280 TRST, v sredo 6. oktobra 1909. Tečaj XXXIV M ob ndeljrt la prazalklk sfc 5, aft psasMJUk a* t. zjrtraf fMimli1« It®t. M prodajajo p« 9 nvA. (6 stol) ▼ maogik toMurnak ▼ Trsta Is okolici, Gorici, Eru^s, 34. Petrm, takajni, Seiani, Nabrežinl, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-flii, DombergTi itd. Zastarel« it«T. po 5 nrC. (fO atol.). 181 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T iirokesti 1 GENE: Trgovinske in obrtna oglase po S »t. mm, zahrala, poslanice, oglasa denarnih zarodor m t/m afc. mm Za oglase ▼ tekstu lista do 5 rrst 30 K, rsaka Mil Tj vrsta K 2. Mali oglasi po 3 atot. beseda, naj-T>—j pa 40 sto t. Oglase sprejema Tneorat.ai oddelek mpraT« ^)KaoBtty. — PlaĆnje a« izključno le upravi „Bdi--- ------ .j-----,------ . ---------— Razsodba v „veleizdajni-škem" procesu v Zagrebu. Včeraj dne 5. oktobra je bila proglašena obaodba t „veleizdajniškem" procent. Dne 7. a? g ista 1908 so začela aretova-nja; dne 12. januvarja 1909 je bila izdana obtožnica, a d je 3. marca 1909 je začela glavna razprava, ki je trajala brez prenehn-n;a do 25, septembra, a 5. oktobra je bila razglašena obaodba, torej ravno na dan obletnice, ko je bil razglašen ceaarski manifest, • katerim je bi 1 a proglašena anekaija Boine in Hercegovine. In glej zopet — slnčaj! Ha v no ob obletnici ae poivetnje v Pešti imunitetni odsek o prošnji hrvatske vlade, da izreči sodišču hrvatske delegate S v. P r i b i Č e v i 6 a, B. Budisavljevića in I. Banjanina kakor kolovodje — veleizdaje. Ali ae hoče z obsodbo „veleizdajalcev" delovati na rečeni odiek ? ! Ali poleg imunitste aknpne zbornice v Pešti obstoji še imuniteta hrvatskega a a b o r a. Moral bi so torej aklicati tudi hrvatski aabor radi izročenja rečenih poslan-csv, ali pa razpustiti. Ali velekarakteriatično je, da vladne novine niso demontirale svojedobno vesti, da v tem slučaju državna oblast ne bo respektirala imunitete hrvatskega aabor a, ako jih le izroči ■kupni parlament v Pe&ti. Ali se res pripravlja repriza zagrebškega „veleizdajaiikega" — šksndala?! * * * ZAGREB 5, V celem mestu je vladala velika napetost. Pod sodnim poslopjem se je nahajala ogromna množica ljudstva. Galerije sodnijike dvorane bile natlačeno polne. Ob 8. uri je prišel senat v d7orano. Predsednik je naročil poveljniku ietniških straž, naj pripelje v dvorano one obtožence, ki niso disciplinarno kaznovani. Ob enem je opozoril občinstvo, naj se vede mirno. Poveljnik straž je javii, da ao vsi obtoženci izjavili, da ne pridejo v dvorano. Predsednik je na to izjavil: Po § 265 k. reda, imam pravico, dati a ailo priretti obtožence sem, a to ne storim. Potem ko je predsednik konstatira!, da so zastopani ▼si obtoženci po a?ojih brani tel jih, je prešel na č tanje razsodbe. Po razsodbi so bili spoznani krivimi in obsojeni zbog hudodelstva p § 58 k. z. sledeči obtoženci: Adam in Vaitnjan Pnbićević vsak na 12 let ječe, Pero Bčkić 8 let, Joeo OreSčanin 7 let, Vašo Zukac, Ga;o Živko* ć, Radovan Malobabić, Jarij Jovacor 6, Nikolaj Rebrača, Stanko Rebračar Juri Konca, Šttfan Konca, Stevo Kačar, Milan Korfć, Pavel Matijašević in Stevo Radovanović po 5 let, Atanas Obia-ković, S'tneon Ši&ković in Milan Borojević po 5 let. 18 obtožencev je bilo oproščenih. Potem ko je sodni svetnik Pavešić prečital utemeljevanje razlogov obsodbe, je ustal dr, Hinković in prijavil priziv proti kon-demnatoriškemu delo razsodbe. Obenem je zahteval, da so puati takoj ca svobodo one, ki ao bili oprotčeni. Državni pravdnik Accurii je prijavil pritožbo preti oprostilnemu delu raz&odbe; proti kondemnatoriškemu delu razsodbe ni uiožil nikakega ugovora. Predsednik Tarabcchia je izjavil, da bo 'todni dver storil nadaljne sklepe v smislu obstoječih zakonskih dolečeb. Hrvatski poslanci proti obsodbi. BUDIMPEŠTA 5. (Ogr. biro). Hrvatski đržavnozborski poslanci ao imeli daces pod predse d (trom posl. Medakovića konferenco, La kateri eo zavzeli svoje stališče k razaedbi Sdinost CHatllo političnega druitva „Edinost" za Primorsko* trn moč I ■msb HAKOČNINA ZNAŠA ■a *ee leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K;bim> ročbe brez dopoaLane naročnine, se uprava ne ozira. ■ateiafa sa MMja« iskanje „ZSnfOSTI" etaa«: m1*» —— Mm X s-ao, f«i lat«, a eo ■ Tai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank^ vana pisma ss na sprejemaj« In rakaplal ss aa vraftaje Haročaine, oglase in reklamacije je poiiljati na upravo lista. DRBDJfIŠTVO: allos Glorgle Galattl 18 (Naredai dea) Isdajatc$ la odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastafk konaoreg lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konaortijn lista .Edinost« v Trstu, nI. Giorgio GalatU it. 18. Mtao-kranltaKal nhn St 841 S52. TELEFON SL 1t-57. PODLISTEK. Valo Britina. M6ra, Vidite, to je bil vzrok, da sem se hotel posloviti prej, predno sem vatopil v Vaše gostoljubno okrilje — oditi sem hotel radi tega, ker sovražim vae gajevaterje in dolgo-čaaneže. Bržkone spadam sam v njihovo trupo, zakaj Človek apoznava avoje alaboati akoro vedno fiele pri — drugih, In ker ae tega zavedam in ne bi rad opravljal posla, ki te mi gabi, Vas prosim So enkrat, pustite tce da odidem; če pa hočete na vsak način, da ostanem, potem prosim, da vzamete mojo pregreho L>a svoj tačuc. To je najskremneja z&httiTO, ki sem Vam jo mogel staviti. Kakor želite \MZ „Dokler oe boite imeli raskošnejšib želja, Vam bom lahko in vselej ustrezala rade volje. ▼ zagrebškem „veleizdajniškem" procesu. — Sklenili ao resolucijo, ▼ kateri izjavljajo, da smatrajo hrvatski poslanci ta procea kakor tedenčni proces, katerega namen 'je razbiti slogo med Srbi in Hrvati. Nadalje je bila dalmatinskemu deželnemu zboru, ki je aa svoji zadnji seji protestiral proti procesu, poslana brzojavka, v kateri ae deželnemu zboru izreka bratska zahvala za njegovo vedenje. Ob enem &e izraža obžalovanje, da absolati-stični odneiaji onemogočajo storiti to tedaj t hrvatskem saboru. BRZOJAVNE VESTI. D&lm&tinaki deželni zbor. ZADAR 5. — Takoj po otvoritvi seje je povzel besedo posi. dr. Trumbić, in rekel, da mu je doSla iz Zagreba žalostna vest o obsodbi Srbov obtoženih radi veleizdaje: Pridružimo ae žalosti, ki je zadela srbski narod. Zato predlagam, da se v znamenje žalovanja takoj zaključi seja. Poslanci so na to priredili obsojencem ovacijo in izili iz dvorane. Prihodnja seja jutri. Češki deželni zbor ne bo deloval. PRAGA 5. — Skupna parlamentarična komisija čeških agrarcev in svobodomiselne narodne stranke je „ imela danes pod pred* ledstvom posl, dr. Škarde in v navzočnosti ministra ZaČeka sejo. Konstatiralo se je, da nimate obe atranki z ozirom na to, da je zveza nemških poslancev odbila zadnje pred-loge obeh čeikih strank glede češkega dežel* nega zbora, ne da bi stavila svoje predloge, nikakega povoda za nadaljna pogajanja v s vrh o, da se doseže z&željena dclamožnost zbora, ker manjkajo novi predlogi od nemike stran?. Koroški deželni zbor. CELOVEC 5. — Posl. Steinwender je poročal o predlogu Poltnig in dr. radi povišanja tarif južne železnice. Sklenilo ae je enoglasno naroČiti deželnemu odboru, da mora pri žalesniškem ministerstvu protestirati proti nameravanemu povišanju tarif. Boji v Severni Afriki. ME LILA 5. — Infant don Karlos, ki prevzame v kratkem poveljatvo nad kavale-rij oko brigado, je danes predpolndne dospel semkaj. _ ŠPANIJA. MADRID 5. — Voditelji liberalnih in republikanskih strank so poslali ministerskemu predsedniku Maura skupno noto, v kateri zahtevajo, da se takoj za pokrajini Valencia in Garona vzpostavijo ustavne garancije. BUSIJA. PETROGRAD 5. (Petrg. brz. ag.) Iz Livcdije je došla brzojavka, da je car po-milestil devet revolucijonarcev, ki jih je 28. julija obsodilo vojaško sodišče radi reroluci-jonarnega g banja v Ščugriju. ČKNOaOBA. BELIGRAD 5. „Dnevni list" poroča iz Skoplja, da je položaj v Črnigori zelo resen in da ae po vsej kneževini proglasi obsedno stanje in nagli scd. Praga 5. Rektor češke tehnične visoke šole, profesor Bertl jo včeraj priobčil pro-foaorakemu kolegiju, da odloži avojo službo. Nova volitev ae bo vršila prihodnje dni. Lvot 5. — Sinoči je v tukajšnji tovarni za umetno k&menje in atrešno opeko nastal ogenj, ki je bil lokaliziran te*le danes z;utraj. Pogorelo je lest tovarniških poslopij. Škcde je baje okolu pol ml!, kron. Ali je čsj dovolj močan? Ah, saj ga še pokusili niste ! Zakaj pa ne pijete ?uu „No, vidite gospa, ae že začenja. Vedel aem, da boste imeli križ z menoj; ampak sami ste ga oprtali; zato izvolite potrpežljivo naprej! Skušal sem Vas oteti, a ker ate hoteli postati po vsej sili žrtva, čemu naj bi bil vendar jaz čez mero usmiljen ? — Glejte, odkar aem prišel a potovanja nazaj, sem tak; že ves mesec, kakor da hodim za pogrebom.,. Pcvsodi goapa, kamor ae oziram, vidim pcgrebce in rake v — aame pogrebce in aame črne rakve!... Šel aem bil, gospa, da bi ai pridobil na potavanjn novih sil, novih idej — deloma ie je to pač zgodilo — a glejte, kakor hitro aem atopil oa trotoar teh ulic, kakor hitro aem zadihal ta dušljivi, moreči vzduh, takoj, kar namab, je prišlo čez mene... Objelo me je tako teaao, da so bili vsi lepi doživljaji tam zanaj v a ve tu pozabljeni v istem hipu. — Mora goapa, kakor mora ae je spravilo name z veo pregrešno poželjivostjo in oatudnostio... Kakor z morfijem zastrupljena se je zvijala duia in vse visokoleteče željo in misli ao ae pogres-nile ? mrzlo nizkost —--pogreznile do Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 5. Predsednik Justh je otvoril sejo ob 121/* uri in priobči), da ita ae podpredaednika Rakovszkj in Navaj ter zapisnikarji Raisz, grof Toroczkajr in Smreczany odpovedali svojim službam. Poročilo predsednikovo je bilo vzeto na znanje brez vsake opazke. — Nadalje je predsednik priobčil, da je pravosodni minister Gunther, ki je imenovan predsednikom kraljevske kurije, odložil svoj državno-zborski mandat. — Potem je predsednik predlagal, naj ne bo z ozirom na veliko narodno žalovanje jutri in pojutmjem seje in naj se vrši prihodnja seja v petek 8. t. m. ob 11. uri predpolndne z dnevnim redom: Volitev štirih členov sveta za izseljevanje. Posl. N«gy (neodvisna levica) je temu nasprotno predlagal, naj se na dnevni red petkove seje postavi razprava poročila bančnega odseka. Govorniku se zdi čudno, da ima poslanska zbornica m'cer seje, ni jej pa dovoljeno politizirati. (Živahno pritrjevanje na klopeh ljudske stranke). Ako bi bila poslanska zbornica aklep bančnega odaeka že vaprejela in bi bil Koiut s tem šel k kralja, bi ae bil vladar gotovo pokazal bolj naklonjen željam večine. Predaednik je govornika prekinil in opominjal, naj ne vleče krene v debato in naj ae drži predmeta. Poal. Nagy je prosil, da bo njegov predmet vsprejme. — Posl. Nikolaj Zboray je izjavil, da je^ parlamentarična navada, da ae po ostavki vlade zbornica odgodi, da se tako olahča mirna rešitev. Govornik je zahteval, naj roditelji večine obveščajo zbornic? o vseh njihovih načrtih. Ko je minister Košut predgovorniku odgovoril, je bil vsprejet predlog posl. Jastba in seja ob 11. uri zaključena. Ožje volitve v splošni kuriji na Goriškem. Na drugem mestu priebčujemo tabelo z volilnimi rezultati včerajšnje ožje volitve iz 76 občin. Manjkajo nam Še rezultati iz 29 občin. Iz dosedanjih rezultatov izhaja, da ima kleri kalna stranka dosedaj okolo 9200 glasov, a agrarno-napredna okolo 8400, torej prva okolo 800 g-asov večine. V občinah, iz katerih še nimamo rezultatov, so imeli na volitvi z dne 26, m. m. klerikalni kandidatje okolo 2450, a egrarno-napredni okolo 1550 glasov. Ako ostane v teh občinah isto razmerje, bo znašala klerikalna večina okolo 1700 glasov. Zmaga klerikalne stranke je torej go tova. Veliko razliko je pripisati dejstvu, da se agrarno-napredna ztranka ni udeležila ožje volitve v oni meri kakor sa je pričakovalo, dočim doseže klerikalna stranka skoraj toliko glasov, kakor na lanski ožji volitvi. Kakor se da predtidjati po dotedanjih volilnih številkah se je udeležilo letošnjih ožjih volitev okolo 22.000 volilcev (lani 25.000) torej 67 od sto, ozirom na skupno število volilcev, ki znaša neka] čez 33.000. Volilo ni torej okolo 11.000 volilcev. V tabeli, ki jo priobčujemo, kakor omenjeno, na drugem mestu, smo v svrho primerjanja navedli tudi volilne številke lanskih ožjib in letošnjih prvih volitev. Volitve v furlanski sploini kuriji. GORICA 5. Oficijelni izid ni Še znan, gotovo pa je, da zmaga klerikalna lists. — Zdi se, da so italijanski liberalci napeli vso svoje moči, ker so ostali liberalci v manjšini baje le za 100—200 glasov. Lani je razlika med obema strankama znašala 4800 glasov. strašnega idijotizma.--Gospa, naenkrat je bilo za-me vse mrtvo... Hodil sem na promenado, taval osamljen po ulicah ; Šel sem na obalo morja, a povsod enakomerno monotono ropotaoje, ki me je ubijalo in tlačilo le še bolj. Nikjer nisem mcgel najti kotička tihega, sanjavega, kamor bi se skril, zbral svoje misli in zaživel svoje življenje... Io sedaj čakam... čakam... Zaman! Tisto razpoloženje9 ki si je želi moja duša, ne prihaja. Ne morem ae oživeti po svoje. In zdi se mi, gospa, da pride čas, in to zelo kmalo, ko me zagrabi z vso silo in takrat, bo po meni! — Nikoli več mi ne bodo ugajale Vaš« oči, ki ao se mi zdele prej kakor pomladno jutro. Ah, gospa, kje so tisti časi, ko sem bil tako idealno zaljubljen ▼ Vas ? 1 Kakor morje, tako plave so se mi zdele Vaše oči... Tisti večer, ko sem Vas videl prvič, se mi je zdelo, da sem zaživel novo življenje. Kakor pomlad je bilo moje srce: vsepolno cvetje in svežih bare v... Ali se spominjate one slike, ki visi nad mojo pisalno mizo? Ali se spominjate svojega vsldika ob pogledu nanjo: „Ah, pomlad, pomlad!u —| Poslednje besede L. Gumploulczn. Poznano je, kako tragičnim načinom je zvršil poznani socijolog Gumplowicz. Tu doli prinašamo v prevodu članek — bržkone zadnji, ki ga je napisal slavni socijolog. Vprašan namreč za svet, kako bi se prišlo v okom padanju števila rojstev na Francozkem, je poslal pokojnik uredništvu francozkega dnevrjka „Le Matin" ta-le odgovor : Že 12 let je temu, kar sem se z vprašanjem padanja porodov na Francozkem bavil v essai-u „Statistike des naissanse en Franc6tf, obelodanjenem v svojih „Sozialo-giache essaysa (Inomost 1899). Moje mišljenje o tem se ni spremenilo nikakor in morem tu povedati zopet le uno; kar sem rekel tam. Države, kakor prirodso-socijalne tvorbe, so podrejene neumrljivim naravnim zakonom razvijanja in ginevanja. Nisem rekel s tem, da je država organizem kakor biljke, žival, ali človek. Ne. Ipak je država socijalna tvorba, ki se pojavlja po zakonih prirode in primerno tem zakonom raste, razvija kulturo, upada in — umira. Vsa zgedovina sveta, splošna zgodovina človečanstva pokazuje opravičenost te trditve. Evropejci mislijo, da njihove države morajo obstajati večno. Tu se ovaj a naivnost. Izginejo, kakor so izginile države starega veka. Znaka propadanja držav sta: visoka kultura in upadanje porodov. Čim vila je kultura, tem bolj pada število rojstev, tem bliža preminje-nja. Nasprotno: čim niža je kultura, tem bolj narašča število rojstev, tem veča je bodočnost, ali — kakor pravimo — življenska nada države. To je zakon. Vi me vprašujete, kako bi se ga moglo spremeniti? Socijologi potrjajo aamo prirodne zakone, a v koliko bi ae jih hotelo apremeniti, to prepuščajo politikom in filozofom, ki skrbe za člove-čanstrn. Žili me, ker bi moje moenje moglo užaliti rodoljubno čutstvo Francozov, ki sem jim vsikdar posvečal najtopleje simpatije. Ali prva dolžnost zntnosti je: spoznavanje resnice. V ostalem: čsga naj se boje Francozi ? Supremacije Nemštva vsied številnejih njegovih porodov? Naj se pomirijo. Slovani vztočne Evrope imajo še veče število porodov, nego Nemci in to je pravi in najbolj sigurni instinkt prirode, ki je spoprijateljil deželo z najman;šim številom porodov v Evropi z deželo, kjer je to število največe. To spoprijateljenje ne sloni na duhu prosvete — diktirano je od jako zdravega čuta za samoohranitev. Francija more obstajati ie stoletja mirna in srečna ukljub upadanju prebivalstva, ker se jej ni bati premoči Nemčije, ki jo neprestano mrzlično razburja še veče število porodov v Rusiji. Tako je ravnotežje evropsko zagotovljeno za dolgo po zaslugi te povoline zgodovinske vezi. Slovani vztočne Evrope, ker razvijajo svojo kulturo v imeri francozki, spopolnjavajo ceno rojstev v Franciji ter drže s tem v strahu njenega groznega soseda. Pod zaščito te vezi, ki more trajati še stoletja, se more Francija brez skrbi udajati mirnemu uživanju sadov svoje kulture. Car in kaiser se zastonj uveravata o svojem prijateljstvu ter se objemata; to ne pomenja nič. Nasprotujoči si interesi se ne morejo izbrisati z dvorskimi objemi. To globoko in nepremostljivo navskrižje med Nemčijo in Rusijo ostaja, in bo za dolgo najbolji zaščitnik Francije, pa naj si prebivalstvo ostane na istem, ali pa naj se zmanjša. To je sreča za Erropo, sreča za vio našo evropsko kulturo. Kajti Francija je še za dolgo poklicana, da drži v Evropi luč prosvete, da je pijonir svobode. Oni, ki dvomi o ste vitrepetali in niste vedeli, da je to simbol mojega srca v tistem času in da so bile stvariteljice onega pomladnega razpoloženja Vaše oči... In sedaj gospa? Vse je umrlo v meni. Velik, žalosten pogreb je bil — pogreb brez zvonenja in brez gospodov... Samo jaz sem šel za njim z žalostjo tako veliku, da ni rodilo solz v očeh.,. Sedaj žaljujem in čakam vstajenja... Bogve, kako dolga bo treba Čakati ? Morda se ne povrne nikoli več ?... O gospa, če je prišlo tako daleč, zakaj se me ne usmili in stisne neko noč, da bi ae mi ne bilo treba obeaiti, ko ae mi zdi vendar tako strašno neukusno in neestetično! In že z ozirom na javnost in moralo!" B„Pustite vendar moralo v miru in pite še eno čašo; šele dve ate popili 1 Pa več ruma denite!"* „Sai res, goapa, dajte mi še malo nima 1 Človek poataja iz obupa banalen! Zunaj je deževalo. V aobi ae je zmračilo... Goapa je prilila Čaja. V kotu je žuborel samovar... (Zvrietek. Stran U „EDINOST" St. 280 V Trsta, dne 6. oktobra 1909 trm, nsj le razmišlja: Katera država je po ločitvi cerkve in držive cdprla nove poti svobodi ? Mari Nemčija ? Mari Avstrija P Ta kakor novaodi po Evropi viada §e kleritrali zem. (Ta treba L>agla»iti, da bo tudi krSSan-sti sociialci nemški začeli odklanjati politični llerikahzem, kakor dokazuje nedavni naitop dinajskega krščansko-tocijalnega občinskega .sretnika Gasaenbauerja za pobijanje klerikalizma. In tadi isti pristaši naSe slovenske ljudske stranke ogorčeno odklanjajo označe-ne s klerikalci. Op. ured) Francija nam daja tudi tedaj sijajen :;gled kulturnega napredka. 1789 — to je bila politična svoboda, da!K-i je svoboda duha. Ne. Nositeljica luči m re biti nr'rsa: brez dvoma, brezsmrtnoeti za narjde ni; ali narodi, ki imajo civilizacijo, kakoršnjo je rszrila Francija, dokazuje, o a tam večo živijensko moč, nego li s štaviiom prebivalstva. Ogrska kriza in prestolonaslednik. Komorni predstojnik prestolonaslednika nadvojvode Fran Fdrdinanda, major Broscb, je pozval brzojavno na Danai bivš-ga ministra not-anjib stvari, Kristoffy-;a. Sldepa se z gotovostjo, di je ta poklic v srezi s seda njo krizo. Sploh se opaža, da s3 praitotonaslednik zelo zanima za razvoj kri:e. Z it se, da cn v prvi vrsti vpliva na ceaarjs, naj ne popu e t i Madjarom. Ustava za Bosno in Hercegovino. „Narodni L'stj" poročajo, da nikakor ne cdgovarja resnici ep;rjčtlo nekaterih listov, da 83 š.atat za B^sao in Hdrcogovino proglasi v kratiera ter razpišejo nova volitve še pred novim letom. Skuino ministerstvo je sicar izdelalo načrt uitave. a nista ga Se potrdili obojestranski vladi. Wekerle da ne more kakor načelaik kabineta, ki je podal demisijo, prevzeti obveznosti, o katerih ne ve, če jib odobri ali ne »lađa, ki ga bo nasledovala. Zato da bo mo^ao uvesti uitavo v Bosni in Hercegovini še-le, ko bo reš?na ogrska kriza. Iz vsega t?g* natezanja in odlašanja je razvidno, da je to vprašan e trd oreh in da bi nngla ta toli prošlavl;eaa — „zmaga" Aehrenihalova postati virom za naravnost usodne komplikacije v notranjem monarhije same. L?pe so biie s:-.nje, (ali sedaj se uveljavlja realno rt z vsemi svojimi velikimi nevarnostmi. _ Srbija. Vprašanje prestolonasledstva. Glasilo naprednjakov „Pravdi" objavlja uvodni članek, ki trdi, da ima Srbija sedaj dva prestolonaslednika, princa Jurija na podlagi ustavnega zakona in pricca Aleksandra na pcdiagi kraljevega ukaza. Našteva se različne možaoiti, ki bi utegnile nastopiti. Konečno pravi člankar, da bi se v slučaju smrti ali odpovedi kralja Petra, ustanovili dve stranki: ena za princa Aleksandra, a druga za princa Jurija. _ • Dnevne vesti. Naš krvni davek. Prejeli smo : Zopet je prišel čas, ko odhajajo naši sinovi cd doma, da žrtvujejo domovioi svoje najbolje moči, da si izurijo oko in roko za cesarja in domovino. Ponosen bodi vsak, ki je zdrav na dahu in telesu ter sposoben za vojaški stan. To zahteva zakon, to zahteva domovina, Kaj pa zahtevamo mi pa zakonu od vo-jaških oblastni j ? — Primeren treno-tek se nam zdi, da spregovorimo besedo. — Niso vsi mladaniči jednako obdarjeni z, duševnimi zmožnostmi, da bi mogel ▼•prejemati nauke in vojaško vzgojo brez težav kakor nadarjeni tovariši. Predpisi sicer prepovedo jejo vsako nasiije in surove psovke na novince. A i taki slučaji se še vedno ponavljajo, ko prihajajo njvinci v kasarno. O tem nam sve-dočijo pritožbe iz ja7aosti zaprtih vojašnic Viš'm vojaškim ča toikom navadno niti ne prihajajo na uhs tati slučaji zlost h »ljenja novincev. Da se mbećhn izmed teh ne upa pritožiti, za to že skrbijo pcdčastniki z grož li] a mi. Temu mora biti koteč, pa na kakšen način ?! Da bi ovajali take piač&je, ko se jim na nealjuden način vliva pouk v glavo, ali da oi j.h vlačili po časopisih, tega u novinci niti ne upajo, Stotnik vsake sto t ni je in službo imajoči inspekcijski oficir naj bi ta pa tam o gotove :n času, iziasti zvečer, stopal v sobo novincev in si ogledal, kaj počenjajo včasih inštruktorji pri vizitah in naj bi te alačaje nedopustnega postopanja priobčil na više mesto. Na ta način bi bilo surovo postopanje napram no Jncem kmalu udušeno. Mi spolnjujemo, kar nam nalaga sakoa; zahtevamo pa tadi, kar nam gre. Toliko za zdaj in upamo — da nisem govoril zastonj. Poskusilsam. Kdor zaničuje se sam. Ko sem potoval minole počitnice po slovenski domovini, zadel sem včasih na take dogodke, da zares niiem mogel verjeti, da je naše ljudstvo še tako ... usnžnjeco v nemški duh, da «e še vedno čutr* to. — Varnost meščanstva in pa važ-tako nizko pod Nemci, da samo aebe tako «"«t.POzicije zahtevata, da se to takoj pomalo ceni, da celo zaničuje. Vse to pa ae mi pravi. je zgodilo na Kranjskem io z zadovoljstvom Glasbena šola Šentjakobske Čitalnice. — moram konitatirati, da se nafta slovenska Danes ob 8. in pol ori zvečer vaja za pihalne Goriška precej ugodno razlikuje, posebno od infttnunente. Klavirski tečaj se otvori še-le 1. Gorenjske. Prihajal v gostilno v čiato slo- novembra. venskem kraju, kjer si misliš: no, vendar enkrat bom pošteno po domače postrežen. Pa vraga, vrla brhka Gorenjka, ki ae ji z lica čita, da je Slovenka, se ti približuje: Be« binčens. . . Kako razočaranje! In ko prihajam na pošto: Baa binčena... Goaoica, ali ne veste, da amo na slovenski zemlji? Če imate toliko uljudnosti, da hočete tujca postreči v njegovem jeziku, naj bol Ali vsaj pozdrav na slovenski zemlji naj bo slovenski I Vprašanje slovensko: Tujec naj ve, da je med Slovenci, med zavednim ljudstvom, ki svoj jezik spcitu;e in ceni! Na naslov redarstvenoga ravnateljstva in davčne administracije. — Iz okolice smo! prejeli: Kar sta poreče H te dni o centralnem zglasitvenem policijskem uradu, ni le gola resnica, ampak tadi velik nedostatek, ki ga občutimo dan na dsn tudi ml iz spodnje okolica, ki imamo posla na rečenem nradn. Mi, govorimo po svoje, a one uradnice ne s ne umejo. To se nam dogaja iziasti sedaj, ko j hodimo po tiskovine hišnih pol. A poleg tega ; je za naa okoličane še ena huda neprilika j prav po nepotrebnem. Iz Škednja n. pr. morajo najprej na policijo pi tiskovino. Prva j pot Potem domov, da izpolnijo pole. Druga ! pst. Zopet na policijo a polarni. Tretja pot.i Domov četrta pot. A če je kdo slučajno po- j manjkljivo izpolnil polo, zopet žnjo nazaj. Peta pot. S apopolnjeno polo na policijo. Šesta pot. In domov 7 pot. Ia to ae jim dogaja, ko imajo policijo pred noaom v vasi aami 1 Vaaj v tiatih kraiih,' kjer ao policijaki komisarijati blizu, bi mogia [ redarstvena oblast odrediti, da bi ae tam do- j bivale tiskovine. Sedaj pa beaedo pritožbe na davčno j oblaat. Tadi na davčno administracijo moramo : sedaj po tiakovine za izkaze o prejemkih po-aamičnih členov družin v avrho odmerjanja« osebne dohodarine. Zopet križ za Slovenca,) ki hoče varovati pravo avojega jezika, ali pa ki celo ne nmeje dražega, nego avoj materini' jezik. Te dni ae je dogodilo okoličanom, da: se na davčni administraciji II. (na Corsu)' niso mogli sporazumeti z uradnikom. To je krivica, da ob'.asti, ki zahtevajo od državljanov davek, ne morejo občevati z; davkoplačevalci. To je že naravnost krvava' ironija 1 Državne oblavti bi pač morale poakrbeti, da bi vsaj primeren del njihovih nradnikovj poznal tudi naš deželni jezik. Neizogibno pa i je to potrebGO pri urednikih, ki atoje vi direktnih atikih a strankami. Zato poživljamo; tudi finančno oblast, naj že enkrat svoje urade urede tako, da bodo odgovarjali vsaj! najelementarnejim potrebam slovenskega dela prebivalatva. (Pripomba uredništva. Zires žalostno je že — da ne rečemo hujega — da moramo dan na dan priobčevati take pritožbe, ki nas: silijo k tistemu znanemu stereotipnemu vpra-j šanju: ali je prebivalstvo tu radi uradov, ali so uradi r ad i pr e b i va ia t va ? ! Z zglasilnim uradom policija amo imeli pred par dnevi priliko ae pečati. Ravno te i dni imajo .ljudje veliko posla a tem ura-' dom, ker hodijo tam po zglasilnice za prijav- s Ijanje stanovalcev. Naši ljudje itnaio pri tem: večinoma že aami po aebi to grdo napako, da ae poalužujejo v občevanju z uradniki rajši italijanakega, nego alovenskega jezika; umeje se, da dobe potem tudi italijanske ti- j ako vi ne. One pa, ki ae poslužujejo slovenskega \ jezika, ae pošilja od Poncija do Pilata, a! konečno ae jim izroča — ako le mogoče — italijanske tiskovine. Poživljamo naše ljudi, naj se ▼ občeva-: nju s policijo, kakor z vsemi oblastnijami poalužujejo edino-le alovenskega jezika. — V» Tratu mora razumeti vsak javni uradnik tadi ! a!ovenski jezik. Za vzgled. Zelo navdnšana nabiralka za družbo av. Cirila in Metoda je Stanka Blaž, j 8-letna učenka, ki nam je pred enim mese- ' com poslala po gosp. Janka Klopčičn, ko' nsm je ob tej priliki prinesel 7 K 3 stot.,j 5 K., na obletnici caiih narodnih mučenikov je mala Stanka nabrala pod geslom: „Žrtvam časten spomin, sorražnikom propaat ia pogin P zopet 24 K. Hrala Ti vrla S ovenka mozirska hčerka j Stanka B. 1 Bog Te živi 1 Stavbenim oblastvom občinskim pripo-j ročamo, naj ai ogledajo zidovje ob atarih po-, kopališčih. — Pred kapucinsko cerkvijo je mestna občina dala napraviti lepa sprehaja- j liiča, ki ao bila rea potrebna z o žirom na. krasni] razgled in zabavo, ki jo sedaj vživa' tu meščan in tujec, Ali da bo alika popolna, j morajo meatni organi dati odatraniti tudi po-! drtine ob atarih pokopališčih (Iznad predora,1 do pod grada). Ker je to zidovje zateboa last, naj ae zapove lastnikom, da morajo to nadomestiti, ker je nevarnost, da se tam dogode nesreče in je ob enem tako grdo, da pok var j a slikovito delo pred kapucinsko cerkvijo. Ako bi lastniki dotičnih zemljišč ce hoteli odstraniti te neestetične podrtine, naj ae jeh prisili Izid ožjih volitev na Goriškem v splošni kuriji dne 5. X. 1909. (V primerjanje ožje volitve 9.3./08 in prve volitve 28./9./09.) Okraj Tolminski Bovec. . Breginj . Cerkno . Cezsoča . Drežnica Grahovo Idrsko Kobarid Kred . . Livek . . Libušnje Log . . St. Viška Gora Sv. Lucija Ponikve . Sedlo . . Soča . . Srpenica Šebrelje . Tolmin . Trenta . Trnovo . Volče . . Žaga . . Goriški Ajba . . Ajdovščina Anhovo . Avče . . Banjšice Bate . . Biljana . Bilje . . Čepovan Crnice Deskle . Devin Dobrdob Dol-Otlica Dornberg Gabri je . Gojače . Grgar Kal . . . Kamnje Kanal . . Kojsko . Kožbana Lokavec . Lokovec Medana . Miren . . Opatjeselo Osek . . Ozeljan . Podgora . Prvačina Renče . . Rihemberg Ročinj Skrilje Solkan . Sovodnje Sv. Križ Štandrež Števijan Šempas . Sv. Peter Šmarje . Trebuha gor Trnovo . Vogrsko . Vrtojba . Vrtovin . Žablje Vel Sežansk Avber Brestovica Brje . . Dutovlje . Gabrovica Gorjansko Kobljaglava Komen . Kopriva . Lokev Mavhinje Nabrežina Naklo Pliskovica Povir . . Repno Rodik . . Selo . . Sežana . Skopo Slivno Šempolaj Škrbina . Štanjel . Štoije Štjak . . Temnica Tomaj Velikidol Vojščica . Zgomik . Agrarno-napredna lista Pr. Franko dne Olja vol Ožja vol. 28. II. 5. I. 9. HI. 0&! Križnic ine 26. IX. Ožja vol. Olja vol. 5. I. !9, M. 08 Klerikalna lista MiBfrefla dne Ožja vol. .Ožja vol 26. II. 5. I. 9.111.08, fon dne 26.11 Ožja vol. 5. X. 145 58 228 55 8 170 18 144 46 57 18 3 128 125 57 24 8 35 15 244 7 16 62 94 1765 57 147 93 15 39 58 45 136 56 154 74 23 55 42 143 50 44 93 122 11 156 422 134 139 63 7 105 92 69 186 222 155 187 304 93 51 186 61 103 69 102 105 148 139 83 81 80 174 60 49 5282 61 36 17 134 37 72 28 179 15 146 108 69 343 23 66 108 59 46 159 72 24 26 47 90 117 60 32 99 16 28 41 121 73 351 3 189 13 154 57 52 30 151 152 63 27 12 266 16 113 2358 165 78 25 17 138 67 134 65 26 136 44 44 62 127 145 511 95 94 112 190 277 147 194 276 100 259 52 82 94 131 119 66 67 54 49 60 4 105 128 29 151 92 79 339 88 81 64 197 74 21 19 56 152 41 54 103 24 50 144 129 352 46 29 285 72 173 135 68 42 15 200 212 64 88 27 28 16 361 11 99 124 89 114 97 45 10 65 112 128 99 169 86 56 37 20 2 96 56 120 185 14 169 623 159 125 115 5 162 115 83 209 361 144 216 296 118 88 159 72 159 90 149 127 132 153 108 111 58 304 60 65 100 89 31 172 54 74 302 45 181 153 328 452 23 100 126 80 45 233 103 70 93 72 71 133 83 107 123 20 40 146 145 5s 228 55 6 170 17 146 46 57 38 « 128 125 57 18 8 35 14 244 7 17 62 94 1758 60 147 93 15 39 58 45 136 54 154 74 23 55 42 143 50 44 93 122 11 170 422 134 139 62 7 105 98 69 186 219 155 187 303 93 51 186 61 101 69 102 105 149 141 83 81 80 174 60 49 5295 59 36 17 134 37 72 46 180 15 146 107 68 343 23 66 108 59 45 159 72 24 26 48 90 117 60 39 109 16 29 41 118 73 351 189 4 154 57 53 30 151 152 62 25 12 266 16 113 |2S92 165 85 33 17 138 68 69 26 136 44 44 62 130 152 511 95 94 111 190 274 147 194 265 103 256 52 82 94 132 119 68 54 50 60 4 105 128 29 151 92 79 339 88 81 64 197 74 21 19 56 152 41 54 103 25 52 144 129 352 46 29 285 70 173 135 67 42 15 200 212 64 88 27 28 16 361 31 99 124 100 114 97 45 9 65 112 128 99 134 i 169 92 56 37 20 2 96 56 120 185 14 169 623 159 126 115 5 162 115 83 209 361 144 217 296 118 88 341 72 159 90 149 127 132 153 108 111 57 304 60 65 100 89 31 172 54 74 27 302 45 181 153 237 452 23 100 126 80 45 234 103 70 93 72 71 113 83 110 123 20 40 146 82 63 569 41 110 314 66 37 73 36 225 53 88 272 125 51 17 20 129 299 46 28 137 2881 157 22 199 88 95 96 193 132 83 185 84 113 12 105 252 37 38 136 235 78 172 295 49 31 119 181 180 121 121 2 188 98 108 214 40 104 247 108 126 120 279 76 159 59 15 129 99 127 72 14 6039 32 61 45 22 38 50 62 152 40 13 9 29 40 105 77 55 28 20 37 8 4 6 61 88 7 99 110 58 56 57 98 102 58 629 129 386 81 36 77 34 248 113 314 152 53 152 359 38 2 1568 15 213 82 106 134 93 202 85 113 276 46 51 152 245 197 360 83 152 192 16 224 103 128 258 50 265 144 148 73 174 64 75 111 81 54 127 131 664 30 193 420 41 52 142 48 284 58 155 378 190 66 25 33 163 526 49 26 219 4 60 24 50 166 36 23 20 42 70 — t 90 54 30 56 4 8 60 9 100 130 108 51 69 132 36 208 73 123 116 140 131 83 201 78 118 47 96 355 42 36 125 237 102 213 249 37 59 125 178 190 178 105 10 246 102 127 270 42 118 237 152 183 167 281 65 165 62 6 167 137 141 84 47 6 59 47 15 45 72 50 136 32 26 8 29 36 117 82 34 15 36 18 2 48 115 23 101 129 102 67 54 82 63 569 41 113 314 53 37 73 36 225 53 88 272 125 45 17 20 128 299 46 27 137 2863 157 22 199 89 95 96 193 130 84 185 84 113 12 105 252 37 38 136 235 78 168 295 44 31 118 181 180 118 121 23 198 98 108 214 40 104 251 108 130 120 279 76 160 60 15 128 99 127 72 41 6047 31 61 45 22 38 50 45 153 40 13 9 46 24 105 77 55 28 20 37 8 4 6 60 88 7 98 111 60 56 67 98 1562 105 53 629 129 386 82 36 77 33 248 113 314 151 50 152 359 38 2 15 218 86 106 134 94 202 90 113 276 46 , 51 152 I 243 f 195 360 83 152 193 16 222 103 128 259 52 269 144 148 73 175 64 9 112 80 44 52 24 50 167 36 23 20 42 70 90 54 30 56 4 8 60 9 100 130 108 52 71 V Trstu, dne 6. oktobra 1909. »EDINOST št. 280 SU&ii III Žalostni pojavi. Ko sem prJdirj&I z biciklom pod pcncBni Nanos, sem te botsl in-f^rmirpti, da-li ^e tu ves Razdrto. VpraSal aem kmetiCa in kaj mi je odgovoril ? P r a-•n a l d ! NsmeDil sem, da sa na Razdrtem v tavim in preaočim. — Ker pa nisem znal zs to nemško pokvsko slavenska vasi, dirjel sem dalie, prepričan, da morem kmslu priti na Razdrta, ki sem je pa icel žo za as- Saj bi človeku ne če o toliko bur kry ne tlike za ieteg*, vendar «;> oaoj vee druge podrobnosti šs ceznane. Upamo pa, da ran }ib g :spcdje, ki so toliko tiho kolikor atLmcrno bili zaposleci na cživofvcrjen;u te ideje, ne bodo več nadalie prikrivah". Našo občinstvo pa »i uaojamo ^e dsnes opozoriti na ta javr^a predavanja, ki našo gltd&Iiiko dfC;wi:o pretvorijo v začesno ljudsko univerzo. Nov avtorizirani civilni geometerv Trstu. Z da?m 4. oktobra sa je nastanil v Trotu, v a Caierma št. 5, II, nadstrep;«, noeproii policijskemu ravnata'jjtm, avtoridraai civilni geometar, gospod Krsto P e r t o t. Novi geo-nčter je n*Š rojak. P;ioorf>čam3 te?«, iidi.eg-1 Rlovenakeg* gsometra v Tr«ta, V včerajšnjem oglasu kolinske tovarne za Lavioe pnm?« po^reie^o je ime zasiop-niks, ki sa mO;a glaei:i Anton Fiego in re F.-an, kar nej blsg^volo cenj, čitatelji, vzeti ca rnan;e, V Lonjsrju se je iuela vršiti veselica da-i 12. minoi. me-ess, ki se ps ni vriila radi zelo neugodnega vremena. Radi mnogih veselic, ki ao ne vrši? vse nedelje cd 12, «ept. naprej, so bili p-:i«iijeni L:n;erci cdlc-ži:s s • ojo veselico na 10. t, m, — P.-ihodnjo nedeljo torej, 10. t. m, popolurlne se bo vr- veselica ▼ Lonjeriu. Z 3 12, m. m. eo ffiD'gi pokazali s7oje a-mpatije do Loa;srcev, 8 tam, da so pribitea v to pri^a^no vasico vc;2c neu^odaemu vremena. Loaierci «0 torej prepričam, da jim ostan?jo vsi ti prijatelj še f adalje zlesti ia pa t u i i vci oni, ki so se m s ;ii udeležiti 12. m. m. veselice. Torej na tt.id.nje v nedelo! Jahta wThaliau sa daues ob 8. uri zju-tr/i] cdoelje na zabavno potovhn;e po Sredozemskem morja. Egyptovska jahta „Kavvala* je včeraj pripluU »em i^ Bčnetir. Na nji se o&h&jajo razni ćieni podkraljere rodbine. Tržaška mala kronika. in zope* ljubezen! Včeraj zvačer ob 9.50 ur; te j« koma^ 22-Utna Amalija Zanier, &tai:u;oča v lil. Sriitario štev. 7, nahajala s svojim ljuLčkom, rekim goiobrsdim fantkom, r a zgornjem delu ul. Margberiis. Zdi se, da m' ] a 5- k 5« flKl PRODAJALNICA. ŠVICARSKIH 1 JOSIP OPPENHEIM urar In Izdelovat«!] časomerjev |Z Zrzi, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stenske are z modernim zvonilom. PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po zmernih osnah. PosraTljanje se izvrši po ion cenab in z garancijo SISI Ugodna ponudba ISSS Z& Tirol, Predarlsko, OornJeavatrljako, Bolnogralko, Štajersko, Koroško, Primorsko, Borao ln Horo. je avstr. patent „Umetni Marmor Karalyt" (1909) ie za oddatL - Ta proizvod je najboljši nadomestek za najfinejše vrste naravnega mramoija in je posebno pripraven za stenske obloge, vloge pri pohištvu, namizne plošče itd. - Iščemo zastopnike za omenjene dežele. :—: Uzorci na razpolaganje. :::: tvornloa umetnega kamenja LJUBLJANA : Dunajska cesta. ZAJEC & HORN Priporočamo našim gospodinjam pravi : #^ G? )CC V: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. tL ZafE n, T HO, »:• L V. Stran IV „EDINOST" St. 280 V Trstu, dne 6. oktobra 1909 „kurort", in 5e ne bo mini, poj dem po policijo". In „norci* so leteli na T»e atrani. Eden členov drnStva mn je mirno odgovoril, da policije ne bo treba, ker hoče takoj fante opozoriti, da nehajo peti. Ko mn je le povedal, da nima druitvo nikakSnih „norcev", ampak same ngledne člene, ter mn obljnbil, da se bo njegovo nedostojno postopanje objavilo v listih, izginil je. Nastop gosp. hotelirja je bil precej aurov in žaljiv, nevreden hotelirja na Bledo. Če se je ravno oni mladenič v veselju spozabil in zavriskal, ali bi ne bil mogel g. Orne prositi, ali pa uljudno zahtevati, da druitvo fante opozori, naj bodo tihi?! Tega ni storil, pač pa je z „norci" pital vse vprek. Natakarica je sicer izjavila, da v tem slučaju gospodarja ne more opravičiti, pač pa je podprla gospodarjevo mnenje: „M i živimo samo odNemcev, in ne od Slovencev; Vi prihajate enkrat, potem nikoli več, Nemci so pa vedno tukaj". Dobila je primeren odgovor od gospe enega členov, zavedne Slovenke, na kar je izginila tndi natakarica* Društvo je zapaitilo streho g« Crneta, kjer je imelo prenočiti. Vpraiali bi g. Črneta ali mu je kaj na tem, da hotel „pri Petranu" t bdrži dober glas? Vprašali bi slov. občinstvo, zli zaslužuje lokal po takem postopanju, da še nadalje nosi ime „Pri Petranu?" Darovi. Slov. akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu. Preplačali so vstopnino ne zabavnem večeru minule sobote sledeči gg. : Jug. 10 K, dr. Ryb£f 4 K, dr. Gregorin 4 K, Sosič, učitelj 2 K, ravnatelj Pokoroy 2 K, Lapoiar 2 K, JoSko Cvek 3 K, P. 1 K, Jernej Pinter 1 K, Furlan 1 K, Vekoslav Ferluga 1 K. dr. Starfe 1 K, Ivaniiević 1 K, N. N, <0 *tot,, g.a Nachtigal 80 st,, g.ca N. 40 s t., Ž:-ieznik 50 st. in g.ca Preic 80 st. — Srčna hvala I 200X1000- Za obrambeni aklad družbe %Vi Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati po 200 K sledeči: 404. „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Petrovčah" (plačala 200 K); 405. »Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju" (plačala 150 K); 406. Dr. Jakob Pirnat grajščak v St. Iiju pri Velenju (plačal 100 K); 407. Janko Grivec posojilnični tajnik v Ormožu; 408, Psruiek Rajko c. kr. prof. * Ljubljani (plačal 200 K); 409. Omizje kletarske gostilne v Ormožu. _ Razne vesti. Židje na Ogrskem. — List „Židovska Smotra" v Zagrebu je objavUJ to-le zanimivo statistiko: Po narodnosti se je leta 1890 vračunalo 75 odstotkov Židov Madjarom, 23% Nemcem, a 1 °/0 Slovakom, leta 1900 že 86% Madjarom. 12%, Nemcem in 0*3 Slovakom, leta 1906 90% Madjarom, 7*2 Nemcem, in 0.2 Slovakcm. Zadnje brzojavne vesit. Kranjski deželni zbor. LJUBLJANA 5. Kranjski deželni zbor bo imel v četrtek 7. t. m. ob 10. uri pred-polndne sejo. Tirolski deželni zbor. INOMOST 5. „Tiroler Stimmen" porc-Čajo, da namerava vlada sklicati deželni zbor 6« pred koncem tega leta. Sneginja Hohenberg — vojvodin j a. DUNAJ 5. Ceiar je lastnoročnim pismom podelil soprogi nadvojvode Frana Ferdinanda, kneginji Sofiji Hohenberg naslov vojvodinjc s pridevkom visokost. Kongres ruskih oktobri s to v. PETROGrRAD 5. Oktobriati bodo imeli to dni kongres, kateremu priplujejo veliko ▼ežoost. Ta kongres ima dati stranki in nje-Dim zastopnikom direktivo za nadaljno delovanje v dumi. Zrakoploatvo. ŽAMBERK (Češka) 5. V Bielaju se je danes spustil na zemljo neki italijanski zrakoplov in ie odposlal številne brzojavke v Turin in Čarih. Bosanski isseljenoi. SOLUN 4. Sinoči je dospelo semkaj rkVtu 200 rodbin iz Bosne. Ofemdeset so jih t e^lali v notranje kraje. V Drino pel j je tudi dospelo veliko število mohamedanskih izte-1 encev iz Bolgarske. Avstrijska vlada podpira nemiko šolo v Solunu. SOLUN 5. Avstrijska vlada je podelila tukajšnji nemški šoli podporo v znesku 4500 Kron. C o oko v znanstveni dokazilni materijal. BEROLIN 5. New-Jork Herald" poroča : Cook je sklenil, da zadovolji splošni ^abtevi in da predloži dokazilni materijal ne le vsfUčiliSJn v Ko danju marveč tudi tukajinji gergrafični družbi. Donavska-jadranska železnica. BELIGrRAD 5. Za gradnjo donavsko-jadranske železnice se je prijavilo več inozemskih kapitalističnih skupin. Tnrftka vlada je ekienila, da razpiše za gradnjo te proga javno dražbo. Mali oglasi llntokopino zmožna gostilno sama -voditi in naiaKdrlUd, ki ima malo kavcije, se takoj sprejme. — Natančneje pove August Dolenc v Ajdovščini. _1747 Išče ea dva Čevljarska pomočnika. Oglasiti OD 8e je Acguedotto St. 9, \ratar (1770 Pandam zalogo vina, lepo urejeno, skladiSče, S i Utldlll doe polici, voz, naprava plina za kuhanje, brente, kava leti, lepa steklena omara, steklena dvojna vrata. Vse novo. Najemmna Btane 10 gold. na mesec, torej 120 na leto. V sredini mesta. Cena 200 gld. z dekretom »red. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. _1767 Cneiilno v okolici se takoj proda. Pojasnila v UUSlIind kavarni Minerva od 2.-6, 1765 PrnHoin CD okna' vrata' Btopnice, dogepar-; rruudju 9C kete, opeka, cement itd. Ulica i Tesa 31. _ On Hi mali in veliki Be prodajo v ulici della OUUI Valle 1. 1523 t*rniff0r:X| I Konsumna zadruga N. D. O-je t I UVdrlOI ■ je otvorila v ulici Miramar svojo Podružnico- 1740 Nepr emočlj iva pregrinjala v za voze, vagone, žerjave, blago itd. Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz Trst, nI. Cl. Gallatti 6. Širite „Edinost". G. M Hii k Cfi. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalne in Jedilne sobe na izbero. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št 1 Telefon št. 71 Romano IV «o Prva in edina pisarna 'v vojaški\| stvari . ^ /Daja nasvete in informacije o vsem\ O* o> /kar se tiče novačenja in voj. slnžbeA __ ® /izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-\ f" <3 /še d j vojašk. značaja — opro Sčenje od\ ^ , w /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\-.S /stovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih* -A. /ugodnosti glede prezenčne službe vspreA ^ /jetja v vojaške Sole itd. — Pooblaščena je\ 'zastopati stranke pred oblastnijami. — Po-i /sreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanja! /hitro in točno. — Uradne ure : Ob delavni-' .'k;h od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol.) Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opolud. Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonlra-na od c. kr. namestništva. Naznanjam cenjenim odjemalcem, da je catalo po dokončani inventuri zopet približno 2QQ đVCatOV Zl|0- lovljenih in obrobljenih rjuh brez Šiva, I50 cm širokih in 2-25 metra dolgih iz garantirane ga platna, ki je tkano iz najfi nejše preje, uporabljive za vsako opremo, katere se< prodajo po 2 kroni 60 st. kom. Pošilja sc po povzetju najmanj 6 kom. Isto blago se odda tudi na meter. Naročili je najmanj 16 metrov. H I POZOR ! Prosim, da se ne primerja mojih rut z onimi, kijih ponuja konkurenca po nižjih cenah, ker so moje rjuhe tkane i2 najfinejše preje. Tudi se obvezujem vrniti denar, v slučaju, da blago ne ugaja. Kdor naroči dva zavoja dobi poSiljatev —s——- poštnine prosto. == Prodajalcem in krošnjarjem dam pri večjih naročilih 5°|0 popustka. - Vsakemu zavoju priložim uzorce mojih izdelkov. S. Stein TkpS Jtachod XXX pa Češkem. XXX DANIELE PILLSN TRST - ulioa Aoquedotto 94 telefon 241 Velika zaloga gašenega in ? živega apna. Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peč!. — Velika zaloga, koles RUDOLF R0TL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon !236. Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cena zmerne. Pozor krčmar ji in zasebniki Podpirani se priporočam gg. krčmarjem in zašel aikom, da ae zanesljivo obrnejo do mene bodici pismeno ali uBtmeno- Ker poznam popolnoma istrska v ina kakor, n. pr. belo in črno, refoSfe, berza-min, riz ling, vino v buteljkahin sedaj ob čseu trgatve tudi grozdje, upam, da se bodo gg. krčmarji in zasebniki obrnili do mene, abo nameravajo kaj nakupili. Gotovi naj bodo, da posredujem pošteno in brezplačno. Za odgovor prosim, da se priloži znamko. Udani Martin Sreboth, trgovec in posredovalec v Poreču (Istra) HOTEL " ABBAZJA Ulica Geppa št. 20, Trst (Piazza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2'— naprej. Omnibus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani J. Wo8chltz. O-ospod&rsko društvo v Rojanu posestniki pisalnih strojevi Kdor se hoče izogniti nadležnim in dragim popravam j ter želi ohraniti pisalni stroj v popolnem redu in | brezhibnem stanu naj ne zamudi naročiti ae za mesečno čiščenje ln vzdrževanje pisalnih Strojev, s čimer se zajamči stroj za neomejen čas in trajno delovanje. CENA K I*— na meseo za stroj* Alfred Kubiček, Trst Corso štev. 23, prvo nadstropje.