MU2EJSKI RAVNATELJ LJU3LJANA JUG03 LAV I J 311 Poštnina poračtmfena (C.O.M«la porta) v mhk V petek, 90* 1937. - Leto ¥1. Številka 3t cent Letnik Lil Lisi izhaja vaki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 meaec L &—■» 3 mesece L 22.—, pol leta L 38.—, celo leto L 75.—, v inozemstvo min8i> L 6.50 ver. — Posamezne itevilke 30 »t. — Oflaaniaa za 1 irnn prostora v širokost P lđ*"'7l>f| mm>: " trgovske in obrta« oglase L 1.—, za osazrU zab L 1.50, oglase denaraih zavodov L 2.—, ti na prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulic« S. Francesco d'Assisi 20, Ta-Mon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije k denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Neiraakiran* pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*« P od uredništvo v G o r i e i: ulica Giosu* Carducci it 7, I. n. — TeleL M. 321 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. 2fK£port in nlepa urednost Zima je v deželi. Bilo je snega, pa se še obeta in ga bo. ker vse kaže, da ga konec še ni. Še eo bele gore. In komaj smo na početku. Ko bodo doline znova bele, bodo v veselje otrokom in še nekomu: športnikom. Ne mislimo nogometašev, ne kolesarjev, pa tudi turistov ne, zakaj zanje je zimski čas Čas počitka. Govorimo pa o posebni vrsti športnikov, o oni, ki j,.n prav zima prinese šele pravo ve-se'fe fn ki se jim pravi zimski športniki. lem ni treba suhih tal, kot nogometašem, tudi cest ne potrebujejo, kot kolesarji. Njim je potreben sneg, da si na njem sami delajo pot in iščejo prostora. K zimskemu sportu štejemo troje vrst kot glavnih: smučanje, drsanje, sankanje, ter še četrto, ki j« turistika. Ta poslednja je deloma zapopadena že v prvi, ker so smuekarji tudi hri-bolazci, zimski turisti, toda le iz-borni. Turistika kot hoja pa je po zimi zelo naporen, nevaren in nepriljubljen sport. V meter in veči vsokem snegu lezti v strmino 30° je hudo delo. Dalje je treba računati na takih turah še s plazovi, mrazom, nenadnim metežem, slabo orientacijo ter neštetimi drugimi nevarnostmi, ki jih tvorijo zasneženi prepadi, skale, nosovi itd. Največje važnosti pa je počasnost, ker sneg tvori silno oviro. Za zimsko turo je treba računati dvojen čas in večkrat je še premalo. Zato se ta turistika deloma vrši s smučkami, katere vsaj skrajšajo čas, ker lahko drčimo, ter zmore.* sneg kot oviro, ker nas drže na površju. Sankanje je izmed vseh zimskih športov najbolj koinodno, najmanj nevarno, najceneje in prav zato tudi v vseh onih krajih, kjer zapade sneg in se di*ži vsaj malo časa, najbolj razš r-jeno. Predvsem je to jako priljubljena zabava nežni mladini. Joj, koliko je ob takih časih rdečih noskov, zamrzlih prstkov in ozebljenih nog! Pa je tudi ravno toliko smeha in nagajanja in korakov v mehko blazino. Starši radi dovoljujejo svojim otrokom to zimsko zabavo, saj vedo, da ni skoro nič nevarna in da je vsa škoda le v mokrih čevljih, tupatam raztrganih hlačkah ali kaj enakega. Bolj redko se vidi sankati od-rastle ali mladino višjih let. Tudi ona pa si rada tupatam privošči to zabavo, pa je vseeno to že bolj redko. Sicer pa je tudi res, da je sankanje najnedolž-nejši in le zabavi namenjeni sport, ki se navadno vrši le po zasneženih cestah. Redkokje je sankališče dolgo kilometer. Iz vseh teh vzrokov se ne smatra kot resen sport pa se mu tudi ne pripisuje druga športna vrednost razen vrednosti, ki jo ima gibanje na svežem zraku. Nekoliko večje športne vrednosti je drsanje. Treba prvič večje vaje, drugič vsaj delne spretnosti v ravnotežju in gibanju, tretjič pa vztrajnosti. Nudi človeku gibanje na prostem, vežba nožne mišice in pljuča ter goji smisel za lepoto drsanja samega in telesa posredno, česa obojega pii sankanju docela manjka. Športno največ vredno je smučkanje, ki združuje prav vse principe v sebi. Nudi obilno prostega gibanja, vežba telo vsestransko, od nožnih do vratnih in trebušnih mišic, jači pljuča, krepi želodec, disciplinira misli, kretnje, želje, goji čut lepote zase, za smučkanje, za naravo, ki je vsa na razpolago, zahteva smisla z socialen čut itd. I z vseh teh vzrokov je smučkanje postalo najbolj zanimiv in za športnike najdragocenejši zimski si>ort ter je tako našlo razumevanja in u važe vanj a povsod, v vsem svetu. Tudi med našo mladino se je zajelo to gibanje in že najdemo smučarje povsod. Povedati pa moramo takoj, da je ponekod med nami bilo smučkanje že davno poznano. Tako so ga poznali LivČani, Trnovčani že pred dolgimi leti, posebno še tedaj, ko so bile zime hujše. Ponekod so zanimanje za smučkanje zanesli vojaki med vojno. Toda ponekod ga je zanesla tudi prava misel, misel športne vzgoje namreč, smisel za zdrav- je, lepoto, krepkost mišičevja itd. — Pri večjih narodih vidimo skozi ves zamski čas vse ilustracije polne slik. raznih smučarskih tečajev, tekem, zmagovalcev itd. Pri nas si tega skoro ne moremo dovoljevati. Edino «Naš glas» bo morda malo za^-polnil to vrzel. Nikakor pa bi ne postopali pravilno, če bi se za stvar ne zanimali vsaj toliko, kolikor je predmet sam važen za nas in za našo mladino, ki se z njim še bori, čeprav po svoje, a vendar dovolj, da mu moramo posvečati čedalje večjo pozornost. I. V. Usirona listina konsorcija za agrarne melioracije in agrarni kredit RIM, 29. Danes zjutraj je bila, kakor smo že včeraj naznanili, podpisana v palači Vimi-nale ob navzočnosti načelnika vlade in ministra za narodno gospodarstvo ustanovna listina novega konsorcija za agrarni kredit in zemljiške melioracije. Ustanovno listino je sestavil notar Castellini. Za priče so bili povabljeni! številni zastopniki gospodarskih organizacij in denarnih zavodov. Po podpisanju ustanovnega akta je predstavil minister za narodno gospodarstvo načelniku vlade on. Mussoliniju člane upravnega sveta konsorcija in je v kratkih besedah pojasnil namen in pomen konsorcija, ki dovršuje organizacijo, kot jo predvideva nov zakon o zemljiških kreditih. Predsednik vlade se je predvsem zahvalil ministru on. Bel-luzzu in njegovim sotrudnikom za posebno skrb, katero so posvetili vprašanjem poljedelstva in zemljiških kreditov. Nato je podal še nekoliko kratkih in jedrnatih izjav o uspehih gospodarske politike, katero vodi fašizem. Naposled je tudi on podpisal ustanovno listino. Italija bo plaćala v piittjEin leta 160 milijonov zlatih lir RIM, 29. V letu 1928 bo italijanska vlada plačala naslednje svote: Združenim državam na račun vojnega dolga 15 milijonov dolarjev (26 milijonov zlatih lir), ki zapadejo 15. junija. To bo tretji obrok, ki ga Italija plača Ameriki. Prejšnja dva o-broka znašata skupno 30 milijonov dolarjev. 15. marca bo vlada plačala Angliji na račun vojnega dolga 2 milijona funtov šterlingov, 15. septembra pa 2,125.000 f. št. (okoli 104 milijone zlatih lir, oziroma 370 milijonov papirnatih lir). Ta plačila predstavljajo peti in šesti obrok. Prvi štirje obroki, kakor tudi p°.ti, so bili po 2 milijona funtov šterlingov vsak, toda od šestega do trinajstega naraste vsak o-brok na 2 milijona in 125.000 funtov. Na račun tega dolga bo tekom leta 1928. plačan znesek 12 milijonov in 125.000 funtov. Na račun dolga napram banki Morgan bo treba plačati 1. junija 3,500.000 dolarjev za obresti, 15. septembra pa 1,500.000 dolarjev na račun amortizacije in 3,500.000 dolarjev 1. decembra za obresti, vsega skupaj torej 8,500.000 dolarjev (40 milijonov zlatih lir, oz. 150 milijonov papirnatih lir). Na ta način bo tretji obrok, ki bo izplačan ita račun amortizacije, enak prejšnjim in dolg se bo znižal od 518 milijonov zlatih lir na. 495 milijonov zl. lir. Od vseh dolgov bo treba tekom leta 1928. plačati okoli 160 milijonov zl. lir, t. j. približno 610 milijonov papirnatih lir. Izjave Sivšsga francoskega miantn o stabilizaciji lire PARIZ, 29. « Pari s Midi» prinaša dolg interview, ki mu ga je dovolil bivši finančni minister Caillaux o finančnih vprašanjih in o političnem položaju. Ker se utegne Caillaus še povrniti v vlado, ako zmagajo pri prihodnjih volitvah levičarske stranke, imajo njegove izjave velik pomen. O stabilizaciji valute je bivši finančni minister izjavil: Italijanska stabilizacija me ni prav nič presenetila, ker predstavlja samo izvedbo načrta izvedencev, "katerega sem hotel jaz sam udejstviti ob svojem povratku v vlado. Za stabilizacijo so potrebni trije predpogoji: Ureditev medzavezniških dolgov, kon- solidacija visečega dolga, je bila izvedena v Belgiji in v Italiji, in pomoč tujega kapitala. Je to preprosta elementarno-tehnična operacija. Največje težkoče obstojajo v določitvi kvote, na kateri na} se stabilizacija izvede. Tudi Francija ne bo mogla več dolgo odlašati s stabilizacijo, ki bi se bila dala morda prej lažje izvesti nego sedaj. Sicer pa tudi večja previdnost nič ne škoduje, ker je treba natančno proučiti točko stabilizacije. Minister ni preveč nasproten načrtu, ki so ga glede tega vprašanja izdelali socialisti. O političnem položaju je minister dejal, da je kriza države v sedanjem trenutku najvažnejše vprašanje. " Bivši minister sen. Teofll Rossi umri TURIN, 29. Davi ob 7.30 je preminul sen. Teofil Rossi. Bi je svoj čas v Factovi vladi minister za industrijo in trgovino ta portfelj je ohranil tudi v Mussolinijevem ministrstvu, dokler se ni izvedla redukcija ministrstev. Leta 1920. mu je bil kralj podelil grofovsko čast. Rossi se Je rodil 1. 1875 v Chieriju. Predsednik vlade je odposlal družini umrlega senatorja Teo-fila Rossija naslednjo soŽalno brzojavko: «Z veliko žalostjo doznavam za izgubo senatorja Teofila Rossija. Ob tej priliki spominjam, da je bil moj so-trudnik v vladi po rimskem pohodu. Njegove izredne vrline sem zelo cenil, zato obžalojem njegovo smrt. Mussolini.» Število rojstev članek rimskega «Giornale d'Italia* RIM, 29. Po vzgledu milanskega «Popolo d'Italia» posveča tudi rimski tisk veliko pozornost vprašanju naraščanja prebivalstva. V «Giomale d'Italia* naglaša danes Virginij Gayda, da problem naraščanja prebivalstva ni samo italijanski, marveč tud splošno evropski problem. Na vprašanje, zakaj mora Italija povečati število svojega prebivalstva, si odgovarja člankar: «Ker mora s svojo številčno močjo ustvariti ravnovesje z močjo nasprotnih narodnih skupin in jo tudi prekoračiti, da si odpre srečnejšo pot v svet in da si zagotovi dobrovoljno spoštovanje med narodi.» » _____ Novi ukazi (Iz uradnega lista) RIM, 29. Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša kraljev ukaz od 22. decembra 1927, s katerim se določajo sedeži in okrožja razsodiščnih komisij o zavarovanju proti nezgodam v poljedelstvu. Delokrog tržaške komisije tvorijo pokrajine Trst, Pu la in Reka. Goriška pokrajina pripada okrožju Videm-Benet-ke s sedeži v Vidmu in Benetkah. Nadalje prinaša «Gazzetta Uf-ficiale» kraljev dekret od 27. nov. 1927, s katerim se sprejema demisija agenta na tržaški borzi De Zudenigo Karla pok Alojzija. Agent je podal ostavko, ker je bilo od njega zahtevano, da izpopolni svojo kavcijo, ki jo je bil radi izgub v mesecu septembru deloma porabil. Vpraianle Uska Kaklne bodo nove izpromembe? RIM, 29. Kakor doznava ((Informator e deli a Stampa», bo v najkrajšem času od najvišjih fašistovskih hierarhij definitiv-no razrešeno vprašanje tiska v onem smislu, kakor je bilo sklenjeno na poslednjem zasedanju velikega fašistovskega sveta. Za enkrat se bodo omejevali ukrepi samo na izpremembe v ravnateljstvih £ri nekaterih listih. Na ravnateljska mesta bodo od stranke poklicani zares fašistov-ski novinarji. Parlamentarni bu letin „ RIM, 29. Današnja tretja številka parlamentarnega buleti-na, katerega izdaja generalno tajništvo poslanske zbornice, prinaša v svojem prvem delu posebno poglavje, pod katerim je zbrano zakonodajno delo, ki je bilo izvršeno od fašistovske vlade v pet letih njenega obstoja. Drugi del je posvečen podrobnemu opisu delovanja v poslednjem parlamentarnem zasedanju. Oa Mimllnl mi fotografom rantavi milice RIM, 29. Danes ob 13. je on. M us solini v spremstvu novega državnega podtajnika v ministrskem predsedništvu on. Giunte obiskal prvo fotografično razstavo nacionalne milice. Sprejela sta ga oomm. Melchiori in načelnik generalnega Štaba fašistovske milice gen. Bazan, ki sta ga spremljala po razstavnih dvoranah in mu pojasnjevala izložeaie slike. Poveljnik kiižarke «Eerlin» pri on. Musseliniju RIM, 29. Danes zjutraj je po-setil predsednika vlade v p'ala-či Viminale poveljnik nemške šolske križarke «Berlin», ki je nekaj dni zasidrana v genovskem pristanišču. Salandrove čestitke on. Mussoliniju radi stabilizacije lire RIM, 2.9. Načelnik vlade je prejel naslednjo brzojavko: ecGotov tolmač Upravnega sveta zavoda „Istituto ital. di cre-dito fondiario" izražam V. E. in kr. vladi odobravanje in hvaležnost za veliko finančno operacijo, srečno izvršeno s stabilizacijo valute, ki tvori enega najvažnejših elementov za ocenjevanje vrednosti nepremičnin in najbolj varno jamstvo za zavod, za one, ki najemajo posojila in za normalen potek dolgoročnih posojil. Podprednik Anton Sa-landra.» Osrednji IntcrstodMni otfocr je imel včeraj sejo RIM, 29. Tiskovni urad fašistovske stranke poroča: Danes zjutraj se je v palači Lit t orio pod predsedstvom generalnega tajnika fašistovske stranke on. Turatija sestal osrednji inter-sidikalni odbor. Na svojem današnjem sestanku je odbor najprej razpravljal o nekaterih sindikalnih vprašanjih, ki zanimajo gotove kategorije. Ob koncu razprave je bil sestavljen odbor zastopnikov delodajalcev in delojemalcev za komisijo, ki bo sodelovala pri osrednjem statističnem zavodu pri določevanju indeksnih števil eksistenčnega minimuma. Predsedniki posameznih konfederacij so tolmačili on. Tura-tiju svoje zadoščenje, da je bil ukinjen prisilni obtok denarja in določen povratek k zlati valuti. Povdarjali so dobre vplive, katere bo imelo to ^elevažno dejanje fašistovske politike na razne gospodarske panoge. Generalni tajnik je z živahnimi besedami podžigal predsednike konfederacij, naj s še večjo vnemo delujejo na to, da se gospodarske sile države prilagodijo novi in definitivni vrednosti lire. Titulescu sedaj ne bo potoval v Rim RIM, 29. Agencija «Informato-re deli a Stampa» pravi, da je v stanu potrditi, da se nahajS. romunski zunanji minister Titu-lescu že nekaj dni v San Remu. Ostal bo tam nekaj dni iz zdravstvenih razlogov, nakar bo odpotoval naravnost v inozemstvo. Njegovo napovedano potovanje v Rim bo za enkrat odloženo. * Dnu italijaKlijja podMa v Odesi fcrterv roparskega napada MOSKVA, 29. Agenciji «Tass» javljajo iz Odese: Danes popoldne je bilo najdeno truplo italijanskega podkonzula Cozzia. Po poročilu zdravniškega izvedenca je bila žrtev umorjena z debelim kamnom, ki so ga našli na mestu, kjer je bil izvršen zločin. Truplo je bilo slc-čeno do kože. Žrtvi so zločinci izdrli tudi zlato zobovje. Italijanski generalni konzul v Odesi Tonker in oblastva so se podala na lice mesta. Po nadaljnjih poročilih je bilo truplo podkonzula Cozzia najdeno v bližini vile Hymanda, v samotni zagati. Cozzio je bil zapustil konzulat pretekli torek ob 16. Oblasti domnevajo, da so ga zločinci čakali v zagati, kamor zahaja le malo ljudi, in so i^u tam umorili s topim orožjem. Takoj po izsleditvi zločina so se podali na lice mesta predsednik izvršilnega odbora v O-desi, zastopnik ljudskega komi-s ar i jat a za zunanje zadeve, ter zastopniki milice in policije. Predsednik izvršilnega odbora in zastopnik ljudskega komisa-rijata za zunanie zadeve **ta o- biakala italijanskega generalnega konzula in mu izrekla so-Žalje. Ponkonzul Cozzio je imel <5 let, ni bil poročen. Volni dolgovi se bodo revidirali? PARIZ, 29. «New York Herald pariška izda-ja, prinaša danes brzojavko, ki pravi, da v New Yorku resno razpravljajo o možnosti revizije nemškega vojnega dolga napram zavezniškim vlastem. List dodali, da v dobro informiranih krogih napovedujejo, da se bo skupni nemški vojni dolg znižal in se bo njegova višina končnoveljavno določila. Finančna operacija, najetje velikega posojila v inozemstvu, bi Nemčiji omogočila takojšnje poravnanje svojih obveznosti. Revidirali bi se tudi vojni dolgovi zavezniških držav napram Združenim državam, ki znašajo skupno 23 milijard dolarjev. Revizijo vojnih dolgov zagovarja baje tudi Mellon, ameriški finančni minister. Poslednje poročilo medzavezniškega agenta za reparacije Parkerja Gilberta je namreč napravilo v Ameriki globok vtis. Aretacija kurirja osrednjega vodstva makedour stvnjuš&h BEOGRAD, 29. Pri Berovu, v neposredni bližini bolgarske meje, je bil sinoči aretiran kurir centralne organizacije make-donstvujuščih, ki je nesel važna navodila zaupnikom te organizacije v Južni Srbiji. Našli so pri njem izredno važne listine, kateiih vsebino drže oblastva še tajno. Kurir se ni preveč pogumno obnašal, zakaj pri aretaciji je jokaje zatrjeval, da je le žrtev terorja, ki vlada v organizaciji makedonstvujuščih. Dejal je, da so mu grozili s smrtjo, če bi ne bil izvršil povelja. __ Delovanje Komunistov na Bolgarskem SOFIJA, 29. Tukajšnja policija je dobila zaupna poročila, da namerava ilegalna komunistična organizacija stopiti v zveze s političnimi jetniki v centralni jetnišnici. Uprava jetn»"nce je radi tega poostrila vai .ostne odredbe. Poskus, poslati aretiranemu komunistu Aleksijevu pismo in večjo svoto denarja, se je izjalovil. Pismo in denar sta bila skrita v škrobu, ki ga je prinesla neka ženska. Pismo je prišlo baje od komunistične organizacije v Koelnu in veli, da je bila organizirana v korist komunističnim jetnikom na Bolgarskem posebna zbirka; poslanih je bilo 500 mark. Izdano je bilo povelje, da se aretira ženska, ki je pismo prinesla v jetnišnico in ki je sestra komu-niista Topeničarova, kateri sedi v ječi radi zarote komunistične omledine. Pomilostitve na Bolgarskem SOFIJA, 29. Pravosodni minister je danes predložil kralju v podpis naredbo, s katero 9e za novo leto pomilošča 260 kaznjencev, ki so bili po večini obsojeni radi političnih deliktov. Kamenova bo nadomestil Lunačarski BERLIN, 29. Listu «Vossische Zeitung* poročajo iz Moskve, da bo imenovan za novega ruskega poslanika pri Kvirinalu na mesto dosedanjega poslanika Kameneva dosedanji komisar za narodno prosveto Lunačarski. Finska se zanima za jugoslovansko moko BEOGRAD, 29. Od jugoslovanskih konzulatov in trgovinskih agentov je prejelo trgovinsko ministrstvo obvestilo, da vlada v Finski in v Estonski veliko zanimanje za jugoslovensko moko. Izvoz tega važnega jugoslo-venskega proizvoda pa je otež kočen, ker ne obstoja med kraljevino SIIS in omenjenima državama nobena pogodba. Stoletnica Srpske Matice ^sOVI SAD, 29. Danes se je pripeljal na proslavo stoletnice Matice Srpske princ Pavle kot zastopnik kralja. Prirejene so mu bile velike manifestacije, na kar se je odpeljal v Narodno gledališče, kjer se je vršila svečana akademija. Nato se je princ Pavle odpravil na poetafo in se odpeljal proti Beogradu. Poslanih Bodrero pri zssn. min. Norlnkovlfti Pred pri črt kom razgovorov med Rimom in Beogradom? BEOGRAD, 29. Italijanski poslank Bodrero je dane3 oosetil zunanjega ministra dr. kovica, s katerim je in šo konferenco. Po informacijah iz jugosio* venskih diplomatičnih krogov se doznava, da je general Bodrero predložil jugoslovenske-mu zunanjemu ministru nove predloge, po katerih naj bi se pričeli razgovori med Rimom in Beogradom za odstranitev vseh nesporazumljenj med obema državama. Tudi francosko Časopisje napoveduje v zadnjem času skorajšnji pričetek pogajanj mod Italijo in Jugoslavijo. Proslave v Pirotu PIROT, 29. Danes se je tu svečano proslavljala 50-letnica o-svoboditve mesta. Vlado je zastopal minister Velja Popovič. Ob tej priliki se je vršila svt^ča-na seja ministrskega sveta ter blagoslovitev ženske obrtne šole in učiteljišča. Ves dan so se vršile velike ljudske zabave, zvo-čer pa je bila prirejena baki jada. Politične beležke Največje izdajstvo v svetovni zgodovini V začetku 1. 1928. se bo vršil pred londonskimi sodniki nenavaden proces. Nekaj Angležev bo tožilo japonsko vlado na plačilo tri sto in pol milijonov lir. Ozadje tej pravdi tvori rusko-japonska vojna, oziroma japonska zmaga v tej vojni, ki jo jo bila Japonska kupila. Znano je, da se je Port Arthur vdal, ne da bi bil premagan, in da je prišla japonska mornarica mimo vseh min nepoškodovana. Tedaj je stal svet pred uganko, ki jo razreši prav za prav sedajiji proces. Trije ruski izdajalci so prodali Japoncem zma&o. Po bitki pri Mukdenu je podkupila japonska tajna služba tri ruske oficirje, vsak med njimi je dobil ček na 46 milijonov jenov, plačljivih marca meseca 1915. Ti trije oficirji so bili le zastopniki dveh velikih špijonaških oddelkov. Govori se, da ta dva oddelka nista hotela toliko izdati domovine, marveč jima je bil namen, vreči na ta način carja. Imena omenjenih treh o-ficirjev so znana in so grof Ivor Tilinski, Aleksander Teodorov in Vladimir Vorski. V njihovi družbi se imenuje tudi neka gospa z imenom Sonja, krasna dama," ki je bila ljubica nekega visokega uradnika v tajnem oddelku. Glavno vlogo na japonski strani je igral princ Ya-magata, znan tudi pod imenom «Bismarck Japonske«. Koj po izdajstvu so se napotili Vorski in Tilinski v spremstvu Sonje v Nagasaki, da izmenjajo ček v denar. Toda zastopniki Japonske so izjavili, da ne morejo takoj plačati, ker niso dobili toliko vojne odškodnine, kolikor so jo zahtevali. Rusi so dobili nove čeke, ki se izplačajo dona-šalcu, ki predloži ob enem tudi posebno pogodbo s podpisom princa Yamagata. Ta pogodba je bila doslej položena v neki londonski banki. V tem času je bil Vladimir Vorski, ki je imel eno menico, umorjen. Aleksander Teodorov in Sonja sta izginila. Sanvo grof Ivor Tilinski še živi in on je bil tisti, ki je prinesel drugi ček v London. Ker ni mogel dobiti nikjer na to j»oso-jiil-a, se je 1. 1915. napotil v Odeso, da tlo bi pogodbo. Kako jo je dobil v roke, se ne ve. Večkrat je i>oskušal dobiti od japonske vlade denar, toda vsi njegovi koraki so bili brezuspešni, zato bo sedaj grof Ivor Tilinski v družbi z nekaterimi Angleži poskušal svojo srečo s pravdo, ki obeta biti zelo zanimiva, saj bo odkrila lep kos polupretekle dobe. IMoIte in Me „EDIH0ST" tL •BPĐIMf*_ V Trstu, dne 30. decembra 1927. DNEVNE VESTI Proste luke Kot smo sporočili včeraj, je pil objavljen v sredo kr. ukaz-kakon, s katerim se pooblašča Vlada, da s 1. januarja prihodnjega leta lahko proglasi za pro-ate luke deloma ali v celoti prU staisišča sledečih mest: Savona, /Genova, Livorno, Napoli, Brin-disi, Bari, An cona, Benetke, Trst, Reka, Palermo, Messina. Catania in Cagliari. Proglasitev za prosto luko se izvrši na predlog- finančnega in prometnega ministra s kr. uka-rom, s katerim se istočasno do-točijo oni deli pristanišč, ki bo- j do tvorili prosto luko. Proste luke bodo izven carin- j ske črte. Razen izjem glede ne- I fcaterih vrst blaga in nekaterih operacij, ki jih narekujejo posebni finančni interesi ali predvidevajo posebni zakoni, se bodo mogle vršiti v njih brez carine vse operacije, ki se nanašajo na vkrcavanje, izkrcavanje in pretrčavanje materiala in bla-gra. dalje na njih shranjevanje, prodajanje in predelovanje. Ustanavljanje industirjskih podjetij v mejah prostih lak br/-do mogle dovoljevati pristojne pomorske oblasti pod pogoji, ki jih bodo smatrale za potrebne v interesu nacionalne industrije. Potrebno pa bo tudi predhodno privoljenje finančnega ministrstva in ministra za nacionalno ekonomijo. Ugodnosti, katere predvideva proglasitev ^proste luk«, bodo lahko deležne pod gotovimi pogoji tudi ladjedelnice, ki se nahajajo v mejah proste luke. Vsi zakoni o carinah, ki niso v nasprotju z določbami novega ukaza-zakona, ostanejo v veljavi. VMInjIranle iNo'fnni za javne lokale Tržaški poteptat naznanja, .ta morajo glasom Členov £4 in 87 zakona o javni varnosti z dne 6. 11. 1920 št. 1848 vsa obrtna dovoljenja (Licence) za javne lokale in posebna pooblastila za prodajo na drobno močnih alkoholnih pijač — biti vidim ir a na od strani oblastva javne varnosti, ker si.'sr dotični javni Jokali ne smejo obratovati. Zato morajo prizadeti predložiti tozadevna dovoljenja v s vrh o vidirni-ranja pokrajinskemu udruženju trgovcev (odsek '.a javne lokale), ki ima svoj sedež v ulici XX. set-temfcce št. 1, in sicer najkasneje do 15. januarja 1928. Obenem morajo predložiti izjavo, vsebujočo podatke o najemninski pogodbi dotič-nega lokala. Obrtniki, ki imajo potrebna pooblastila za razprodajo mo&nih alkoholnih pijač, morajo predložiti tudi te Pri predložitvi morajo vplačati za vsako dovoljenje ali pooblastilo znesek 3 lire v gotovini. Lastmki dovoljenj vzorca E bis, veljavne za lokale, v katerih se prodajajo vf-.ako/rst-ne alkoholne pijače. morajo priložiti potrdilo registrskega urada, iz katerega je razvidno, da so plačali državno koncesijsko pristojbino v zneskih od lir 50 do lir 500, kakor predvideva člen 2 kr. odloka-zako-na z dne 29. decembra 192G St. 21U1, veljaven tudi za letu 1928. Imejitelji posebnih pooblastil za razprodajo močnih alkoholnih pijač morajo priložiti tudi potrdi'o registrskega urada, izkazujoče da so plačali državno koncesijsko pristojbino, ki je do'očena v tabeli, priloženi k prej omenjenemu kr. od loku-zakonu. Gorinavedene listine morajo predložiti imejitel'i obrtnih dovoljenj za hotele, restavracije, gostilne, obedovalnice, bufete. točilnice, zasebne oskrbovalnice (pen-zijone), prodajalne likerjev, žga-njame, ba*i; kavarne, ljudske kavarne, sladoledarne, ;avne igralnice, javna kopaliv ča, lilevarne, avtomobilske lope itd. Pri predložitvi teh listin dobijo prizadeti tozadevna potrdila. RUSKI IGRALCI V ITALIJI. Letošnje jeseni fo prišli na gostovanje v Italijo ruski igralci od Umetnostnega gledališča v Moskvi pod vodstvom glavnega režiserja Tajrova. Svojo turnejo so začeli v Turinu in so bili nadvse lepo spre- jeti. Gostoljubje oblasti in občinstva je bilo popolno. Potovali bodo po vseh večjih mestih Italije in možno je, da pridejo tudi v Trst. Ca« jim je dokaj kratko odmerjen, zato se ustavijo v enem kraju največ 5 dni. Imajo s seboj najboljše moči o-memjenega gledišča kot so Vyru-bov, ki je naravnost izboren, dalje Aslanov, Pavlov. Vasilijev, ki so v Moskvi fjroko poznani, ter izborne igralke Krijanovsko, Kedro-vo, Dneprovo itd. Tudi njih repertoar je bogat posebno modernih del, med katerimi pa. so tudi klasiki Gogolj, s komedijo «Poroka«, «2ivi mrtvec« T< Istega, dramatizacija »Bratov Karama^ovih« Dostojevskega. Moderni »so Ostrovskij s komedijo «UboŠtvo ni greh» Gogolj s «Krčmo revni h» itd. — Turinci so vsak večer, dokler so Ri*si gostovali pri njih. nabito napolnili veliko gledališče «Chia-relli«. Navdušenje občinstva je bilo popolno. Takoj prvi večer so neposredno po prvem aktu ploskali nad Četrt ure. Ob koncu predstave ni bilo ploskanja ne konca ne kraja. Tudi časopisje posveča odru daljše Članke kot navadno in ne more prelivali ti mojstrov. Tako piše «Stampa» iz T uri na zelo dolg članek, ki je poln navdušenih besed o veliki umetnosti in spretnosti igralcev ter Še večji doslednosti režiserjev, ki ustvarjajo s svojimi izumi veledeia. Da, zlasti ti poslednji zelo zanimajo t urinske recenzante. Danes je pri ruskem teatru režiser glavna oseba, kuli-serija pa tako velike važnosti, da mora biti popolna do poslednje deske. Tajiov, režiser, pravi, da je za oder kuliserija istotako važna kot draana. Besed ni mogoče doživeti brez njih direktnega vpliva, ne jih izliti brfz po5*ode. Berač v fini obleki ne budi v Človeku u-smilienja, pač pa odpor. Milančani so jih ravnotako lepo sprejeli, ko so dali dne 19. decembra svojo prvo pre-dstavo. Ce pridejo v Trst. bomo tedaj več o njih govorili. Izvoz avtomobilov. V prvih devetih mesecih leta 1927. je znašal izvoz v Italiji zgrajenih avtomobilov 27.165 kosov v skupni vrednosti 509 milijonov lir. Opozorilo lovcem In lovskim tatovom Nove odredbe glede lova so siino stroge. Že pri sami prekršit vi varnostnih dob se sodnij-ske oblasti no zadovoljfjo samo z naložitvijo navadne denarne globe. Sedaj se zaključi z mesecem decembrom eden izmed najvažnejših lovov na zajce. Kršenje tega roka se kaznuje zelo strogo, še strožje kazali pa zadenejo zankarje, divje lovce in razne druge zaplotnike lovskega veselja. Napisali smo to opozorilo zato, da ne bodo naša poročila izpred sodnij vsebovala prepogosto težkih obsodb radi prestopkov proti lovskim predpisom. Iz tržaškega življenja Burja. Tudi včeraj je burja hudo razgrajala, dasi čez dan ni bila tako močna kot predvčerajšnjim. Zjutraj se je zadovoljila, da je dvignila s povprečno naglico kakih 70 km na uro, zato pa je proti večeru postala bolj silovita in je spet drvela po 100 km na uro in še več. Marsikak dimnik je moral kloniti njeni sili in tudi strešne opeke so frčale po zraku, vendar pa včeraj ni bilo zaznamovati resnih nezgod, to pa pred vsem radi tega, ker so ljudje postali opreznejši in se previdno izogibljejo mest. kadar burja neovirano razsaja. Vremenski preroki sicer napovedujejo, da se bo mrzla razganjalka potolažila, toda kot izgleda, so se to pot pošteno zmotili. Mraz je včeraj še huje pritisnil. Zjutraj je živo srebro v toplomeru čepelo tik nad ničlo in z gostimi cblaki prepreženo nebo je kazalo, da bo začelo snežiti. Toda burja je razgrtala oblake in je pustila na cedilu tiste, ki so se že radovali, da bodo občudovali mesto pokrito z mehko belo odejo. - Blknatadj mm friiili ^onl Predsinočnjhn okoli 20. ure je v poslopju rekreatorija «Lega Nar xionale», izbruhnil požar, ki se je nuli burje celo naglo razširil. Na lice mesta so bili takoj poklicani tržafiki gasilci, ki so se z vso vnemo lotili gašenja. Toda kljub temu niso mogli rediti velikega poslopja, ki je skoro popolnoma zgorelo. če le po večuraem sek> napornem delu se jim je posrečilo ogenj omejiti in končno udušiti. Skoda ni še natančno ugotovljena, a je brez dvoma zelo velika. Baje zna-Sa okoli 300.000 lir. Požar je baje izbruhnil iz neznanih vzrokov v prodajalni De-! lavskih zadrug v pritličju poslopja. Tramvaj ga je povozil. Sinoči se je dogodila v ulici Gar-ducci huda nesreča, ki bo najbrž imela tragičen epilog. Okoli 10.30 je neki moški, ki so ga pozneje spoznali za 49-letnega kovača Josipa Macor. stanujoče*?a pri Sv. Alojziju Št. 557, hotel v bližini kavarne «Negozianti» čez ulico, po kateri je ravno tedaj privozil od trga Oberd-an tramvaj proge Št. 7, ki ga mož oči vi d no ni zapazil, ozfcr roma radi tuljenja burje ni slišal. Šel je naravnost čez tir in tako prišel tik pred tramvaj. Nič ni magalo, da je zavirač 25-letni ir-edej Canu, stanufOČ v ulici Rivo št. 44, naglo stisnil zavore; tramvaj, ki je bil v polnem teku, je prevozil še par metrov, zadel moža in ga podrl. Nesrečnik je obležal nezavesten in ves krvav. Navzočni so mu takoj priskočili na pomoč in ga prenesli na bližnjo rešilno postajo, kjer je zdravnik ugotovil, da je siromak nevarno poškodovan; poleg številnih poškodb na raznih delih telesa, zlasti na glavi, je imel tudi hudo pretresene možgane. Po prvi pomoči je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kiru**-gični oddelek. Zdravniki so si pridržali sodbo o posledicah njegovih poškodb. Ogenj v burji Tržaški ognjegasci so bili včeraj zjutraj obveščeni, da gorj v neki trgovini v ulici Tesa št. 7. Gorela je zaloga starih cunj in papirja, ki je last neke Marije Požar. SredFče ognja pa je bilo v kupu starih gumijevih odpadkov. Radi burje in suhega vretme-na se je požar zelo hitro razširil in zajel že strop. Le napornemu delu gasilcev se je zahvaliti, da je bil požar po enournem gašenju udušen in da ni postal nevaren okolici. — V palači ravnateljstva državnih železnic na trgu VitLorio Venetu pa je bilo več dima kot ognja. Cela vrsta pisarniških prostorov je bila skoro celo jutro neuporabna radi gostega dima. Na lice mesta prihiteli gasilci so ugotovili, da je temu vzrok slaboočiščen dimnik, v katerem so se vnele saje. Huda nesreča na openski postaji. Burja je neposredno kriva grozne nesreče. ki se je dogodila sinoči ob 22.40 na Opčinah Na tamošnji postaji je sinoči delal med drugimi železničarji tudi 33-letni razmikač Elija Giovann-^' * ~ mestu v ulici Lloyd št. 8. Med delom se je moz .. .u padel na tir, po katerem je premikala lokomotiva, ki je razmikala vozove. Radi oglušujočega tuljenja burje Giovannini ni zapazil, da se mu bliža lokomotiva. Ko se je zavedel nevarnosti, je bilo že prepozno, da bi se umaknil, 'zlasti ker ga je Jvurja ovirala pri gibanju. Na njegov obupni krik je strojevodja takoj ustavit 'okomotivo, toda bilo je prepozno; Giovannini je že bil pod kolesmi težkega stroja ki so mru odrezala obe nogi pod kolenom. Navzočni železničarji so takoj prenesli nesrečnega tovariša v bližnji urad, kjer so mu tr ino zvezali z jermeni pohabljeni nogi in tako preprečili, da ni izkrvavel. Medtem jo bila o nesreči teleionič-no obveščena rezilna postaja. Zdravnik, k: je čez nekaj časa pri-hitel na lice mesta, je dal prepeljati ponesrečenca v mestno bolnišnico, kjer se siromak s ada j bori s smrtjo. Žalosten konec mladega delavca. Včeraj popoldne se je za treuo-tek ustavilo delo v čistilnici petroleja pri Sv. Soboti. Dogodila se je huda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Komaj 17-deten kovaški vajenec Alfred Bembič, stanujoč pri Sv. M. Magd. Zgornji St. 645, je okoli 15. ure popravljal v družbi drugih delavcev zgornji roi> velikega rezervoarja za petrolej. Drtal je podstavek za nabiranje velikih žebljev. Nakrat je iz ne« gnanega vzroka — mogoče radi burje — izgubil ravnotežje in te-lebnil z višine kakih 9 metrov v notranjost telesnega .rezervoarja. Tovariši so mu koj pohiteli na pomoč, toda zaman; Bembič je bil te mrtev; pri padcu si je zdrobil in prebil lobanjo ter zadobil druge težko poškodbe. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. V svojem stanovanju v ulici S. Marco 32, si je včeraj zjutraj vzel življenje 50-letni kovač Ivan Spetz; obesil se je na klin pri vratih svoje sobe. Okoli 7. ure so ga našli njegovi domači, ki so takoj poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Toda njegova pomoč je bila zaman, kajti nesrečni mož je bil že mrtev. Po oblastvenem izvidu, ki so ga izvršili policijski organi iz komisa-rijata v ulici A. Vespucci, je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico. Ni znano, kaj je S pet za gnalo v žalostno smrt. Vesti z Jioriškega Goriške mestne vesti Kolednice na Goriškem. Pretekel je dober teden od prvega naznanila v listih, da so izšle tri sestre-kolednice, preteklo je hvala Bogu, tudi nestrpno pričakovanje množice Čitanja željnih ljudi. Po vseh naših glavnih krajih so že -prinesle svojo veselo ko-lednSJko pričevanje. Upamo, da ne bo vasice, kjer bi se ne oglasile! Vse one tisoče, ki so prebirali poleti Kresnice, iako prijetno iznenadi Zbornik Kolednic, ki je vse bolj zajiimdv kot njegov prednik. Poltn sestavkov tudi za naj-širšie ljudske sloje: od velevažnega narodnega, gospodarskega vpra^ šanja pa preko spisov o naših u-me-trnkih, glasbi, knjižnih izdan jih do prelepih reprodukcij del najvažnejših na&ih umetnikov. Pisatelj poznanega «2upana Žagarja«, ki je vzbudil tisočer odmev po deželi, razkriva v drugi knjigi, v «Ubogem Uštinu», življenje ožje Goriške. Prvič v slovenskem slovstvu se literarno obravnava življenje in obstoj našega gospodarskega doma, opirajočega se na svi-logojstvo, špargijere in druge značilne panoge goriških kmetskih domov. Tretja Kolednica, drobna Koled-nica, prelepi umotvor svetovnega poljskega pisatelja Reymonta. Starka Jagustinka pravi glavni osebnosti te povesti Tomeku Ba-ranu: «Gospod Jezus je za vsako stvar določil svoj čas in svojo uro». Svoj pravi čas, svojo pravo uro ste uporabile ve, zveste kolednice, za svoj prihod med nas. Mrzel in dolg stoji pred nami januar, tih in pust se obeta pust. Niste pozabile na nas v naši žalostni osamelosti. Sestre kolednice, vstopite v nafe^ domove! Divjanje burje po vipavski dolini V noči od torka na sredo se je nenadoma iz širokalnega, vlažnega vzdušja vzbudila kurja ter s strašno silo bičala potnike, čakajoče na kor j ere, odkrivala strehe ter metala ljudi ob tla. Potnikom, ki so se peljali v sredo zjutraj skozi Ajševico se je nudil zanimiv prizor. Silen sunek vetra je čisto zbližal žice električnega dalekovoda visoke napetosti in v trenutku so plameni kratkega spoja raztopili žice v daljavi 100 metrov. Na Građidču pri PrvaČini je čisto razkrilo eno hišo, v Prvačini in v bližnjih vaseh je pa burja poškodovala precej hiš. Lahko si je misliti, kako je divjala burja v svoji rojstni zibelki, v Ajdovščini in pa Vipavi. Izterjevanje sin da kalnih prispevkov za trgovsko federacijo Trgovska federacija za goriško . deželo je izročila izterjevanje sin-dakaJsih prispevkov banki «Coo-peretiva* v Gorici. Postala je zato že vsem trgovcem in obrtnikom tozadevno sporočilo, da se morajo odzvati plačilnim poveljem kooperativne banke. Pritožbe glede vpisa v plačilni seznam ter glede višine sindakalnega prispevka se pa morajo naslavljati ustno ali pa pismeno še vedno le na trgovsko federacijo. Kooperativna banka je istočasno poslala na vse trgovce plačilna povelja za plačilo sindakalnih prispevkov drugega^tretjega in četrtega trimesečja 1927. Plačilnemu Naznanjamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je gospod ANTON MAURS občinski tajnik danes ponoči, v svojem 61. letu, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v petek, 30. decembra, ob 11. uri. _Občina Grahovo, 29. XII. 1927. povelju se mora zadostiti tekom petih dni. Občinski načelnik na razpoloženja Prihaja novica, da je bil te dni otč. načelnik kom. Scolaric, ki ie vodil občini Miren in Sovodnje, postavljen na razpoloženje. Misijon v Mirna. Dne 31. t. m., na Silvestrovo, se , začne v Mirnu misijon, ki ho trajat j do 9. januarja. Vodili ga. bcKio mi- j sijonarji iz Grada. Popravak. V včerajšnji «Edino&ti» je tiskarski Škra-t napravil v notici j »Smrtna kosa» pomoto. Poročali i smo namreč, da je umrl v Gorici j župnik pri Sv. Roku msgr. Karel i Baubela, ne pa Ban del. kot je bilo pomotoma natiskano. Izpiti z a cbČinske tajnike V sredo dopoldne so se pričeli v Gorici po končanem trimesečnem tečaju za občinske tajnike — zre^ lostni izpiti. In sioer so se vršili v sredo, četrtek in danes pismeni izpiti, ustmeni se bodo pa najbrž vršili po novem letu. Za rokodelce. Dne 8. januarja 1928 se ibo slovesno otvorila prva razstava mo-bilije. Raostava bo odprta do 31. januarja leta 1928. Za ves ta Čas je ministrstvo dovolilo posebno znižano vožnjo po železnici. Rokodelci ki menijo posetiti razstavo, si morajo preskrbeli, če hočejo, da se jim podeli prej omenjena znižana vožnja, potrebne vzorce, ki jih dobe pri tajništvu autonomne rokodelske zveze v Gorici (Corso Vitt. Em. III. N. 10/1.) do 30. tega meseca. Izpred sodišča Cement so kradli V sredo dopoldne sedelo na zatožni klopi goriškega kazenske-pa sodišča kar pet obtožen ^ev likratu. BiH so to: Iva*n Kranjc iz Selc pri Kobaridu: Ernest Šturni iz Cerknega; Ivan Soldat iz Ider- I ske-ga ter neki Jaunach in Kan-dut. Obtoženi so 'bili, da so pokradli družbi Achtholtzer Mugossi v Ukvah pri Trbižu 24 vreč cementa. Prvi izmed obtožencev so bili u-službeni pri zgoraj omenjeni družbi. Njihov posel je bil polniti s cementom vreče ter jih prenašati eno po eno — tehtala je vsaka 50 kg — nad dve uri daleč v gore. Za vsaJvo pot so dobili 3 lire plačila. Ker so bili slabo plačani — tako so se namreč obtoženci zagovarjali — so si morali iskati postranskega zaslužka. Zbirali so cement, ki je v cementnih shrambah ostajal po tleh in se stresal iz vreč. Pome^li so ga skupaj in ga nato, ko se ga j»e več narbralo, spravili v prazne vreče, jih napolnili na pol ali pa cele — ter jih nato spravili v hlev obtoženca Jaunacha, ki pa ni bil delavec pri družbi Achthol-tzer - Mugossi. Pozneje so ta cement prodali in sicer 10 vreč Jan-nachu, kateri jim je plačal za to 90 lir, 14 pa Kanduthu za 60 lir. Denar pa sta si delila le Kranjc in Šturai. Ivana Soldata, ki jima je le pomagal vreče pokriti, sta odpravila s tean, da sta mu plačala za jed in pijačo. Obtoženci priznajo, da so vse to delali, toda iz razlogii, da po bUi i slabo plaćani in da o pobirali cement, ki e ni več dal uporabljati, pravijo, da so nedolžni. Zlasti, trdita to Janna^h in Km Jut, katerima, da je rekel Kranjc, da blago, ki jima ga prodaje, ni ukrade>-no ter da on za vse eventuelne sitnosti odgovarja. Kot priča nastopi samo brigadir orožniške postaje v Ukvah, ki pove, da je izvedel za to tatvino ter pred dnevi velet zapreti vse ob-tožience. Zastopnika družbe Achtholzer ni bilo k razpravi, kar je obrambi obtožencev le koristilo. Državni pradnik je zahteval precej ostro kazen za prva dva j obtoženca - i> mesecev zapora. | za. Soldata 4 — za ostala dva ; (i mesecev zapora in 150 lir kazni. SođJ »če pa je obsodilo Kranjca j in Štui-aLa na 4 mesece ter 20 dni i zapora, Soldata na 2 mcseca i a I 10 dni zapora, Jaunacha in Kan-j duta pa vsakega na 4 mesece za-j pora ter na 100 lir kazni. Vendar j pa j«e vsem dovolilo pogojno ka-j zeri za dobo 5 let. razen Soldata, i ki j© bil že večkrat kaznovan. Pa | tudi njemu je dovolilo začasno j svobodo. GRAHOVO Smrtna kesa J Izdihnil jo v četrtek nekaj minut po polnoči naš občinski taj' nik Anton Mauri. Do zadnjega je še opravljal svojo tajniške posle. Na praznik sv. Štefana se je nenadoma zgruttil, kakor sodijo, mu je biLi počila žila v možganih. Nekaj časa je bil nezavesten, nato je prišel k zavesti in trpel Še osem in štirideset ur, proti koncu je prdagoina za-spaval in se preselil na oni svet. Doma je bil iz Huda južne in je nad tri in dvajset let opravljal v naši občini {tajniško službo. Bil je daleč naokrog- znan in vsem, ki so ga poznali, ostane \ dobrem spominu. Lahka mi) zemlja domača! KOJSKO Po dolgem času smo zopet dobili dober, cerkven pevski zbor. Posebno mnogo mladih moči je obilo v njem. Da bi mu le bilo dano, da bi se nemoteno razvijal in iz-podbujeval. Pri nekem poročilu v Edinostf je bilo jtociotoma zapisano, da jc bil kaznovan nek Prinčič radi Franca Perko iz Kojske^a. V resnici se je pa šlo za nekega Franca Perkona iz Kozane. Zaročil se je g. Ivo Lenardi z gdč. Fanico Podgornik Vrhovlja Želimo obilo Meče! I ill OGLASI ||l LJ__LJj EESL1TZ-SCH09L 23, pouk iu prevodi v vseh jezikih. 1542 14 LETNEGA vajenca sprejmem takoj % prodajalno jestvin. Dobi hrano, stanovanje in perilo prosto. Premožen izključen Pismene ponudbe na Giovanni Kolar Triestc, Viale Rafiaellc Sanzio 532. 1714 DRUŽABNIKA za obstoječe industrijske podjetje v Jugoslaviji, ižčem. Potreben kapital L 100 do 200 tisoč. Takojšnje ponudbe pod »Primorec* na tržaško uprav-ništvo. 1715 PAZITE! Najboljše, najlepše, najceneje obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducci 36. _1158 BABICA, izkušena sprejema noseče. Via Crispi 50 ex Chiozza. 1716 ZLATARNA Alfe tir t Povh Trst, Vin Mazzift 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — 'lene zmerne. ZDRAVNIK drMMei ordinira s i. januarjem v Trstu V a S. Lazzaro 231! (zraven kavarne Roma) od 10 30 do 13 f Katrtfini onlinira samo rMidž od 14 — 18 (na lastnem domu) PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman Iz kanadske prošlosti (85) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Iz AniMnih ust se je iztrgal du-geč krik. Mož je stal pod njenim oknom in ponavljal svoj mrki klic. Be«e