USMERJENO IZOBRAŽEVANJE (NE) BO REŠITELJ GOSPODARSTVU
Lenuhe odganjajmo skupaj
Zadnja seja občinskcga sindikalnega svela jc dokazala, cla sc razprava razvname pri tistih problctnih, ki Ijudi najbolj neposredno žulijo. Nc oporckamo temu, da urcsničuvanjc sklcpov in stališč 2. konforence ZSS in priprave na 3. kongrcs samoupravljalccv, niso tcmc /ivljcnj-skcga pomcna za našdelavski razrcd, pa nam na scji sveta sindikata razen dolgih uvodnih nago-vorov, ni uspclo ujeti razpravc članov svcta. Tiho so sc strinjali z uvodničarji in sprcjcli obsežne nalogc. Lahko Ic upamo, da bo ukcija urcsničevanja v osnovnih organizacijah, konfc-rencah in koordinacijah bolj živahna, razgibana, kritična in ustvarjalna.
Po pričakovanju je bilo najvcč mnenj Olanov svcta slišati ob tchtanju stanja in problematikc zaposlovanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik. ocenjcvanju smotrnc izrabc dclovncga časa tcr aktivnosti sindikata na tem področju.
Uvodničar je dopolnil gradivo le z nekaterimi lematskimi razširitvami. Ob naštevanju mnogih clcmcntov, pa so člani sveta po skoraj dvour-nem tihem poslušanju prejšnje tematike, komaj zaznali vse pomembne podrobnosti. To je doka-zala tudi razprava, ki je ponovno udarila po zaposlovanju v negospodarstvu, slabem izkori-ščanju delovnega časa, neustrezni kadrovski za-sedbi, in vnesla obet gospodarstva, da bo pa z usmerjenim izobraževanjem rešeno skoraj vseh naštetih problemov.
Podajmo najprej osnovne kazalce. Prvotno so OZD v naši občini za leto 1980 planiraie skup-no 10,2 odstotno stopnjo zaposlovanja, kar je bilo daleč preko sprejetih smernic in resolucije za preteklo leto. Ta je predvidevala le 2,1 od-stotno stopnjo zaposlovanja. Kasneje je uspelo zmanjšati planirano stopnjo zaposlovanja na 5,9 odstotkov. Vanjo pa so poleg avtohtonega za-poslovanja vključene tudi na novo doseljene OZD.
Odstotki za nepoučenega ne pomenijo veliko. Zato takoj pridajmo podatek, da smo lani na novo zaposlili v občini 475 delavcev in delavk. Žal pa med novo zaposlenimi prevladujejo (55 odstotkov) delavci brez strokovne izobrazbe oziroma kvalifikacije. Tako se je struktura med novo zaposlenimi v primerjavi z letom 1979 še poslabšalo.
Tako zaposlovanje pa je odraz potreb po delavcih, ki jih dajejo organizacije združenega dela. Te, kljub stabilizacijskemu geslu, da je mogoče le z boljšo izobrazbo doseči boljše go-spodarske rezultate, skoraj pozabljajo na spre-jemanje Ijudi s srednjo, višjo in visoko izobra-zbo.
Med novo zaposlenimi jih je v devetih mese-cih lanskega leta združilo delo 416 v gospodar-
stvu in 59 v ncgospodarstvu. Lansko lcto pa je bilo tudi prvo obdobje, ko zasledimo upadanje fluktuacijc.
V sklop zaposlovanja sodi tudi problemalika nezaposlenosti. 30. novembra lani je bilo v naši občini brcz zaposlitvc I36žensk in 170 moških. Brczposclnost jc v naši občini porasla skoraj za pol odstotka in scdaj dosega 1,50 odstotka. Ni pa kritična, saj jc mcd nc/aposlcnimi najli prcd-vscm poklice, ki so pojavljajo dalj časa in s<> poslcdica struklurnc ncusklajcnosti mcd šolajo-čo sc mladino in potrcbami OZD.
Vrnimo sc k razpravi. Zanimivo jc to, da razpravljalci iz proizvodnje vcdno vidijo lc dc-lavcc v negospodarstvu in njihovo nedelo. Sko-raj praviloma pa pozabljajo, na močno širjcnjc administracijc ludi pod lastno slreho in na to, da bi morali proizvodni dclavci oziroma sindikat tcr samoupravni organi ostro zarezati v širjcnjc tovarniškc administracijc. Drži, da v proizvod-nji dclavci nimajo možnosti odhajanja z delov-nega mcsta in izkoriščanja delovnega časa za osebne potrebe. Pa tudi to že postaja le del rcsnice, saj je tudi v proizvodnji postalo posto-panje kar pogosten pojav. Izzvzeti. so le tisti, ki jih stiska prenapeta norma. Koliko pa je teh? Zato bi veljalo, da bi v vseh delovnih sredinah analitsko pristopili k obravnavi zaposlovanja in izrabe delovnega časa, ne pa da bi v razpravah sodelovali le zato, da nas ne bi pozabili. Le tako bo resnično mogoče uspešno izvesti najširšo družbeno akcijo za celovito in kakovostno izko-riščanje delovnega časa in delovnih sredstev.
Vsaki obeti, da bo usmerjeno izobraževanje rešilo težave z oskrbo s prorzvodnimi delavci, je nerealno. Tako je bilo slišati na seji občinskega sindikalnega sveta. Ob stalnem primankljaju domače delovne sile, je še predvsem očiten raz-korak med ponudbo in povpraševanje pri proiz-vodnih profilih. Tu bo potrebno storiti korak le v to smer, da bo proizvodni delavec ob normat-nem opravljanju delovnih nalog primerno in spodbudno plačan.
Pri izkoriščanju delovnega časa in zaposlova-nju pa še misel. da se ne moremo strinjati z uvedbo nekakšne »nadkontrole« nad OZD. Najboljša kontrola je osebna zavest delavca, da prihaja na vsako delovno mesto pravočasno in delovni čas izkoristi le za delo. Ta pa mora imeti oporo tudi v uresničevanju našega osnovnega gesla »plačilo po delu«. Dokler pa bo to le zapisano, ne pa uresničeno, bodo tudi razprave na katerem koli organu le obnavljanje znanih resnic.
STANE JESENOVEC