26. številka Ljubljana, v sredo 1. febnivarja. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan ne(er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 glčL M Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt lota li gld. 80 ki., za jeden mesec 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z« tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — U r e d n i š t v o in u p r a v n i g t v o je v Rudolfa Kirbišn hiši, ,.Gledališka stolba". UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adnviiistrativnc stvari. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v petek 3. februvarja 1888. Vabilo na naročho. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo saročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Z& vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I ,, 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: ?Ja vse leto ... .... 15 gld. — kr. tJ pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......1 „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upra-imiHvo f,HiOV, Varoflt^. Po deželnih zborih. I. Kranjski deželni zbor. Ne spominjamo se, da bi kranjski deželni zbor bil kdaj toliko časa zboroval, kakor letos, pa tudi tega se ne spominjamo, in to mu bodi v čast povedano, da bi kdaj bil toliko važnih za deželo koristnih predlogov rešil, kolikor v pretekli sesiji. Že prvi dan, ko so poslunci ustopili v dvorano re-dutnega poslopja, našli so na svojih prostorih celo vrsto, blizu 40 poročil in predlogov deželnega od bora, da so takoj prvi dan odseki bili preobloženi z delom. A s tem Še ni bil konec predlogom, deželni odbor jih je sipal ves čas malone do poslednje seje na mizo, da se razni odseki neso mogli ne ure oddahniti. Želeti bi pač bilo, da bi deželni odbor z vsemi svojimi predlogi že početkom sesije bil gotov, a to ni vselej mogoče, ker čestokrut obravnave, ki so podloga nasvetom, neso še dognane in tudi zaradi tega ne, ker deželni odbor ne razpolaga s toliko konceptnitni močmi, kakor na primer državni uradi. Ako pregledamo deželnozborske ukrepe in potrjene zakone, vidimo, da so večinoma narodnogospodarskega pomena in na to naperjeni, da se zboljšajo gospodarske razmere dežele in njenih pro bivalcev. Konvertovanje deželnega zem J J i šn o-od vez neg a dolga, katero nain je pred vsem omeniti, bode, ako se zvrši, ne samo olajšalo davčno breme naši generaciji, ker se bode doklada na direktni davek znižala za G %, temveč tudi 800.000 gld. državnih doneskov izročilo deželi, da ž njim lahko pospešuje deželno-kulturna dela ter razpolaga s potrebnimi podpornimi sredstvi za zgradbo železnic. Zato je deželni zbor po pravici izrekel hvalo poslancu dr. M os eh e tu, kateri je inicijativo poprijel v tem za našo deželo res perečem vprašanji ter je srečno rešil, ne meneč se za zlobne napade od nasprotne strani in vzlic očitnim in zahrbtnim oviram baš od onega moža, ki bi ga moral najbolj podpirati. Končno so tudi nasprotniki bili prepričani ob istinitosti dr. Moschetovih trditev in njegovi nasveti so bili potrjeni soglasno. Velicega gospodarskega pomena je tudi cestni zakon. Sedanji način vzdržavanja večjih prometnih cest no ugaja ni potrebam, ni uzorom naše dube. Zato so ceste na mnogih krajih bile v tako slabem stanu, da ob deževnem vremenu ni bilo moči po njih vozili. Duševno dete, kakor ga je zval poslanec Kersnik, deželnega odbornika Detel e res ni brez vseh napak, pa glavna načela so dobra in izpeljava bode koristila zlasti tam, kjer zdaj cestni odbori se neso lotili dela ali neso imeli dovolj avtoritete proti upornim strankam. Določba, da bode odslej deželni odbor imenoval načelnika cestnemu odboru namesto da ga odborniki volijo, nam ne ugaja, ker žali načelo samouprave in nalaga deželnemu odboru preveliko odgovornost. Pa zagovarjati Be da tudi tako dolo&ilo, ako se na rešeto daje delovanje tega ali onoga načelnika cestnih odborov. Po tem zakonu torej dobimo deželne ceste, ki so jednako razvrščene po vsej deželi. Četrti del sedanjih okrajnih cest je uvrščenih mejMeželne, toda okraji bodo tudi za te ceste polovico troškov nosili, ker prevzame dežela le drugo polovico. Zakon, ako udobi Najvišjo sankcijo, stopi v veljavo stopi v s 1. julijem prihodnjega leta. Eminentne važnosti za deželo je tudi zdravstveni zakon in njegovi dobri nasledki se bodo pokazali v malo letih. Zdravje je jedini kapital delujoče mase in prva podlaga narodnemu blagostanju. Z uravnavo zdravstvene službe v občinah stopi Kranjsko v vrsto onih kulturnih dež* 1, katere se ne prestrašijo nobenih žrtev, samo da ohranijo ljudstvo zdravo in da obolelim preskrbe potrebno zdravstveno pomoč. Oba zakona, cestni in zdravstveni, naslanjata se na občine in ne bi trebalo ni prvega, ni druzega, ko bi se bil rešil občinski red, kakeršnega je predložil deželni odbor. Pa nasvetovana reforma sega tako globoko v sedanje razmere in vprašane o tej stvari občine so se o načrtu, bodisi iz konserva-tizma, bodi si samo iz strahu pred troški tako nepovoljno izrekle, da poslanci neso mogli meritorično rešiti tega imenitnega vprašanja, temveč odložili ga do prihodnje sesije. Našemu kmetijstvu v korist bode zakon o povračilu škod, prizadetih vsled lova in divjačine, in tudi izredna podpora, katero jo dovolil deželni zbor kmetijski družbi, bode pripomagala k pospeševanju kmetijstvu, ker bode kmetijski družbi omogočila na več krajih napravljati regionalne razstave in z darili vzbujati kmete za rejo boljših živinskih plemen. Deželna vinarska in sadjarska šola na Grmu bode po novem programu tudi poljedelska in ne le Dolenjcem, temuč kmetovalcem vse dežele učni zavod, kateri mladeniče kmetskoga stanu strokovno tako izobrazi, da postanejo sposobni, vaako kmetsko posestvo umno obdelovati. Deželni zbor, ki je že dve leti daroval precejšnje svote za popravljanje poslopij LISTEK. Pesni v prozi. V nas Slovencih je treba vselej, kadar človek udari kako novo struno, — dasi je drugod sicer že znana, ■— ali kadar pride z novo obliko, besedo, z novim klobukom ali v originalnih črevljih, če so jih tudi drugi že obnosili, — vselej je treba opravičevati se; toda ne pozneje po grehu, prej se mora to storiti. Ko se je gospodu Resnickemu jedenkrat zmedla pisava „ginenu in „ginjen", in so ga za to tri, štiri mesece lasali in rešetali, pomagal mu ni noben izgovor več; ako bi bil pa mož prej. predno je napisal oni osodepolni particip, povedal, zakaj ga bo tako napisal, potem bi stvar ne bila postala tako huda. Mi Slovenci smo silo kritični ljudje, — zakaj, to bom drugikrat povedal, — in v nas mora biti vsak previden, ako stopi v javnost. In zato postavljam tudi jaz ta uvod na čelo skromnim pesnim, ki slede tu doli. Kaj meni mar, da je Turgenjev že pel take — pardon — v taki obliki morda — da je tudi nadobudni Hrvat Mažuranić poskusil za njim po isti poti? V nas tega še mihče ni storil, in če komu ne bo godilo, naj pa reče, da ni prav tako. Sicer naj pa ne misli nihče, ki bo uašel kako potezo, katera ga spomina lastnega lica, da sem jaz mislil nanj; ako pa ne bo odnesel poetičnih čutov, prečitavši nastopne vrstice, naj si pa sam pripiše! I. Videl sem jedenkrat dečka, triletnega, čvrstega, a svojeglavnega. Oče mu je veleval, naj sede za mizo. Fant ni hotel, ter se je vrgel na tla. „Vstani!" dejal je oče. „Ne, ne bom!" kričal je dečak. nPa lezi!" „Ne, no bom!" In že se je sklonil kviško! „Pa stoj!" „Ne, ne bom! Sedel jd po turško na tla! „Torej boš pa sedel !u „Ne, ne bom!" In ležal je zopet na trebuhu. „1 kaj pa boš?" vprašal je oče. „Brcal bom! kričal je mali, ker ni znal druzega duška svoji trmoglavosti, tel jel je krepko hiti z nogama ob tla. Oče se je zmijnl, jaz pa sem se — zjokal! A ne zaradi otročje svojeglavnosti, ne zaradi očetove mehkobe; oh, - zaradi sebe sem se zjokal, britko zjokal, — da nemam one dečkove trme, one dečkove moči, da bi brca', okolu sebe, neubogljivo, brezobzirno brcal! — II. Nedavno sem bil v mestu in šetnl brez posla po ulicah. Srečal me je nenavaden, dolgi skrinji po- doben voz, katerega sta vlekla dva utrujena konja. Voz je bil zeleno pobarvan. „Kaj vozijo tu?" vprašal sem mimogredoeega. „Ah, mestne smeti, mestne smeti!" Kmalu potem srečam drug voz, ki je bil prvemu skoro podoben. Zelen je bil tudi, a stražnik je šel za njim. „Kaj pa je?" vprašal sem. „ Mrtvece vozijo vun, ki so za osepnicami umrli!" Odšel sem nem in tih, a za oglom srečam tretji voz; zelen je bil, stražnik je šel za njim, konje pa je vodil krepak, čil hlapec. „kaj pa je to zopet?" povprašam nehote. „Ah, konjar stekle pse lovi in jih zapira v ta zaboj!" smeje se je ogovorjeni. „Smrt vender vse razlike končuje!" vzdihnem. „\ lepo je in pomenljivo, da vse te poravnane razlike in ves pogin tako tolažilno krije barva upanja, barva — zeleno !u III. Imel sem dražega, zvestega prijatelja, in jaz sem mu bil drag in zvest; a najini poti sta se ločili. On je prišel v deželni zbor, jaz — ne. On je postal mehah, omahljiv, — vladen, jaz pa o l dne do dne bolj trd, neisprosen, — radikalen. na Grmu in luni dokupil vinograd v nuj boljši le.'i na Trški gori, dovolil je še znesek 20O0 gld. za adaptacije in 3000 gl!. za nakup gozda ter tako postavil šolsko posestvo na lastne in trdne noge. Število učencev na tej šoli, ki se je malone podvojilo v poslednjem letu, jasno kaže, da kmetsko ljudstvo spoznava korist strokovnega pouka v kme tijstvu za svoje sinove. To število in sploh uspehi Sole pa tudi v obraz bijejo klevetniku, kateri je hudobno napadal in črnil šolo in njeno vodstvo, le da je odduška dal svoji divji strasti proti vsem slovenskim zavodom. Deželno-kulturna dela se bodo letos nadaljevala. Zagradba in poprava Trebiškega potoka pri Radečah na Gorenjskem se bode dokončala. Za uravnavo Mirne v Mokronoškem okraji je deželni zbor že sklenil zakon, za Loško, Cerkniško in Planinsko dolino na Notranjskem so pa preiskave končane in izdeluje se že glavni načrt. Najnujnejša dela se bode lahko že letos zvršila, čeprav bo stoprv v prihodnj em zasedanji mogoče sklepati o dotičnom zakonu. — Za obrtni pouk bilo je dosihmal slabo skrbljeno na Kranjskem. V vseh deželah je vlada ustanovila strokovne in obrtne šole, le Kranjsko ni bilo tako srečno, da bi dobilo le jedno tako šolo, kajti pletkarska šola v Idriji se pač ne more prištevati obrtnim, na katerih deluje po več učiteljev in strokovnjakov. Ves obrtni pouk je bil omejen na takozvani obrtni nadaljevalni pouk, ki je priklopljen k ljudskim šolam Po dolgih razpravah je dognano, da dobimo v Ljubljano strokovno obrtno šolo in obljubljena nam je celo že do Velike noči. Da bo le mesto do tačas pripravilo potrebnih prostorov in da Be ne bode godilo, kakor z ljudsko šolo, katero Ljubljana že zida štiri ali pet let, a dozdaj še temeljnega kamena ni položila. Deželni zbor storil je svojo dolžnost, dovolivši 8000 gld. za obrtni pouk ter je s tem dokazal, da mu je Jmari za povzdigo obrt nije v deželi. Stavbenemu obrtu pa bode še posebej pomagano po raznih stavbenih delih, za katere je deželni zbor dovolil za letos znesek 158.000 gld., namreč za zgradbo deželno- hranske vojašnice 8000 gl. za dozidanje dveh oddelkov v blaznici na Studenci 38.000 gld. in za zgradbo delavničnih prostorov v prisilui delavnici 40.000 gld. Še jednega deželnozborskega sklepa, ki je velike važnosti za naše glavno mesto, nam je omeniti. Deželna bolnica ob Dunajski cesti zabranuje razširjatev mesta v kraji, ki je za zgradbe novih hiš najbolj pripraven. Ako se bolnica na tem kraji opusti, odprto je mnogo sveta 15 do 10 oral za nove ceste in ulice. Deželni odbor je pripravljen ustreči želji Ljubljanskega mesta ter premestiti bolnico v drugi kraj, ter prevzeti znatni del troškov na deželo, ako bodo tudi drugi prizadeti faktorji dali primerne doneske. Ako se to zgodi, potem sme Ljubljana z vso pravico zahtevati, da se tudi vojaška bolnica odpravi iz sredine mesta. Velicih političnih debat, kakor so ob času pred direktnimi volitvami in za AuerBpergove vlade razburjale deželni zbor, letos ni bilo slišati, pa kjer Prijateljstvo je ležalo za uama, kakor zvenela roža v cestnem prahu. Bile so nove volitve. Sedaj *em bil voljen jaz, on — ne. In vender zveneli roži to še ni bila oživljajoča rosa. Sedaj je postal on trd, neisprosen, — radikalen, a jaz od dne do dne bolj mehak, omahljiv — vladen. Pa vender uaju bo osoda jedeukrat zjedinila. Jedenkrat ne bo voljen ni on, ni jaz, ali pa-- oba. In tedaj bo najino prijateljstvo nov, žaren cvet pognalo. IV. „Napni le žile vse, osoda! Skrij veselje v oblake strelonosne! Raduj se, ko trepeče borni zemljan ! Zakaj ga ne končaš V Zakaj vališ Na sreče polne ure vsega tedna — Koncem ta grozni čut, Da se v bolesti, — v silah neznosnih Zvija nam — krči srce, Ter razdeva besede zorni kras, In kras — duha? Pohodi, zdrobi nas na krat, Kakor razruši plamtcča strela Stoletnih hrastov krepko rast, A ne daj nam, — osoda omahljiva, — je bilo treba braniti in poudarjati narodno stališče, storil je to deželni zbor odločno, dokaz temu zavračanje koroškega deželnega predsednika, interpelacija o Kočevskih izgredih in demonstracija za Kranjsko gimnazijo. Svoje in vse dežele lojalne čute pa jt> zbor izražal o vsaki priliki in še posebej s sklepi o praznovanji štiridesetletnega vladanja cesarja Frana Josipa. Ustanovil je v večni spomin znesek 20.000 gld., katerega obresti bodo uživale občine, ki so najbolj obložene po oskrbovanji onemoglih revnih. Plodonosno delovanje kranjskega deželnega zbora nas mora tembolj veseliti, ker nasprotniki v jednomer kriče o nesposobnosti narodne večine, kakor da bi Bog pamet ustvaril bil le Nemcem, in ker haš zbori, v katerih vladajo nasprotniki, se ne morejo ponašati z nobenimi uspehi. Štajerski deželni zbor je celo odklonil zdravstveni zakon, ki bi za Štajersko bil ravno tako potreben, kakor za Kranjsko. Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 30. januvarja. —j—. Na dnevnem redu današnje seje stoji kot prvi predmet brambovskega odseka poročilo o zakonu, zadevajočem izredne strelne vaje vojaške rezerve in deželnih brambovcev. Cas tem vajam odmerjen je na sedem dnij, ob jednem pa zakon izrecno veleva, da te vaje ne gre uštevati v navadne orožne vaje. Potreba teh vaj utemeljuje se z novimi repetirkami, s kojimi se morajo vojaki seznaniti. Ta razlog naglašal je tudi odsekov poročevalec P o p o w s k i, priporočajo zakon zbornici v vsprejem. K besed i bila sta oglašena Wenzliczki in Sturm. Prvi povprašal jo vlado, mari se strinja tudi ona z mnenjem poročevalčevim, da se predloženi zakon razveljavi takoj, kakor hitro bode vsa vojska izurjena v rabi nove puške ? Veliko obširnejši bil je Sturm. Mimogrede tangiral je vprašanje troškov, vender je priznaval, da so jednake strelne vaje neobhodno potrebne naši vojski, da bi največja potrata bila, baš pri tej priliki štediti z dotičnimi krediti. Potem spusti diatribo proti oboroženemu miru ; čisto pa je pozabil, omenjati, da temu razposajenemu paglavcu duševni oče poseda v nemškem vnanjem ministerstvu. Konec svojega govora posvetil je Sturm Liechtensteinovemu šolskemu predlogu. „Reim; dich oder ich fress' dich!", po tem starem receptu začel je razkladati notranjo zvezo novodobne šole z napredkom avstrijske armade, in — mostiček je bil gotov, s kate rega je grmel proti verski šoli! I mi nikakor nismo navdušeni za Liechtensteinov predlog, vender bi pa sodili, da opozicija proti njemu vsaj tu ni bila izražena na pravem mestu. — Minister \V e 1 s er s he imb odgovarjal je S t u rmu s par splošnimi besedami na vprašanje \Venzliczkovo pak je zagotavljal, tla bode vaja trajala le jeden teden ter da se zakon razveljavi, če bo izvežbanje dovršeno pri vsaj vojski. Po kratki konečni besedi poročevalčevi vsprejme se zakon jednoglasno v drugem in tretjem branji. V strupu vsakotedenske — zaplembe Okusit Stokratne smrti!-* — Tako je minulo soboto zvečer v remi-niscenci na Heine-ja izdihnil — naš urednik. V. V neki gorski fari sta službovala mlad učitelj in star cerkvenik. Zadnji je opravljal tudi orglanje v cerkvi ter poučeval mlada dekleta v petji. O Cecilijaustvu ni imel pojma. Učiteljeva služba je bila slaba; hrepenel je po boljšej, ali saj po zboljšanji plače; cerkvenikov posel pa je še muogo inenj nesel; orglanje mu je dajalo vsakdanji kiuh. A to orglanje bi bil učitelj rad prevzel, ter je večkrat prosil zanje pri župniku in pri županu. Tola cerkvenik je trdno stal. In tako si nista bila nikakor prijazna. Ni dolgo tega, kar sta Be srečala nehote zvunaj na solnčnem bregu, preko katerega je tekla ozka steza. Nad njima se je spenjalo jasno nebo, pod njima pa se je širila prijazna, daljna ravan s svojimi belimi vasicami in temnimi gozdi. „Ah, Bog nam daj kmalu konfesijonalno šolo!" vsklikuil je mladi učitelj, „potem bom sigurno jaz orglal". »Ah, bog je ne daj!-' vzdihnil je stari mežnar, „potem sem jaz ob kruh!" Recidiv u s. O zakonu, s kojim se dobrodelne ustanove o priliki cesarjeve 40letnice oproste" pristojbine, poročal je Gniavvosz. Tudi ta zakon vsprejel se je jednoglasno po kratki debati, v kateri sta Wrabetz in Kronavvetter izražala željo, naj se država sploh jednakim ustanovam nasproti odpove vsaki pristojbini. In sedaj se je nadaljevala generalna debata o s 1 a d o r n e m davku. Zbornična fizijonomija kazala je jasno, da se poslanci jako zanimajo za važni ta predmet. Prvi o tej stvari govoril je danes minister Dunajevski z vso fino zgovornostjo, s kojo se odlikuje ta govornik. Polemizoval je proti Plenerju, dokazujoč, da ideje fabrikatnega davka ni rodila naša opozicija. Finančna veda jo že dolgo zastopa, in tudi v praktičnem zakonodajstvu nemškem, francoskem in celo avstrijskem (iz leta j 1849) nahajajo se njeni sledovi. Navaja dalje, da je Plenerjeva trditev, vsled katere bode avstrijski konsument moral plačati ves znesek eksportne premije, sicer istinita, toda da je vender le odtegniti tovorninske troške, katere pri metričnem vagonu za relacijo London znašajo 1 gld. 50 kr. Nasvetovana padajoča lestvica bila bi umestna le tedaj, če jo ob istem času sklenejo tudi druge države. Da tega ni, uničena je naša sladorna obrt. In konečno je finančni minister s prav toplimi besedami naglašal velikanski pomen te obrtne stroke zlasti za poljedelstvo, pa tudi za drugo gospodarstvo in za državne finance sploh. Za ministrom bil je na ivrsti Oton P o lak, jeden najkonfuznejših nemškopruskih politikov. Sami pristaši njegovi se tresejo, če se odpro zatvornine njegove gostobesednosti. Oglasen je bil proti predlogi, dejansko pa jo je zagovarjal ter nekoliko prav gorkih povedal Plenerju in njegovemu doktrinarnemu liberalizmu. Koncem svojega govora izjavil se je, da bode i on s svojimi somišljeniki glasoval za predlogo, zaradi tega, ker je nujna potreba, da se jedenkrat uredi sladorni davek ter stvar ne zavleče več, toda odgovornost odvalil je od svojih ram, na-loživši jo vladi in večini. Breme pač ne bode prehudo! Zadnji govornik v denašnji debati bil je Baernreither, levičar, kateri se je dokaj simpatije pridobil tudi na desni strani. Največ se bavi sicer z obrtnimi in socijalno-političnimi vprašanji, danes smo ga prvič čuli v davčni debati, in priznavati moramo, da je utis njegovega nastopa vseskozi bil povoljen. Branil je vladno predlogo zlasti s poljedelskega stališča. Kar je povedal o agrarni krizi, koja bode po njegovem mnenji še mnogo, mnogo let davila naše posestnike, to priporočamo v poučno berilo našemu Svetokrižkemu baronu, kateri je v kranjskem deželnem zboru s tolikim prepričanjem upanje izražal, da kmalu poskočijo cene našim poljskim pridelkom. Takih sangviničnih nad Baernreither nima. S številkami dokaže, kolika izguba je tekom zadnjih let zadela avstrijsko poljedelstvo, in kazoč na propad žitnih in govejih cen vpraša Plenerja, mari li kaže v takem položaji hirajoči kmetiji zasuti jedini vir primernih dohodkov, izvirajočih iz kulturne sladorne pese. Z nekolikimi statističnimi podatki razjasnil je tudi razmerje dni-narskih mezd na Češkem, kazoč na velikanski razloček med onimi pokrajinami, kjer peso sade in onimi, kjer1 se dosihmal še drže starega gospodarstva. In če Plener argumentuje z obremenjem občinstva po eksportnih premijah, poudarja Baernreither, da se z druge strani vendar s temi obrtnimi podporami ne okoristijo zgolj bogataši tovarnarji, temveč da so dobička deležni tudi siromašni poljedelski dninarji. Generalna debata se bode jutri nadaljevala ter bržkone tudi končala. Za jutrajšnjo sejo pričakuje se B a oq u e h e m o v odgovor na interpelacije o severni železnici in oni umazani refakciji, katera je tako usodnega pomena za kranjske in štajerske premogokope. Minister je v zadregi, če odgovor ne bode zadovoljiv, zahtevala se bode razprava o njem, in težko se bode večina izognila takemu razgovoru ! Bodi še omenjeno, da se je pričetkom današnje sejeprečitalainterpelacijaPickerta in Heilsberga zaradi konfiskacije nekega Dumreicherjevega predavanja o „nemškem srednjem stanu". Dum-reicher Vam je poslanec, kateri dosihmal v državnem zboru niti besedice zinil ni. Tem gladkeje* mu teče jeziček v raznih Dunajskih konventiklih, in tako je tudi ves svoj žolč pri taki priliki bil izlil nad Slovani, naseljenimi na Dunaji ter nad £jS4gf Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 2 ft. 1. fehruvarja 1888. dobrohotnimi Dunajčuni, ki do današnjega dne še niso križarske vojske pričeli proti tujim „usiljencemu. Jeden najslaboglasnejših Dunajskih listov „Deutsche Gevverbezeitung" ponatisnila je bombastično deklamacijo Dumreicdierjevo, in državno pravdništvo bilo je „predrzno" dovolj, da je zaplenilo list vsled tega članka. Levičarjem to ni bilo po volji, in vsled tega rezka interpelacija na ministra Pražaka. Spanja mu baje ne bode kratila! Sladorna obrt in sladorni davek. (Konec.) Govoreč o novem sladornem davku, usiljuje se nam nehote vprašanje, koga zadenejo eksportne premije, katere dovoljuje ta zakon, v zadnji vrsti in — ali je sploh dandanes Se mogoče, zagovarjati tak anach ro nizem, zastopati in sicer jednostranski pri posamezni obrtni stroki tako načelo? Kajti sladorna premija ostanek je z davna že odpravljene gospodarstvene sisteme, spominja nas na minole čase nekdanjega m e r k a n tilizma, ko je francoski državnik Colbert s širnim pogledom uvažajoč pomenljivost razvite obrti potom premij iz tal bil izvabil francosko industrijo. Primerno sredstvo za ono dobo, toda — uprav prazgodovinska reminiscenca za sedanji gospodarstveni organizem, kateri nikakor ne potrebuje več jednakih stimulancij ! Tako veleva abstraktna finančna veda, in proti njeni logiki ni moč ugovarjati. In iz katerega žepa plačevale se bodo premije sladornim fabrikantom ? Domači konsuunmt jih bode zlagal, o tem ni dvojiti. Cena avstrijskega sladorja, zaužitega v našej državi zavisna je od več faktorjev. Najprej od one cene, katera to blago notira na največjem sladornem tržišči vsega sveta, namreč v Londonu. Pribiti mu je potem ves državni davek, kateri znaša brez razločka na čistost sladornega izdelka 11 gld. od kvintala, prišteti dalje eksportno premijo, kojo vlada in odsek nasvetujeta z 2 gld. 30 kr. za rafinat, in od skupne te svote odtegniti je k večjemu tovorne troške za transport do Londona. Onih pet milijonov, katere je država namenila kot darilo sladornim producentom, finančni minister vzeti jih mora davkoplačevalcem iz žepa, in baš zaradi tega zvišal se bode davek od 10 gld. na 11 gld. Toda ni dovolj! Navzlic temu podražiti se morajo naše domače cene, kakor smo že naglašali, še jedenkrat z a ves nastavek sladorne premije, kajti ker je tovarnarju na prosto voljo dano, izvažati svoje blago na Angleško ali stržiti ga doma, sigurno, nihče izmej njih ne bode tako nepraktičen, da bi doma, lepim očem domačih prekupcev na ljubo, svoje blago ceneje oddajal, nego zanj skupi na inozemskem. Recimo, da znaša podraženje sladorja vsled zvišanega davka in eksportne premije le 2 gld. od metričnega stota in vzemimo sladorni konsum na Kranjskem z letnimi 19.000 q, kar gotovo ni pretirano,*) potem pomenja novi sladorni davek za vojvodino kranjsko večje obremenje letnih 19.000x2 = 38.000 gld. In čemu to novo breme? Tu se že repenčijo modrijani „N Fr. Presse", in semtertja bode tudi pri nas kak filisterček pobo/.no ponavljal to pesmico : „Le radi tega, da na Angleškem, kjer ne narejajo sladorja iz sladorne pese, lehko za slepo ceno kupijo naše blago, ter dvesto dvajset fabrikantom na ljubo, kateri se maste s krvavimi žulji davkoplačevalcev naših!" Toda stoj, prijatelj, ne veruj preveč prekanjeni židinji v Dunajskih Fichtejevih ulicah! Tudi v avstrijskem parlamentu, kateri bode te dni sklenil zakon o sladkornem davku z ogromno večino ter z vsemi določbami o premijah, nihče ne bode trdil, da so taka umetna dražilna sredstva opravičena sama po sebi. Ali tu gre za eksistenčno vprašanje, sladkorne obrti. Ta obrt razširjena je po deželah nekdanje krone češke, zlasti v njej sloni imenitost in visoka kultura Češke in Moravske, Jul. "VVolf je izračunil, da v avstrijskih sladornih tovornah tiči 150 milijonovgoldinarjev kapitala, tem bolj velikanska svota, ker se prav za prav deli le na tr i krono vine. Ta obrtna stroka pa je prevažna ne le zaradi onih vrednostij, katere neposredno producira, temveč najbolj vsled svoje tesne zveze z vsem drugim gospodarstvom. Slovenca, prišedšega iz ravne svoje domovine na bogato Moravsko ali v srečne *) L. 1880. uvužiilo se je n. pr. v Ljubljano po južni železnici 1J.47G q, rfočhu se jo iz isto postajo odposlalo 3.553 q, gotovo večina na posamezne postajo po do-žoli. (Gl. „Statist. Bericht der Ilandols- und i mi, domaČim sladornim fabrikantom priskočiti z državnimi podporami. Te premije moremo odstraniti le z mej narodnimi pogodbami, po katerih se sploh povsod uvaja fabrikatn i davek na proizvod sladorne industrije ter načeloma zabranjuje sleherna premija, v kateri si bodi obliki, stoprav tedaj bode mogoče, držati se teorije in odpraviti bonifikacijo. S tega stališča votiral bode državni zbor sladorno predlogo, stoječ na tem stališči tudi razsodni davkoplačevalec ne bode se protivil, da se sicer na njegove troške podpira prevažna stroka avstrijske obrtnosti I Mnogo smo pisali o sladornem davku, preveč morde za potrpežljivega čitatelja. Toda žalilo nas je, videti kako redko kedaj se v slovenskem časo-pisji razpravljajo te baze vprašanja navzlic vsej svoji važnosti. Izvajati posledice iz skromnega našega članka prepuščamo bralčevi razsodnosti, vodil nas je jedino ta namen, na davčnotehničnem polji, do sedaj premalo]obdelanem v Slovencih, spregovoriti pohlevno besedico. Če smo dosegli svoj smoter, ni bil zastonj naš trud, tudi blagohotnemu čitateljskerau krogu „Slov. Naroda" nt? bode treba kesati se za čas, katerega mu je kratil in tratil pisec predstojeće razprave. Vaje v rabi novega strelnega orožja. Načrt zakona, katerega je predložil državnemu zboru brambeui minister, zastran izimnega sklicanja reserv vojske in deželuo brambe k sedemdnevnim vajam v rabi novega strelnega orožja, se glasi: §. 1. Reservisti vojske in deželni brambovci onih vojnih oddelkov, ki so dobili novo strelno orožje, morejo se poklicati izjemoma k sedemdnevnej strelni vaji, da si pridobo prvo izvežbanost v rabi tega orožja. Ta vaja se ne šteje za vojaško vajo v zmislu § 3G zakona dne 2. oktobra 1882. Drž. zak. št. 153 oziroma §. 7 zakona dne 29. maja 1883. Drž. zak. štev. 83. §. 2. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se bode objavil, in velja tudi za ona sklicevanja k strelnim vajam, ki so že bila letos. V objasnenji k temu načrtu zakona se pravi: Ker mora vsak vojak biti vajen svojega orožja, ter vsak čas biti pripravljen vojevati se ž njim, je neobhodno potrebno, da se vsa reserva in neaktivno moštvo onih oddelkov vojske iu deželne brambe, ki so dobili novo strelno orožje, pouči, kako je rabiti, takoj, ko se je dobilo. Nekaj reservistov, oziroma neaktivnih brambovcev jo pa že zakonito predpisano število vojaških vaj že opravilo, in bi se torej po sedaj veljavnih zakonitih določbah ne mogla poklicati k vaji v novem strelnem orožji, drugi bi pa po redu rednih vaj prišli še le čez nekaj let ali o nepravem času na vrsto ter bi se potem ne smeli več poklicati k vojaškim vajam, kar bi gotovo škodovalo vojaški porabljivosti dotičnikov in vso redno sistemo vojaških vaj razrušilo. Potrebno je torej, da se odrede posebne vaje za reserviste in bram-bovce za vežbanje v novem strelnem orožji, ki se ne bode prištevale po vojnem oziroma deželnobrcm-bovskem zakonu določenim orožnim vajam. Za to neobhodno vežbanje bode zadostovala doba sedmih dnij. Sedaj se sklicujejo reservisti navadno le k trinajst do osemnajstdnevnim vajam, dočim so po zakonu zavezani k osemindvajsetduevnira vajam. Če se določijo posebne sedemdnevne vaje za vežbanje v novem orožji, so bode le toliko več zahtevalo od reservistov, nego določuje zakon, da bodo morali jedenkrat več priti k vajam, a čas vaj pa še vender ne bode dosegel sedaj dovoljenega maksima. Politični razgled. Volrauje dežele. V Ljubljani 1. februvarja. Nemški liberalci začeli so hudo agitacijo proti konfesijonalni šoli, ki jo je Liechtestein predlagal v *iriavnem zboru. Pa tudi na Češkem se začenja od strani Mladočehov agitacija proti Liechten-steinovem predlogu. Staročeški listi pa vedno pri-jazneje pišejo o t'mi predlogu in trdijo, ko bi se še malo boij v avtonomističnom zmislu premenil, da bi prav lahko Čehi glasovali zanj. „Mor. Orl.u, organ slovanskih poslancev na Moravskem pišejo, da vlada ni prijazna Liechtenst inovem predlogu. Kako o njem sodi večina državnega zbora, ne moremo vedeti. Saj se bodo še le začela pogajanja mej Liecbtensteinovim in drugimi klubi desnice, zlasti s češkim klubom. Zaupajmo v češki klub, da bode ukrenil, kar je najugodnejše za češki narod, ter ga torej ne smemo ovirati v njegovih sklepih. Treba pa tudi vse stvarno preudariti in držati se zmernosti, ohraniti mirno krv, ne pa mej seboj prepirati se o stvari, o kateri se morda pozneje preverimo, da se je ni treba tako bati. S prevelikim razbur-jeujem bi stvari le škodovali. — Na Dunaji se je osnoval poseben katoliško-konservativen odbor, kateri nabira podpise za peticijo na zbornico poslancev. Vse kaže, da bode na obeh straneh huda agitacija in da bode baš konfesijonalna šola še dolgo časa predmet, s katerim se bode najbolj bavilo javno mnenje. Pa ne le to stran temveč tudi onostran Litve je ta predlog razburil duhove. „P. Ll." piše, da bode Ogerska ves upliv porabila, da bode zavržen Liechtesteinov predlog. „Vaterland" ga pa' zavrača, da se Ogri nemajo nič mešati v cislitavsko notranjo politiko. 3. dne minulega meseca se je v Pragi praznovala slovesuo štiridesetletnica plesu „Narodni beseda". Ta slovesnost dala je prilika židovskim listom črniti Čeftlci narod. Plesna dvorana bila je pri tej priliki lepo okrašena s cvetlicami in podobami. Poročovalec „Politike" omenja podob cesarja in cesarice, cesarjeviča in cesaričiuje, slavuih čeških mož, nadalje kipov letnih časov, umetnostij, „Če-hije" „Slavije", „Polonije" in „Rusije". To je dalo nemškim listom povod, da so zagnali strašen krik, češ za kip „Avstrije" ni bilo mesta, pač pa za „Rusijo". Posebno se je „Deutsche Zeitug" odlikovala v napadih na lojalnost češkega naroda. Ali veselje se je židovskim časnikarjem kmalu spridilo. „Slavnostni odbor" je objavil v „Presse", sklicujoč se na stotine gostov, da kipa „Rusije" ni bilo, pač pa je bil kip „Avstrije" na odličnem mestu. Slovanom sovražui listi so se zopet jedenkrat opekli s svojimi lažmi. Poročevalec „Politike" se je bil namreč zmotil, ali se je pa bil v omenjeni list urinil tiskovni pogrešek. V nanje države. Pri drugem občnem zboru društva sv. Save, v Kragujevci, pri katerem je bil tudi bivši Mrhslci miuisterski predsednik Garašaniu, pokazala se je najlepša sloga mej naprednjaki in radikalci. V odbor ni voljen noben liberalec, temveč sami radikalci in naprednjaki, ki so bili pred volitvijo sklenili kompromis. Predsednikom je voljen radikalec profesor Nikolajevič, njega namestnikom bivši minister v Ga-rašaninovem ministerstvu, Bogičevie. Mogoče je tudi, da se radikalci pri volitvah za skupščino zvežejo z naprednjaki proti liberalcem. „Svjet" dolgo ni hotel verjeti, da bi bil ubit Nabokov. Sedaj je pa dobil zanesljiva poročila, da so res ubili Kolgitri njega in več Črnogorcev. Ta list pa pristavlja, da rusko veleposlaništvo v Carigradu ni nič vedelo, kaj se snuje in da se tudi „Blagotvoriteljnoje Slavjanskoje Obščestvo" že več časa ne bavi s politiko, torej so vesti, da bi bil Nabokova poskus, napraviti ustajo v Bolgariji, najet od ruske strani, izmišljene. Nam seveda se zdi čisto naravno, da sedaj Rusi taje, da bi bili kaj udeleženi pri tem ponesrečenem poskusu. Kaka je resnica, je pa težko uganiti. — Bolgarska oblastva so pa izvedela sedaj, da se zbirajo nove ustaške čete pod vodstvom ruskih častnikov okrog Drinopolja, da udero v Vzhodno Rumelijo. Dopisnik francoskega lista wFigarott pogovarjal se je z ru Niti m veleposlanikom na Dunaji o političnem položaji. Knez Lobanov mu je zagotavljal, da car želi miru. Tudi njega veseli, da ima priložnost izraziti svoje odkritosrčno prepričanje, da se bode ohranil mir. Car ne želi vojne, čete so se na Poljskem le pomnožile, da se vojna zabrani. Do-sedaj sta Avstrija in Nemčija imeli mnogo več vojakov na meji, kakor Rusija. Poslednja pa tudi sedaj ni toliko vojakov poslala na mejo. kakor se je mislilo. Ko bi prišlo do vojne mej Nemčijo in Francijo, ne ve, na katero stran se bode nagnila Rusija. V Nemčiji mislijo, da bode pomagala Francozom. Nemčija tudi vojne ne želi, ali je pripravljena zanjo. Zaradi Bolgarije ne bode prišlo do vojne. Rusija pozna svojo moč in zna čakati, da se Bolgari sami spametujejo. Bolgarski narod želi kneza, toda ne avstrijskega princa. Rusiji ni treba praviti, kaj želi, kajti je že dovolj znano. Oti-cijaluo se še ni imenovalo, kdo naj bode naslednik Koburžanu, pa za to je še čas, prej se mora Ko-buržan obrabiti. On itak ni zmožen za vlado in se bode njegovo pustolovstvo žalostno končalo. Ko ne bi bilo princesinje Klementine, bi že bil obgospo-daril. Dokumente so ponarejali v obližji bolgarskega kneza. Hoteli so preslepiti Rusijo, da jim je pomoč Nemčije zagotovljena. Dopisi. Iz Celja 28. januvarja. [Izv. dop.] Kakor je čuti, bode glasoviti dr. Glantschnigg ostavil Celjsko mesto, kateremu je bil dolgo vrsto let tako odličen zastopnik srditosti tevtonske in pa učitelj nezaslišane dogme, da se mora s Slovenci tudi v so-cijalnem občevanji ravnati zaničevalno. Ta nauk so si Celjski „šulfrnjaki" kaj kmalu zapomnili in v dejanjih izpolnovali Ako Glantschnigg odide, bode malce več miru, ker se je nadejati, da še neso vsi meščani zapravdali svojega razuma, nego le tisti ba-h»či, ki se vidno tepo s kruhom. Dr. Glantschnigg je v svojem kuznjivem agitovanji užival preobilno prostost; po društvih, v kojih je posedal ter hujskal zoper nas, je bilo čestokrat že njegovim somišljenikom soparno in tesno, obnašanje njegovo jim je presedalo. Tajno je, kaj je vse počenjal ob zadnji volitvi Celjske okolice, pri kateri so Celjani za jedno piko pametnejši postali, da neso namreč kandidovali bla-gorodnosti — Štibeneka, baje zato, ker je — dolžnik občine okoliške, koja mu je iz blagajnice posodila 300 gld. Iz verjetnega vira srno čuli, da je baš tega Štibeneka, ki se je nosil namestnikom svojega gospodarja, nedavno sodnji uradnik iz sodišča nagnal, ter mu prepovedal še kdaj stopiti čez sodnji prag. Uboga para, jedino načelnik okrajnemu šolskemu svetu v okolici je še j tam zastopa stvar, za katero se je v mladih in starih letih najmanj brigal ter jo najmanj maral, in to je — šola! Le one slovenščino se je naučil, ki naj bi jo naš kmet po njegovih pojmih govoril in pisal, kakor tisti župan iz Celjskega okraja, ki je zdelujoč nekomu družbiu-sko knjigo, zapisal v predale« „posebni znaki" prav oblastno: „linkstes Fuss z u kurzes." Od Savinje 27. januvarija. [Izv. dop] Skoro se ni spominjati, kdaj bi bilo nas po Savinskej dolini kaj tako prijetno dirnolo, kakor pred kratkim vrlo neustrašljivo postopanje poslanca našega, dr. Ser ne ca v Graškem deželnem zboru. Kdor pozna to Graško zbornico, mora vedeti, kako ozbiljno in kako neotesano se nemški fanatiki raz svoje poslanske sedeže že p8ovali Slovenca i jezik njegov, kako brezozirno so pobijali vsak, še tako umesten predlog naših poslancev, zato, da so ga mogli potein sami staviti. Vsaka še tako nepomenljiva ali — sit venia verbo — prismojena osobica poslanska ima v tem zboru neomejeno pravico zasmehovati osobno naše poslance. In kdo je prvi korenjak v tej stroki? Baron Hackelberg s svojim tea-traličnem obnašanjem. Mož ne gre nikdar mimo poslanca, da ne bi izustil kake prav neosoljene puhle šale! Zatorej je dr. Serneca „maiden speech" po menljiv, jako pomenljiv, ker niti razposajeni Hackelberg ni zbijal svojih šal ter je poslušal grenka očitanja našega poslanca tiho. Zaupanje, katero smo imeli do dr. Srneca, je bilo brezpogojno izrečeno že po jednoglasni volitvi ; zdaj nam je le dolžnost izreči mu za moško njegovo postopanje najtoplejšo zahvalo. Graški nasprotniki pa naj si zapomnijo, kar so čuli, ter naj si drugo konfejo poročevalcem izbero kot je dr. Bes, kateri, kakor je videti, zna več jezikov, pa so vsi — nemški! Z vitezom Hackelbergoro, čegar nazori so tako zarjaveli, kakor njegov Btari ulanski plašč, in njegovo stranko smo se preveč pečal , dasi živimo v — pustnem času. Od *»v. l^ovrenra ob koroškej železnici 29. januvarja. [Izv. dop.] Pri poslednjem zborovanji tukajšnjega bralnega društva bilo je toliko ljudij navzočnih, da so bdi dotični prostori kar natlačeni. Razen društvenih udov, ki so se v polnem številu zbrali, počastilo nas je tudi mnogo odličnih gostov iz trga in okolice; prišli so pa tudi zastopniki vrlega bralnega društva v Ribnici in Rušah in narodnjaki od sv. Ožbalta s svojim g. župnikom na čelu. Gotovo je to lep dokaz jedinosti in sloge, ki veže in krepi bralna društva ob severnem Po-horji; od tod pa tudi prelepi uspehi, katera so ta društva vkljub brezštevilnim oviram in zaprekam, stavljenim jim po strastnih nasprotnikih, venderle dosegla. Najhujšo borbo je moralo naše društvo prestati, pa vsled podpore, katero je našlo povsod, kakor tudi vsled odločnosti in neustrašenosti svojih udov, zmagalo je srečno, ter se v tem boji ni le ohranilo, ampak tudi ohrabrilo. Sedaj mislimo, bodo za društvo nastopili mirnejši časi in isto bode lahko vse svoje moči v to porabilo, da kolikor mogoče doseže veliki namen, katerega si je stavilo, da namreč oživlja ljubezen do domačega rodu in jezika, in tako budi narodno zavednost mej tukajšnjimi prebivalci; širiti pa hoče tudi omiko mej ljudstvom ter oživlja'i pošteno društveno življenje. Zato pa nikakor ni rok križem držati, kar se le prerado godi tam, kjer ni nasprotnikov, ampak z vsemi telesnimi in duševnimi močmi bode treba tudi naprej delovati v prospeh in razvoj društva. Zborovanje o določeni uri o tvoril je g. predsednik G. Lam prelit 8 prav prisrčnim pozdravom ter je končno trikrat zaklical „živijo" presvitlemu cesarju, na kar so vsi navzočni odgovorili s cesarsko pesnijo, katero so stoje zapeli, godba pa jih je spremljevala. Zdaj nastopi g. Ivan G laser, pra-voslovec in posestnik v Činžatu, ter nam v spretnem, dobre pol ure trajajočem govoru z izbrano domačo besedo slika plodonosno vladanje presvetlega našega cesarja Franca Josipa I. Kaže nam, kako je sedanji cesar vkljub hudim sovražnikom, zlasti Prusom, vender z vsemi svojimi močmi branil in ohranil starodavno moč in slavo naše Avstrije. Svojim narodom pa je dal mnogo prekoristnih postav, ki so v prvi vrsti omogočile vsestranski napredek in razvoj avstrijskih prebivalcev. Pred vsem omenja temeljnih državnih postav, s katerimi si je Njega Velečastvo za vse čase z nevenljivim vencem glavo okrasilo, kajti v teh postavah so se prvokrat vsi narodi in vsi jjziki v Avstriji proglasili jednakopravne. Tudi mi Slovenci nismo nikdar poprej tako močno napredovali, in naš jezik in slovstvo se ni kedaj tako krepko razvijalo, kakor pod milostno vlado sedanjega cesarja. Dandanes poučuje se slov. jezik ne le v ljudskih šolah po deželi, ampak tudi v srednjih po mestdi kakor tudi na vseučiliščih v Gradci in na Dunaji. Ministri pa so že večkrat uradnikom zaukazali, da morajo s slov. ljudstvom slovenski občevati, in to ustno in pismeno, in še le v najnovejšem času je pravosodni minister slovenščini odprl tudi zemljiščuo knjigo, v kateri je dosedaj izključljivo le nemški jezik vladal. Tudi je naš cesar večkrat sam pokazal, k ako ceni naš jezik, zlasti 1. 1883., ko je, potovavši po slovenskih pokrajinah, na slov. pozdrave tudi slov. odzdravljal In ko se mu je poklonila deputacija „Slov. Matice", izročivša mu več od nje izdanih knjig, blagovolil jih je milostno vsprejeti in v svojo knjižnico uvrstiti Vse to pač jasno priča, kako Njega Velečastvo spoštuje nas in naš jezik. Zato bodi pa tudi nas vseh sveta dolžnost, da se povsod, zlasti v uradih potegnemo brez strahu za domičo b3sedo ter odločno terjamo, da se nam uradna pisma pišejo slovenski. Konečno omenja še neomahljive zvestobe slov ljudstva do preuzvišenega prestola , o kateri ve zgodovina toliko slavnih činov povedati. Junaški Slovenec je vedno stal za dom in cesarja ; zanj je žrtvoval blago in kri. In kakor je bilo kedaj, tako je tudi sedaj. „Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane", te besede našega pesnika so in bodo vkljub vsemu ostudnemu sumničenju in obrekovanje vse čase veljale! Za njim je župnik č. g. Josip K ralj govoril o papeži Levu XIII., ki s čudovito modrostjo vlada krščanski svet, ter si je ravno s tem pridobil srca vseh narodov in vladarjev. O njegovi posebni naklonjenosti do rodov slovanskih pa pričuje bula „Grande munus", s katero je Lev ukazal, da se sv. slov. apostola Ciril in Metod dostojno častita po vesolnem krščanskem svetu. Za tem je sledila deklamacija Levn v čast. Zadnja točka je bila šaloigra „v Ljubljano jo dajmo" ki se je na občo željo drugokrat predstavljala. Ker je snov igre vzeta bolj iz domačega življenja, zato je tudi prav dopadala in to tembolj, ker so se tudi vsi igralci (Ivan Glaser, Roza Be-tušek, Marija in Peter Kosman, Alojzija Ladinik i. dr.) pošteno trudili, da so vsak svojo ulogo tudi prav dobro predstavljali. Radostni poslušalci pa so jim pogostokrat prav živahno pokazali svojo popolno zadovoljnost. Mej petjem in godbo in prijaznimi pogovori so nam potem kaj hitro potekle vesele ure skupnega raz veselje vanj a ! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 31. januvarja. Navzočih je 21 odbornikov, predseduje župan Grassel li, kateri imenuje overovateljema zapisnika gg, dr. Bleivveisa-Trsteniškega in I. Hribarja ter potem naznanja, da je odbor družbe sv. Mohorja mesto obvestil o smrti Eiuspielerjevi, na kar je župan v imenu mesta izrazil sožalenje. (Dobro, dobro !) Dalje naznanja, da je v imenu me^ta čestital mestni občini Dubrovniški povodom 300 letnice Guuduličeve. (Dobro, dobro!) Da je mestna občina Opavska naznanila svojega župana smrt, da je mestna občina Solnograd poslala svoj računski zaključek, mesto Zagreb pa proračun za 1888, kar se na znanje vzame. Reševaje zapored dnevnega reda razne točke, podeli se potem po nasvetu pravnega in personalnega tdseka (poročevalec dr. Stare) izpraznjena invalidska ustanova letnih 31 gid. 50] kr. 68let-nemu Leop. Kočevarju iz Metlike, ker je izmej 25 prosilcev najvrednejši. V imenu pravnega in personalnega odseka nasvetuje odbornik J. M ur ni k, da se za ženito-vaujske oglasnice uvede taksa po 5 gld. Kljubu ugovoru in protipredlogu dr. Tavčarja, obvelja predlog odsekov, za katerega so poleg poročevalca govorili dr. Bleivveis, dr. Vošnjak in župan Gras-selli. Odslej bode torej ženinom v Ljubljani isto tako plačevati po 5 gld., kakor po deželi. V komrsijon za določitev vojaških taks izvolita se odbornika M. Pakič in A. Klein, v naborni komisijon Ig. Valentinčič in Ivan Velkovrh. V stavbinskega odseka imenu poroča odbornik J. Murni k o ponudbi V. Seunigovih dedičev. Rečeni dediči ponujajo 3000 gld., ako jim mesto odstopi 9 metrov piostora mej njih hišo in „Igriščem". Na tem prostoru bi se potem napravili vrti (Vor-giirten). Ker bi moralo mesto nakupiti „Igrišče", vrhu tega od posestva Cenkcrjevega 57 oziroma 139x/a Om. in bi imelo za novo, preko sedanjega Igrišča držečo cesto nerazmernih troškov, odkloni se pouudba z dostavkom, da bi mesto ustreglo Seunigovih dedičev želji le tedaj, ko bi slednji plačali toliko, da bi mesto ne imelo drugih troškov, nego bi jih prouzročila nova cesta sama ob sebi. O gradnji nove mestne deške šole poroča v šolskega odseka imenu odbornik Valeutinčič. Nova šola bode stala na nekdanjem živinskem trgu na parceli št. 152 na voglu Poljskih in Pristavskih ulic s fronto proti slednjim. V njej bode po nasvetu dotične enkete 5 sob, vsaka za 80 učencev, 5 sob, vsaka za 70 učencev, potem predsobe za gardarobe, konferenčna soba itd. Po precej obširni debati, katere se udeležujejo odborniki T. Zupan, Povše, Murnik, Petričič, Tomšič, Hraskv, Zitterer, Grasselli, Hribar in dr. Stare, se sklene: da se nova mestna deška šo a zida na omenjenega zemljišča dolenjem konci z vsemi, v poročili navedenimi prostori in s telovadnico v poslopji samem, kakor je predlagal odbornik J. Murnik. Poslojije naj se vzgradi po vzgledu šole „Na grabnu", katera je za svoj načrt na Pariški razstavi dobila zlato svetinjo. Stavbenemu uradu se naroča, da načrte za to šolo predloži najpozneje do 1. maja t. L, da se delo potem takoj odda. Magistrat uaj se obrne do deželnega odbora za primeren donesek za to šolo. Odsekov nasvet, da bi se telovadnica sezidala kot posebno poslopje, v katerem bi nad telovadnico tudi ravnatelj imel stanovanje, ostal je v manjini in sploh v tej šoli ne bode druzega stanovanja, kakor za hišnega slugo. Nasvet šolskega odseka (poročevalec dr. V o š-njak) da se podaljša najemna pogodba gledo prostorov I. mestne deške ljudske šole do 1. julija 1880 vsprejme ie loglasno in se po nasvetu župana Grassellija izreče visoki šolski upravi v tej zadevi mestnega zborn zahvala. Isto tako vsprejme se šolskega odseka nasvet (poročevalec odbornik Želez-nikar), da se za šolo na barji na g. Terškana posestvu na karolinški zemlji sklene nova najemna pogodba na 6 let, pričenši s sv. Jurijem 1888 za letno najemnino 300 gld. Po nasvetu šolskega odseka (poročevalec odb. Valentinčič) podeli se I. mesto cesar Fran Jo-sipovega štipendija Vekoslavu Verniku, dijaku v Ljubljauske realke IV. razredu. V imeuu odseka za olepšavo mesta, nasvetuje poročevalec odbornik Povše, da se za boljše oskrbovanje mestnih nasadov nastavi vrtarski pomočnik s 300 gld. na leto. Obvelja brez ugovora. S tem je bila končana javna seja in pričala se je tajna, ki je trajala do 9. ure zvečer. Domače stvari. — (Drobne vesti.) Davkarska nadzornika Tratnik in Jerman imenovana sta višjima dav-karskima nadzornikoma v Ljubljani. — Nadkomisar Fran Jelu sič imenovan je finančnim tajnikom v območji finančnega ravnateljstva v Trstu. — Na dvorazrednici na Dobrovi razpisana je služba dru-zega učitelja. Plača 450 gld. Prošnje do 15. t. m — Na učiteljišči Ljubljanskem razpisana je pričet-kom šolskega leta 1888/89 mesto vadnične učiteljice. Prošnje do 31. marca t. 1. — Pri dež. sodišči v Ljubljani razpisana je služba sluge s 300 gld. na leto in 25 o/o doklade. Prošnje do 10. marca. — (Z Dunaja) 30. januvarja: Danes ob 11. uri bral je P. Vidmar na prošnjo „Slovenije" črno sveto mašo za ranjcega And. E insp iele rj a. Maše udeležilo seje 6 slovenskih državnih poslancev, zastopniki društev „Slovenija", „Zvonimir", „Zora" in drugi na Dunaji živeči Slovenci. Gg. Potokar, Šavs, Gabrovšek, Vidmar, Rabič, Brlič peli so Ned-vedovo mašo pod vodstvom g. Hubada. Konci svete daritve pa se je zapela: „Blagor mu" ! — (Himen). Dne 28. pr. m. poročil se je na Dunaji naš rojak in dopisnik, koncipijent gospod Rad. Pukl, z gospico Dupovo, Dunajčanko.. Pri poroki, ki jo je zvršil drugi naš rojak, dvorni kapelan gosp. M. Napotnik, pelo je »Slovansko pevsko društvo", čegar podpredsednik je g. Pukl. Častitamo. — (Mestnim fizikom Ljubljanskim) imenoval je mestni zbor v včerajšnji tajni seji g. dr. Avelina Robleka, županijskega zdravnika v Belovaru, rodom iz Rateč pri Zidanem mostu. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli 3 moški, 4 ženske, 6 otrok. Ozdraveli 3 moški, 2 ženski, 2 otroka. Umrl: 1 žeuska, 1 otrok. — („Laibaeher Zeituug") se danes božjastno zvija, ker smo se osmelili , popolnem mirno konstatovati, da je bila njena notica o plesni šoli „post festum", ker je bila šola par dni j prej že zaprta. Njeno obžalovanje, zakaj uesmo dementovali vseh njenih drugih zdravstva tikajočih se notic, pa menda ni odkritosrčno, ker bi to za uradni list bilo vender malo preveč. A ker je tako dobro podkovana na zdravstvenem polji, da se zaletava v že zaprte Sole, naj nam blagovoljno pove, zakaj je dovoljen današnji „Bauernball" na starem strelišči, kjer je za osepnicami zbolela hišna oskrb-n ica? Kar pa zadeva neslano opazko oficijelnega lista o „Beschwichtiguugshofrathe", vprašamo, ali je ob času epidemij koristneje, razburjati že itak zbegano ljudstvo po pretiranih novostih ali mu delali pogum in ga obvarovati pred ono paniko, ki se ga v tako resnih časih le prelehko loti? Sicer pa naj nam o t i -cijozus pove, kedaj in kaj smo mi dementovali za-stran sanitarnih naredeb. — Ali ni ravno naš list donašal prva poročila o številu obolelih in ali nismo ravno mi kazali na revakcinacijo, ko „Laib. Zeitg." če niti jedne notice ni imela o oaepnicah ? — (Deželni zakon,) s katerim je deželni zbor štajerski sklenil, da se izločite občini kr. Vi litra...........»2 „ Za vrnene steklenice se povrne: Za 1 liter........... 8 kr. n '/« tttW........... « „ n 1U t>........... 5 99 Z Orloma : v Ii<'ct/iotU'norJIt ulicah št. r7, J*etru LftssiiiA'-tt, .Josijm Kordfii-tt 9 Viktorji Schiffer-ji, Tvantu Lurfcnianri-uf littz-rjo/ia i-jtt, v \th ulicah št. 4-, I I X i i 4 I Roks&Drops, in vse druge trgovinske in fine sladčice iBdeloJc Kongresni trg št. lil (pri Fischcrji) v Ljubljani. (7sr> -ju i i Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani v « prodajajo se I STO i. 2. zvezek: zvezek: 4. zvezek Deseti brat. Roman. I. .bnij Kozjak, slavenski juničnr. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini n a deda. Pravljic« i" prosti \% slovenskega naroda. — 111. .Jesensku unč mej slovenskimi polharji. Črti e Is MvMenja naiegH naroda, IV Spomini stisii'ira Slovenca ;ili »rtiče iz mojega življenjn. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. I/virna povest iz časov tatrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova zenitov. Humoristična povest i/, narodnega tivljtmja. — V. Nolida. Povest po rei iWni dogodhf. — VI Kozlovska sodba v Višnji (Jori. Lepa povest iz start- ggodoi ne I. Tihotapec. l'ov. st i/. doma&eg i življenja kranjskih Slovencev, — II. Brad IJojinjc. Povest za slovensko Jjudstvo. — m. Klolierskl iolnir. Izvirna povest i/. 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična juncu. 6. zvezek: I. liri mestnega sodnika, (svima agodovinaka povest is l.rK stoletja. — II. Nemški val pet. Povest — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletja. IV. Line. Povest. — V. Pipa tobakn. Povest. — VI. \ vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. II. Mor in pravica. — III. Telečja peecnka. Oiua/. i.', našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni liankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter Pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII ('rta iz življenju rolitićnega agitatorja. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjib naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. (87—8) Prodajaj t • se v „NARODNI TISKARNI" Kongresni trg, Gledališka stolba. BUDIMSKA aftoczv GRENČICA. J Kot gotovo uplivHJoee čistilno sredstvo priporočajo naj sla vsej II zdravniki pn trebušnih 'holezmh, zastajanjl kr\ i, zlattj žili, boleznih na jetrih in ledieali ter ikrofttlOB-nih boleznih, mrzlici, prot'nn, spnioajtb, zapiranji itd. Prodaja se v vseh sp. c*rijskih in pro:lajalnicab niine-r i Inih voda, kakor tudi v lekarnah in drognerijab. Ustniki: bratje Loser v Budapešti. ICACAOj in ČOKOLADA CHIVISDT & SoHNE ki .ita pri prve: DunajskeJ razstavi kuhinjske nraotnostl bili odlikovani z nafvfljo odliko, Kastnim diplomom« sta pristni samo, če imata našo uradu registrovano varstveno znamko in firmo. (8U0—7)1) it .•*€* pri \seh bo\)šib trgovcih in prodajalcih deli ates, v liJltb| jami pri ^. ' elrn I.assnik-u. liazpo-iilja se v pr(>vincije prvi.i poštnemu povzetju. VICTOB SCHMID« pr, tovarnarji. Tovarna in i-.entr. razpošiljahiioa Dunaj, IV., Allegnsse Nr. 4S (poleg juž. kolodvora) OANJSKA T LJUBLJANI. -*^oo^^Ooo--- Zaradi razsajajočih osej>nic se obleka, perilo in posteljna oprava pri podpisanej zastavljalnici več ne jemljo v zastavo, S kranjsko hranilnico združena zastavljalnica, v Ljubljani, dne 28. januvarja 1888. (74—8) Ženske srajce sifona /. vezanjem, 3 komadi S.oO. Ženske srajce močnega platna, z robci, 6 komadov ••,!o Jilgcrjovi siHtcnii, iz čisto volne, za ROHpoilc iu dame, 1 sra.icvi u!. :t.50. 1 hluču «1. . lzdnjatelj in odgovorni u>e'. tik; l>r. J u s i p VoŠnjak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 08232347 276