoboditvijo«, ki bo prav zato, ker je vojna s še kolikor toliko organizirano vojsko trajala pet dni, zaradi aktivnega odpora nekaj bednih klatežev »izvojevana« — pojutrišnjem. Tako so ti pustolovci, ki jih je začaral otročji Simovičev puč, vedno bolj razkopavali bedni narod. Komunistični strup je zastrupljal domovino Komunisti, ki so komaj ča?" nli na vojno, katero so pod najrazličnejšimi krinkami pomagali pripravljati, so z dobro naštudiranim nastopom in taktiko, ki so se ju leta in leta učili na visokih šolali svetovne revolucije, in katerima naši bivši čaršijski in omizij-ski politični naivneži in ignoranti niso bili in nikdar ne bodo kos, izrabili čustva in stremljenja, ki so jih narodu pričarali ti sanjači. Prav pod nacionalno krinko, slepeč narod z borbo proti italijanskim zasedbenim silam, se je komunistom posrečilo razplamteti samomorilno partizansko vojno pod zastavo prav »osvobodilne« fronte, ki pa jc zasledovala cilje svetovne revolucije na našem ozemlju. Tajno podpirana od italijanskih komunistov in badoljev-cev, bi »Osvobodilna fronta« naš narod že stala življenje in obstoj, če se naš dobri, marljivi kmet, ki mu za to noben drug sloj našega naroda ne bo nkdar mogel izkazati dovolj hvaležnosti in mu dati dovolj priznanja, ne bi bil oprijel samoobrambe in če ga ne bi v zadnjem trenutku, ko je bilo ka-zno, da bo šlo vse po zlu, podprl nemški vojak. Tega se spomnite, kadar bo koga zopet zamikalo, da bi pljunil na kolaboracijo! Okrog 35.000 nedolžnih ljudi in preko 3 milijarde lir škode na narodnem premoženju nas je stala partizanska »vojna« samo v Ljubljanski pokrajini. »Narodni pionirji« ob strani domobrancev Samo in izključno zato, da bi ta dela pravočasno in temeljito opravili, sein pozval vse vestne, za narod zaskrbljene, narodnostno zavedne in čuteče, za delo sposobne Slovence in Slovenke, da kot »Narodni Pionirji« stopijo skupaj z našimi vrlimi domobranci v vrste najboljših Slovencev in s svojimi močmi pomagajo ustvarjati varnost naše ljubljene domovine, ki je brezbožni, breznarodni boljševiki nikdar ne smejo oskruniti z nasiljem svojih peklenskih ciljev. Koliko je danes v razočaranju in strahotnem nasilju boljševiških satanovih biričev streznjenih — zapeljanih in izdanih narodov, ki bi z golimi rokami grebli zemljo in z zobmi grizli živo skalo, čc bi jim bilo omogočeno, da se obranijo boljševiških tolpi Trdno verujem v zdrav čut našega naroda, ki ho šel preko vseh razdva-jajočih ozirov preteklosti in z našim domobranstvom ustvaril enotno proti-boljševiško zaroto mišljenja, dela in boja. Po Židih plačana propaganda sc sicer trudi prav tako vneto, kot se je trudila že 1941. leta in pozneje, ko nas je vedno bolj potiskala v strašne nesreče, da bi narodu predstavila to delo v povsem drugačni luči kot bo v resnici stalo. Toda v najkrajšem času se, bo izkazalo, da bodo »Narodni Pionirji« skupaj z domobranci kot najvrednejši Slovenci vršili svojo službo domovini v domovini. Vršili pa jo bodo vestno in skrbno, da jim nikdar * Ko je gospod prezident končal svoj govor, so se iz vrst mladine in množice dvignili številni glasovi odobravanja in vzklikanja slovenskemu domobranstvu in generalu Rupniku. Godba je nato zaigrala zborne pesmi, takoj zatem pa himno, katero so vsi stoje in strumno poslušali. S tem je bil oficielni del zborovanja zaključen. Odličniki in gostje so se v avtomobilih odpeljali v palačo pokrajinske uprave. Množice korakajo mimo palače pokrajin, uprave Na govorniški oder je stopil vodja rediteljev, ki je napovedal sprevod in mimohod po Bleiweisovi cesti mimo palače pokrajinske uprave. Občinstvo se je začelo po najkrajših poteh pomikati proti Bleiweisovi cesti. Tam je že šolska mladina napolnila vse pločnike okrog palače. Pred vhodom v palačo je bil postavljen oder za odličnike. Okrašen je bil s številnim cvetjem in zelenjem. Pred njim sta strumno stala dva domobranca. Nad njim pa sta vihrali slovenska in nemška zastava. Kmalu po pol enajsti so na oder tstopili vsi odličniki z divizijskim generalom Rupuikom na čelu. Spremljal ga je zastopnik generala Rčise-nerja Brigadefiihrer Harra in pa še drugi zastopniki nemških civilnih ter vojaških oblasti. — Ob desni strani odra so imeli mesto predstavniki slovenskih oblasti in slovenske kulture. Ni bilo treba dolgo čakati, ko so se v daljavi zaslišali mogočni zvoki koračnice in iz smeri od Rimske ceste se je začela pomikati povorka. Povorko so otvorili trije zastavni jezdeci varnostnega zbora. Takoj za njimi je šla godba slovenskega domobranstva, ki se je nato ustavila pred častnim odrom. Ves čas je igrala koračnice, tako da so zvoki kar sami dajali onim, ki so bili v sprevodu, pravi korak. V majhnem presledku je sledil častniški zbor slovenskega domobranstva. Strumno so pozdravili svojega generalnega inšpektorja in druge goste. Deležni so bili številnih vzklikov in ovacij. Prav posebno lep in prisrčen vtis so naredile narodne noše. Stopali so v trostopih preko vse ceste. Srednji v prvi trojici je nosil ne bo žal, zakaj niso takrat, ko ie še bila možnost, dali vseh svojih skrajnih sil na razpolago domovini. Samo zaradi tega bomo z združenimi močmi storili vse, da ne bomo prepozno spoznali laži, zapeljevanja in hujskanja, ki nas danes v službi nam sovražnih koristi hočejo begati. Pravočasno bomo storili vse, da nas ne bo prepozno razočaranje zbudilo v grozotno treznost. Domovina kliče! Njen klic naj prav razumejo vsi Slovenci Vsi mislite na to, ko vas preko mojega poziva kliče domovina! Bog daj, da bi ta klic slišali in prav razumeli vsi Slovencil To naše delo je nad vse častno-Opravljali ga bomo v resnici za Roga, narod in domovino. To delo bo obenem z napori in uspehi našega vrlega domobranstva merilo našega upoštevanja in naše vrednosti v bodočem re.dii evropske družine narodov Zato prosimo Boga, naj ga vodi in blagoslavlja in naj nam zaradi njega prihrani najhujšo postajo križevega pota, na kateri se v smrtni grozi zvijajo zapeljani, izdani in razočarani narodi! V tem smislu kličem prvim »Slovenskim Pionirjem«, ki so že nastopili, pa tudi vsem, ki bodo še. sledili: »Na-i prej, z vsemi silami za Boga, narod in domovino!« na dolgem drogu slovensko zastavo, ki je mogočno plapolala v jesenskem vetru. Med njimi so bile zastopane narodne noše iz vseh slovenskih krajev. Poseben poudarek in izraz je dal mlad dečko v belokranjski narodni noši. Pozdravljali so gospoda prezidenta, ki je ves nasmejan in mladosten odzdravljal. Častna četa domobrancev je udarno prikorakala. Vsi so imeli na prsih pripete šopke rdečih rož. Tudi nje je množica pozdravila. Tej četi je sledil oborožen oddelek moštva organizacije Todt. Za gledalce do sedaj nenavaden pogled so bili fantje v rjavih in modrih uniformah, ki so korakali za prvo oboroženo četo. Na ramah so nosili lopate in s tem pokazali, da služijo domovini s svojim delom in hočejo obnoviti naše narodno premoženje, obenem pa staviti našim domobrancem odporne točke proti komunizmu. V presledku je prišla v sprevodu šolska mladina vseh ženskih šol in gimnazij. Prve skupine so nosile v naročju cvetje, s katerim so med vzklikanjem obsipale častni oder. Iz skupine je skočila deklica, ki je malo z zardelim obrazom poklonila gospodu prezidentu šopek jesenskega cvetja. Skupine deklet so bile številne. Dijakinje so spremljali tudi njihovi profesorski in učiteljski zbori. Ko je odšlo vseh devet skupin mimo, je zaključila mimohod častna četa domobrancev. In prav za konec so zopet prijahali trije konjeniki. Množica se kar ni mogla raziti. Še vedno so klicali prezidentu, slovenskemu domobranstvu in bodočnosti slovenskega naroda. Dijaki in mladina srednjih šol pa je nato na lastno pobudo začela na licu mesta organizirati sprevod po mestu. Postavili so se v četve-rostope in z zanosnim korakom so odšli proti mestu. S tem je mladina še prav posebno izrazila zaupanje vodstvu g. prezidenta in vseh tistih, ki v teh burnih časih stoje na krmilu slovenskega naroda. Četudi zaradi mladosti še ne morejo prijeti za orožje in tako braniti domovino, so vendar pokazali, da nikjer nočejo zamuditi prilike, kadar gre za obsodbo komunizma. Ostalo občinstvo in gledalci so se nato razšli z mirnim zaupanjem v bodočnost Fflr »Ljudska tiskan** — Za Lftidfrtro tiskarno: Joto Kramarji — Heranageber, izdajatelj: jo&kc KrošeH — Sohriftleiteir. urednik: Janko Hafner