Nekaj o telovadbi. V učnih načrtih imamo poleg drugih učnih predmetov tudi ,,telovadbo". — Čudimo se, da se nahaja ta predmet še le v ,,novih učnih načrtih" — mej tem, ko so že starodavni narodi telovadili. Pri Grkih so se začenjale z dečkom telesne vaje koj, ko je deček bil že zadosti krepak, uže navadno okoli osmega leta. — Doma v očetovi hiši so se otroci z igranjem pripravljali na telovadbo. V Atenah so telesne vaje pripomogle, da je mladina lepo rastla, da se je krepila od dneva do dneva. Take vaje so se vršile v tako inionovanih ,,palestrah" in ,,gimnazijah". Te vaje pa so se vcdno vršilc tako, da se je oziralo na znano pedagogično vodilo: ,,od lahkega do težjega". Dečke se ločili v 2 ali 3 oddelke in le pri večih svečanostih so se združili. — Vadili so se najpred kroglo metati i. d. Po tem so sledile prve vaje z rokami in nogami; vadili so se skakati, tekati, plesati i. t. d. Pri telovadbi se je posebno gledalo na to, da so dečki lepo in spodobno stali. Tako in enako se je mladina že pri Grkib vadila; tedaj so uže Grki spoznali, da so telesne vaje koristne, in so jih zelo čislali. Večkrat so napravili ,,praznik" z mnogobrojnimi igrami. K takim praznikom je vedno došlo mnogo ljudstva. Pa tudi Rimljani so enake telesne vaje zelo cenili. Od Rimljanov so se Grmani marsikaj naučili, in so jih tudi posnemali v telovadbi in bojnih igrah. — V srednjem veku najdemo take igre posebno pri plemenitaših — a tudi pri prostih meščanih. — Še le dandanes se je telovadba vpeljala tudi v naše ljudske šole — žal! da pa je pri nas na Krasu skoro le na papirji. *) Potrebno je, da se naša mladina že v nežni mladosti krepča in utrjuje telo in zdravje, da bode zdrava in čvrsta, vesela in čila; duh se ji s tem vedno modri po pregovoru: ,,V zdravem telesu biva zdrava duša". Res žalostno je, da nahajamo še sim in tje šole, kjer se mladina telovadbe ne učf. — Uže Pestalozzi nam je pokazal, kako je telovadba potrebna. On pravi, da telesne vaje ne hasnijo samo telesu, ampak tudi krepčajo duševni razvoj mladini naši. če nekoliko pogledamo v zgodovino telovadbe, bodemo našli, da je Fichte v govorih: ,,Reden an die deutsche Nation" priporočal telovadbo opiraje se na Pestalozzija, ki pravi, da si morata telo in duša drug drugemu pomagati. — Tudi Jahn (1778 — 1852) je delal na to, da se je telovadba mej Nemci širila izrekši, da je telovadba naiodno vzgojilno sredstvo pospešujoče telesne in duševne moči. — Zaradi tega se je tudi pri Nemcih povsod telovadba ukoreninila. No, devetnajsto stoletje terja telovadbo v vseh šolah. — Za ta predmet imamo tudi več knjig, ki poučujejo o telesni vadbi. Spiess (1810 —1858) n. pr. je telovadbo s pedagogičnega stališča predelal. On se strogo ravna po človeškem organizmu ter začenja z lahkemi, prostimi vajami, oziraje se na starost in spol. — K prostim vajam priporočuje on tudi telovadbo z drogi ali na drugein orodji. On razdeluje telovadbo po starosti in kaže učitelju, kako naj pedagogično od lahkih vaj do težjih prihaja; to vodilo velja za vse predmete ljudske šole, in je še posebno pri telovadbi tudi zelo pomenljivo. Pa zakaj naj se telovadba v ljud. šoli uči ? Za to, ker je svrha in konec človeške vzgoje: popolno izobraževanje človeka na duši in na telesu. Pa tudi pedagogika terja, da se mora tudi za telesno zdravje šolske mladine skrbeti. — Vzgoja se tedaj ne peča samo z duševnim izurjevanjem, ampak tudi z krepčevanjem telesa. Primeren živež, dobri čuti, dobri, čisti zrak, zmernost, snažnost na životu, v stanovanji in v obleki, delo in počitek — vse to utrjuje naše zdravje. — Da pa udje in sklepi se okrepe, da vedno močnejši postanejo, da se mišice, katere naše kosti obdajajo, utrde, da se pravilni krvotok po žilah nikoli ne zadržuje, k temu zelo in zdatno pripomore telovadba. Pri navadnem, vsakdanjem delu, s katerim si človek svoj kruh služi, ne rabijo in ne urijo se vsi deli telesa enako; ti ali uni bolj delajo, drugi se pa celo zanemarjajo, zaradi tega so tudi slabejši. — Poglejmo mizarja, kovača in druge rokodelce, in prepričali se bodemo, da je res tako. — Ljudje, ki bolj sedč, kakor pisarji, krojači i. t. d., morajo, če hočejo biti trdni in zdravi, mnogo hoditi in gibati se. Tem je tudi nekaj telovadbe potreba. Potrebno je tedaj, da se v telesnih vajah že v mladosti vadimo, — kajti te se štejejo k pravilni vzgoji našega telesa. Različne vaje utrjajo ude, mišice, pljuča, dajo telesu tudi lepo rast in postavnost. Potrebno je, da se v vsaki šoli po večkrat na toden telovadi. Tudi telovadne igre imajo svoj poraen. Igre so različne, med njimi tudi nekatere narodne, ki ne prekoračijo *) Izpovedati moram, da je razvidno iz šol. sporočila g. c. kr. okraj. šol. nadzornika, da se je v telovadbi poučevalo v minulem šolskem letu v aež. kom. okraji samo v Eomnu. JRis. meje šolske discipline; nasprotno — disciplina se tu še bolj ukorenini, ker se vse vaje izvršujejo pod učiteljevim vodstvom. Kako naj učitelj ravna pri telesnib vajah, ima za to mnogo navoda v različnih knjigah. Naš (p. n.) gospod Klodič, vitez Sabladolski, c. kr. dež. šolski nadzornik, nam v učnih načrtih kaže več pravil pri uku v telovadbi (stran 229). Poleg vsakojakih vaj, ki nam jih kaže učni načrt, naj se mladina vadi tekati, kajti s tem se pljuča krepčajo in širijo. Otroci šibkih, slabotnib staršev, ali otroci, ki imajo šibka prsa, naj vsaki dan malo, pa počasno in previdno tekajo, tako bodo jim prsa krepkejša. — Pri tekanji naj se trup drži ravno, in roke bolj mirno. Nog nij treba visoko vzdigovati; stopa naj se prav elastičpo na prste. — Usta naj bodo pri tekanji zaprta, diha naj se počasno skozi nos. Če je otroku vroče, naj se ne usede, ampak naj počasi hodi in se ohlaja. Po dobro uredjenih telesnih vajah otroci postajajo ugibčni in trdnejši, ter dobivajo pogum in up v samega sebe, ter so pravo veselje staršev in učiteljev. — Gojimo tedaj dobro uravnane telesne vaje! Anton Leban.