Ljubljana, sreda, 27. julija 1955 Leto XXI. Stev. m GLAVNI IN ODGOVORI« UREDNIK ivan Šinkovec UREJA UREDNIŠKI 02) BOR List Izhaja vsak dan razen Petka. II Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SE! dOudsfeo* PRAVICA & nos LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1034 H MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNE VNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK // OD 1. JUNUA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Prvi neposredni stiki med ZDA in Kitajsko Prihodnji teden se bodo pričela neposredna pogajanja o povratku na Kitajskem zadržanih Američanov Perspektive za ureditev ostalih odprtih vprašanj Washington, 26. Jul. (Tanjug). — Ameriško-kitajska napoved, da se bosta veleposlanika obeh dežel dne 1. avgusta v Ženevi začela pogajati o vrnitvi na Kitajskem zadržanih ameriških državljanov, je presenetila ne le novinarske In diplomatske kroge, marveč tudi politike, ki podrobno spremljajo ameriško politiko na Daljnem vzhodu. Med tukajšnjimi opazovalci Je zbudilo pozornost, da je bilo poročilo o tem objavljeno v času, zelo ugodnem za Eisenhowerjevo vlado, namreč po ženevski konferenci, ko mednarodna napetost popušča. , Novinarji so zahtevali od ! predstavnika zunanjega ministrstva, naj jim pojasni vprašanje ' kitajskih študentov v ZDA, ker i govori prvo poročilo o repatria-* ciji državljanov obeh držav, drugo pa o vojnih ujetnikih na Kitajskem. Predstavnik je v po-, marljivem tonu odgovoril, da je j bilo vsem kitajskim študentom I že 2. aiprila dovoljeno, da se vr-Z objavo poročila v sedanjem kar pa nikakor ne pomenii, da nej0 v domovino, če to hočejo, trenutku so hoteli baje ublažiti bo posledica razgovorov pripo- \ Tu poudarjajo, da se ZDA ne opozicijo znatnega števila članov znanje LR Kitajske. Tu menijo, bodo pogajale samo o repatriaciji Kongresa, nasprotnikov kakršnih- da je drugo poročilo namenjeno državljanov obeh držav, kar je koli razgovorov s Kitajsko. Ra- tisku in članom Kongresa, med bil predmet pogajanj novih kon-zen tega v Washingtonu menijo, kater.ttni mnogi nasprotujejo! zulov pred letom dni, marveč je hotel predsednik Eisen- razgovorom. tudi o ureditvi drugilh odprtih hower s tem izpričati svoj na-, rnen, da dela v duhu ženevskih! . _ _ . . . .. fciSSTSartS Amensko-kitajska pogaiania to, da je Eisenhowerjeva vlada prvikrat privolila v podpis na Poročilu, v katerem je omenjena LR Kitajska *• * fjew York, 26. jul. (Tanjug). Potem so imele ZDA več po- Ob analizi tega dogodka opa- y krogih OZN so z zadovoljstvom srednih stikov s Kitajsko, toda zovalci opozarjajo na to, da je sprejeli vest o neposrednih poga- zmeraj samo o enem ali drugem med skupnim poročilom in po- janjih med ZDA in LR Kitajsko, povsem konkretnem vprašanju, sebnirn poročilom ameriškega Tu opozarjajo, da si je OZN na in sicer na konzularni ravni. Sezuvanj ega ministrstva znatna vso moč prizadevala, da bi se sti- ' stanek veleposlanikov v Ženevi razlika. Prvo poročilo je znatno ki med tema dvema deželama i pa bo prvi neposredni stik dveh Krajše in milejše v izrazih, 1 er zboljšali. Znano je, da je na pod- dežel na diplomatski ravni. — govori o LR Kitajski, cilj razgo- lagi posebnega sklepa Generalne V OZN posvečajo posebno pozor-vorov pa je v njem omejen na skupščine generalni tajnik Ham-! nost pooblastilu obeh veleposla-vprašanje repatriacije državlja- marskjold januarja potoval v Pe-nov obeh držav, ki to žele. Dru- king, da bi proučil vprašanje po-go poročilo je znatno daljše in v vratka ameriških pilotov v ZDA njem so novi momenti. Tako in druga vprašanja, ki so vir na-uporablja za Kitajsko politični petosti med ZDA in Kitajsko. Ta izraz »komunistična«, ki ima tu obisk je pomenil neposredno ak-določen blokovski pomen. Na- cijo OZN. Hammarskjold se je | legacij ugotavlja, da bi bila to dalje omenja, da so ti razgovori vrnil iz Kitajske s prepričanjem, normalna posledica naporov veli-zaželeni, ker bi utegnili privesti da je sodelovanje s kitajsko vla- kih štirih v Ženevi, da se ustvari do ne le nujno potrebno, marveč ugodnejše vzdušje za obravnava- prvi sad težnje po mednarodnem sporazumevanju duhu zaključkov ženevske konference štirih velesil nikov, da bosta obravnavala položaj širše, in se ne omejila samo na določeno vprašanje. Zato tu mislijo, da bi utegnil to biti začetek boljšega razumevanja med obema deželama. Večina de- do repatriacije na Kitajskem za- ____________________ držanih ameriških državljanov, tudi možno. nje neurejenih vprašanj. EISENHO WER O REZULTATIH ŽENEVSKE KONFERENCE V oktobru stvarna preizkušnja dobrih namer državnikov štirih velikih sil W ashington, 26. jul. (AFP). Predsednik ZDA Eisenhower B sinoči govoril po radiu in televiziji o ženevski konferenci, ejal je, da se bo odslej moč pogajati brez propagande im ( brez groženj. Ta konferenca je omogočila ugotoviti, da so ZDA pripravljene iti do skrajnih meja možnosti v iskanju miru iin sodelovanja s Sovjetsko zvezo. ZDA so na konfe- | remci jasno izpričale odkritost in želijo po nadaljevanju razgovorov. Predsednik je začel svoj govor zuma. Rekel je, da pripada iav-* opozorilom, da se ni treba vda- nosti vse, kar so obravnavali. Jati utvari, da bi en sam teden Potem je naštel posamezna j Pogajanj, pa naj so bila še tako vprašanja, ki so jih obravnavali j Prijateljska in plodna, omogočil na sestanku velikih štirih in^ ki I "reditev vseh vprašanj, ki ločijo so dala povod za določeno šte-vzhod od Zahoda. »Ne sme nam vilo konkretnih predlogov. Orne-j*®ti poguma že samo dejstvo, da nil je ponovno združitev Nemčije . ,rilffi tabor ni takoj sprejel naših v okviru sistema evropske var-, ej, naših gledišč in nažjh pred- nosti in se dotaknil razorožitve. ,°^v. Vztrajat; moramo, pa naj Podlaga zanjo naj bo sistem nad-«odo metode enih in drugih ka- zorstva in kontrole, ki bi uživala ^ršnekoli.c V tej zvezi je Eisen- zaupanje vseh zainteresiranih nower opozoril na svojo nedavno dežel. Znova je omenil svoj pred-'zjavo, da je treba upoštevati log o izmenjavi vojaških obvestil Partnerjevo gledišče, da bi se iz- med ZDA in SZ ter o dovoljenju j^ljšalo vzdušje mednarodnih za snemanje iz letal. To bi lahko K<>nferenc. Zdaj je na svetu več bilo izhodišče za mnogo širši ob-^azutnevanja, pokazala pa se je veščevalmj sistem men Vzhodom in Zahodom. Z Dullesoan sita med ženevsko konferenco pojasnila zamisli o stikih z deželami Vzhodne in Zahodne Evrope in so bili na področju kulturnih, trgovinskih m drugih izmenjav doseženi najširši sporazumi ter so na konferenci sprejeli nekatere oblike tega sodelovanja z navdušenjem. Zlasti glede izmenjave ljudi je bil dosežen najpopolnejši sporazum. Zagotovljena so bila medsebojna poroštva, da se bo ta politika nadaljevala v »novem duhu pomiir-ljirvosti in sodelovanja«. Eisenhowerje izjavil, da bomo videli »otipljiv dokaz« odkritosti udeležencev ženevske konference v oktobru, ko se bodo sestali štirje zunanji ministri, »da bi uresničili« splošne napotke, ki so jih dobili. Ameriška vlada »nikakor ne podcenjuje ovir, ki se bodo pojavile na poti k sporazumu«, a upa, da bo moč s skupnimi napori doseči uspehe. Za zagotovitev varnosti so po-l trebne žrtve, je poudaril, in »7,DA i so v Ženevi dokazale, da žele mir«. Ameriški predstavniki »so dobili vtis, da vsi udeleženci konference dele to željo po miru, ki ustreza težnjam človeštva«. praktičnih vprašanj. Poudarjajo tudi, da so med ZDA in Kitajsko še druga sporna vprašanja in da je bil zato izbran za ameriškega predstavnika veleposlanik na Češkoslovaškem Johnston, znani strokovnjak za vprašanja Daljnega vzhoda. Značilno je, da omenjajo kot posrednika v pripravah na te razgovore samo Veliko Britanijo. Pred nekaj dnevi pa je bila tukajšnja javnost prek nekega časnika obveščena, da je Eisenhower v zadnjem izmed treh poslanih pisem predlagal take razgovore s Kitajsko. Razen tega je znano, da je Krišna Menon dvakrat osebno obvestil Eisenhowerja o svojih razgovorih v Pekingu glede ureditve stikov med Ameriko in Kitajsko. Iz duha obeh poročil bi lahko povzeli željo, da hočejo urediti vprašanje repatriacije in pripraviti pogoje za ugodnejše obravnavanje drugih odprtih vprašanj. Dullesov optimizem Washlngton, 26. jul. (AFP). — »Vojna nevarnost se je zmanjšala po ženevski konferenci, ki je omogočila, da bodo sporu med ZDA in ZSSR podvrženi dolgotrajnim diplomatskim sporazumevanjem, tako da bi se izognili nevarnosti oboroženih spopadov,« je izjavil ameriški zunanji minister Dulles na svojem današnjem sestanku z novinarji. ! »Ponovna združitev Nemčije bo zanesljivo četudi ne takoj,« je dejal Dulles, ko je govoril o rezultatih ženevske konference. Zatem se je dotaknil predloga predsednika Eisenhowerja, naj bi za kontrolo oboroževanja omogočili ameriške in sovjetske letalske preglede, in dejal, da ni čudno, če se ZSSR o tem še ni izrekla, ker je treba o takšnem predlogu vsekakor razmišljati. Dalje je dejal, da bodo ZDA med bližnjimi ameriško-kitajski-mi pogajanji v 2enevi skušale dognati, ali je Kitajska res pripravljena opustiti sovražnosti na področju Formoze in sploh silo za dosego svojih namenov. Kakršnakoli so že nesoglasja med Kitajsko in ZDA, meni ameriška vlada, da teh nesoglasij ne bi smeli reševati z uporabo sile. Danes, na Dan vstaje LR Hrvatske in LR Bosne in Hercegovine, ob obletnici zgodovinskih dni, ko je začelo hrvatsko, bosensko in hercegovsko ljudstvo skupno z ostalimi narodi Jugoslavije oborožen upor proti zatiralcem, se spominjamo bojev in žrtev bratskih narodov za nušo skupno svobodo, trdno prepričani, da nobena sila ne more zrušiti s krvjo priborjene enotnosti jugoslovanskih narodov MffPMPiSiP ti/l' I ’ r tesnejša enotnost med na Atlantske zveze. Potem je *Bova potrdil, da v Ženevi niso »lemli nobenega tajnega spora - Danes tudi formalno konec okupacije Avstrije Dunaj, 26. jul. (AFP). Ko bo-J^tri v Moskvi izročene po- j edin je ratifikacijske listine o v'strijeki državni pogodbi, boy svet za Avstrijo raz- sejo. Odločitev indijske^ Vlade, da bo j tega vprašanja. Uradno podpira; ’ omejila _ stike Diplomatska dejavnost v Londonu London, 26. jul. (AFP). Danes ■ je bila v Londonu intenzivna diplomati sika dejavnost spričo vesti o bližnjih kitajsko - ameriških razgovorih v Ženevi. | Minister Reading je davi sprejel kitajskega odpravnika poslov v Londonu Huana Siamga. Nocoj |se je Anthony Nutting sestal z | indijskim delegatom v OZN Krišno Menonom, ki se mudi v Londonu. Zunanji minister MacMil-lan pa je nocoj sprejel Hum-phreja Trevelyana, ki je bil doslej odpravnik poslov britanskega veleposlaništva v Pekingu MIROLJUBNA POLITIKA INDIJSKE VLADE Osvoboditev Goe izood portugalske oblasti ne sme izzvati zapletljajev v mednarodnih stikih Hrvateka proletarska brigada na pohoda OB DNEVU LJUDSKE VSTAJE V BiH IN HRVATSKI Čestitka predsednika Tita Djuru Pucarju Beograd, 26. jul. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal ob Dnevu vstaje ljudstva Bosne in Hercegovine predsedniku Ljudske skupščine Djuru Pucarju tole brzojavko: »Tovariš predsednik, ob Dnevu ljudske vstaje — 27. juliju pošiljam Vam ter ljudstvu Bosne in Hercegovine prisrčne pozdrave s toplimi željami za nadaljnji napredek in razcvet Vaše republike. a Sedaj je nam vsem 'V veliko zadovoljstvo, da lahko prav na ozemlju Bosne in Hercegovine, v krajih, kjer so se bili najhujši boji naše narodnoosvobodilne vojne, vidimo orjake naše industrializacije in elektrifikacije in že preizkušeno delo Vaših ljudi pri teh velikih obratih, ki so spremenili podobo Bosne in Hercegovine. Spremenjeno obličje naše republike z novimi železniškimi progami in neštetimi gradbišči je vsekakor najlepši spomenik žrtvam, ki so tu in po vsej naši domovini padle v NOB, hkrati pa tudi podoba življenja celotne naše domovine, enotne in složne socialistične skupnosti, I ki je v zadnjih desetih letih z 1 delom svojih ljudi in novo pra-i vičnejšo družbeno ureditvijo j ustvarila čvrst in širok temelj I za nadaljnji razvoj. Prepričan, 1 da bo ljudstvo BiH to lepo podobo svojih Industrializiranih krajev tudi vnaprej dopolnjevalo za blagor vseh naših narodov, Vam želim pri delu največjih uspehov i in Vas še enkrat prisrčno pozdravljam. Josip Broz-Tito Čestitka predsednika republike Vladimiru Bakariču Nem Delhi, 26. jul. (Tanjug), pozablja na mednarodno stran .............. e vlade, da b° j tega vprašanja. Uradno podpira- s Portugalsko na | nje akcij bi utegnilo povzročiti sedanjega položaja ne spremembe politike indijske vlade, Ki bo, kakor je poudaril Nehru, pozdravila in sprejela sleherno portugalsko p - “'vfjvi en, m posiesmju seju "Ufe?*] ^ francoski velepo-, t^VinskV posle prek 'portugal- j nasilja in prelivanja krvi in bi po lin sprejela sleherno portugalsko v- * »eydoux. Seja bo kakor g]tega konzulata v Bombayu in , mnenju tukajšnjih političnih kro- pobudo za pogajanja. Po mnenju e dosedanje tajna, na koncu indi jskeg-a konzulata v Goi, so gov vplivalo na komplikacije v indijske vlade naj bi se pogajanja Pa bo objavljeno poslednje urad- , sprejeli snoči v krogih indijskega mednarodnih odnošajih, čemur se nanašala na vprašanje suvereno-0 poročilo. Tisti trenutek po- parlamenta z vidnim odobrava- hoče indijska vlada ogniti. | sti, ne pa, kakor zahteva Lizbona, sT^fjo dosedanji visoki komi- njem. V indijskih krogih ugotav- D . b j okr„ 'n» ureditev razmer v posestvih *AU-!?Pp'Tki ,SV°iih 'jajo zvezo med odpovedjo agre- vJ&aiSe konference za ItiCv z Ciiio ’ «**«"* da Pred poslopjem dose- mana portugalskemu predstavil!- os v<>l>od i te v Goe, stikov z Indijo. da zavezniškega sveta bo Stvu v 'New"Delhiju in resolucijo ^re^indijsk^^vlad" in Predsednik indijske .Ji’ v navzočnosti kanclerja stranke Kongresa, v kateri je iz- , k kor . . . ., Dredstavnik ” ' vlade Predsednik republike Josip Broz ; Tito je poslal predsedniku Sabora | LR Hrvatske Vladimiru Bakariču ob Dnevu vstaje hrvatskega naroda tole čestitko: TovariS predsedniki Vam in hrvatskemu naroda pošiljam prisrčne pozdrave in čestitke ob 27. juliju — dnevu, ko je hr-vatski narod složno z drugimi na-Simi narodi vstal v boj proti okupatorju in domačim izdajalcem ter vztrajal v tej borbi do končne zmage kljub vsem poskusom, da bi ga ločili od. njegovih jugoslovanskih bratov. ' l'o vojni se je hrvntski narod v enotni bratski skupnosti lotil z veliko vnemo in vztrajnostjo graditve svoje ljudske republike in je v svojem delu zlasti zadnja leta žel vidne uspehe nn vseh področjih narodne dejavnosti in življenja nasploh. Ti uspehi so odprli perspektivo boljšega življenja tudi nekoč pasivnim hrvatskim krajem, do katerih vselej občutimo poseben dolg in hvaležnost za žrtve, padle v vojni za svobodo. Hrvntski narod ie lahko nadvse zadovoljen s temi uspehi, ki jih je bilo mor ustvariti samo v takšni skupnosti, kot je nova Jugoslavija, v kateri vsak narod upravlja samega sebe ter si gradi lepše in srečnejše življenje, hkrati pa zares bratsko prispeva svoj delež k enakomernemu n a- Raak • kaJ?c'®rJ,a stranke Kongresa, v kater, je iz- ^ kakor ^ i7.javjl predstavnik Nehru je danes v parlamentu med voi«iif m Podkanclerja Scharfa ražena zahteva, naj bi se ognil Komunistične partije v parlamen- debato spregovoril o Goi in pri J«SKa svečanost, s katero bo množičnim akcijam za osvobo- 1 „i__________ *__________ ii—i u j. J’ ? ,r , tu, »niso zadosten odgovor na tem zamikal vesti, da indijska »odoUčno zaključena okupacija ditev Goe. Tu sodijo, da pričata v ,.. . . - ^Vstri.o rkU L: , in/liiclrp vstri rV -° PuCLJa a jV tK>e' 1U/ Zidnih kke žaljivo ravnanje in vojaški teror vlada podpira gibanje >Satija- JJrije. Ob zvokih državnih hi- ta dva momenta o smislu indijske y 6oi<. prahi< (pasivni odpor proti por- V uradnih krogih pa poudar- tugalskim oblastem «. Goi). Nehru ......................... " ’ tudi poudaril željo Indije, da slTn i!n- Para^i francoske, sovjet- vlade za stvarnost. Vlada se za- ' “Venske in ameriške častne veda utemeljenosti svojega sta-1 _ _ . , br>do zavezniške zastave lišča in ne dvomi o končnem izi- ' jajo, da ukinitev portugalskega je tudii poudaril željo Indije da s poslopja zavezniškega du spora zaredi portugalskih ko- predstavništva v New Delhiju ne bi M«djli vprašanjei portugalske, *•**. | loninlntli posesti, pri tem pa ne < pomeni ne odgoditve izhoda iz posesti Goe na miroljuben način. VREMENSKA NAPOVED za sredo, dne 27. julija: Oblačno vreme z vmesnimi padavinami predvsem v zahodni in Južnd Slovenci. Pozneje delne razjasnitve. Na Primorskem prehodne Slabe buri e. — Temperatura ponoči 9—1*. podnevi 18 do 23 StODtnl. predku vseh krajev noše dežele in ljudi, ki tamkaj žive. Želim, da hrvatski narod tudi letos dostojno proslavi veliki praznik vstaje, ki nam mora biti vselej spodbuda za še vztrajnejše delo v velikem dejanju naše lepe domovine socialistične Jugoslavije. JOSIP BROZ TITO čestitke in pozdravi tovariša Mihe Marinka Predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko je poslal ob Dnevu vstaje hrvatskega ljudstva in ljudstva Bosne in Hercegovine naslednji pozdravni brzojavki: Tovariš dr. Vladimir Bakarič, predsednik Sabora NR Hrvatske, Zagreb. Ob obletnici Dneva vstaje hrvatskega ljudstva Vam po- šiljam v imenu Ljudske skupščine Slovenije in v svojem Imenu prisrčne čestitke in najlepše želje za napredek bratske Ljudske republike Hrvatske. Predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko Tovariš D juro Pucar-Stari, predsednik Ljudske skupščine LR Bosne in Hercegovine, Sarajevo. V Imenu Ljudske skupščine 1 Slovenije In v svojem imenu pošiljam ob obletnici Dneva vstaje ljudstvu Bosne in Hercegovine in Vam osebno moje tople pozdrave in najlepše želje za bla-rin.fo In napredek bratske republike. I Predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinki* ZA POVEČANJE IZVOZA Olajšave pri uvozu opreme za pospeševanje izvoza Na raznih sestankih, posveče- počasi kar povzroča škodo, saj nih analizam naše zmianjetrgo- ni lahlto v Čarni čaikanja proiz-vinske izimenjave, so zadnje dni vodnja že rodila mnogo sadov, zlasti mnogo govorili o novih Eden najvažnejših pogojev, da možnostih za povečanje izvoza dobi podjetje kredit, je ta, da in zmanjšanje uvoze, o luobili-, v rodnost nove opreme investi-zaciji proizvajalcev, da bi svoje eijskih potrebščin ne sme prese-napore usmerili na delovno sto- gati 80% povečanja dotoka de-rUrnost, in o podpiranju sleherne viiz, ki jih bp dobilo podjetje v pobude v gospodarstvu, katere dvanajstih mesecih po odbitku posledica bi bil večji dotok deviz, vrednosti ?& reprodukcijo po-Pri tem so zlasti poudarili vlogo trebnega uvoza. Ta pogoj ima Narodne bainJce, ki nastopa ikot dobro stran, ker je tako gospo-kreditor v izpolnjevanju zelo ko- daraka organizacija zadolžena, risrtnoga predipi&a — uredbe o da v določenem rokiu prihrani olajšavah za uvoz tuje opreme nekaj deviz, in ker gospodarska za racionalnejšo proizvodnjo, na- podjetja tudi spodbuja*, da 'domen j ono povečanju izvoza oziro- sežejo določemo racionalizacijo s ma zmanjšanju uvoza. čiim. manjšo uporabo dinarskih Po tem predpisu ima vsako sredstev in deviz. Naposled ta podjetje, ki gospodarsko uteme- pogoj tudi napoti podjetja, 'a lji, da bo z nakupom določenih povečajo proizvodnjo, preden strojev ali opreme razširilo ge- poteče rok za plačiilo opreme in danjo proizvodnjo ali začelo iz- potrebščin, delovat] nove izdelke za domač DESETKRAT VEČJA VRED-in tuj trg pogoje, da dobi dolo- NOvST, PROIZVODNJE 6en-e olajšave. Olajšave so v po-( NaStcsli bomo samo nelkiaj ipri- S SESTANKA PREDSTAVNIKOV GRADBENIH PODJETIJ Gradbena podjetja bodo ustavila dela pri gradnji tistih objektov, pri katerih investitor ne bo pravočasno plačeval izvršenih del Zanimiva je tud, proSnja ne-, Beograd, 26. jul. (Tanjug). -kega zdravilišča, ki je izracu- Raamerje med Vadbenimi pod-nalo da bi z miikmipom posebnih investitor« in Narodno instalacij v vrednosti 2700 dolar- Ifarilko ^vcst‘t<>rj‘ m Narodno , - ... . - . procesu zmanjševanja jev ustvarilo pogoje za pridobi- investicij je bila danes poglavitna vanje elementarnega joda (zdaj > tema med razpravo na sestanku ga uvažamo 100%). Samo to pod- predstavnikov gradbenih podjetij i pridobilo letno ka/kih \z vse države v Zvezni gradbeni -000 kg elemontia'rnaga joda v zbornici. Predstavniki gradbenih vrednosti 8000 dolarjev. Za olaj- podjetij so sklenili priporočiti save se zlasti zanimajo podjetja vsem izvajalcem gradbenih del, usnjarske industrije, V Narodni naj v svojem poslovanju uvelja-bankl imajo elaiborate o možno-1 vijo najnovejše predpise Narodne stih za povečanje proizvodnje banke FLRJ o pogojih za upo-lw»ksa, podpljsitov, kroma, umet- rabo kreditov in si prizadevajo, nega usnja, krzna itd. d(a se tudi investitorji priilagode ! Naj omenimo še primer neke tem pogojem ter redno izpolnju-slovenske tovarne za itfdfelova- jejo obveznosti, zamišljene s ponje litografiranih pločevinastih godbami o gradnji posameznih plošč, ki bi z investicijo 30.000' objektov, roštvih pri uvozu opreme in in- merov naših podjetij, ki »o se vesticijskih potrebščin na kre- prijavMa za olajšave. Nekatera dit, pri prodaji deviznih sredstev podjetij že obratujejo z večna termin in dodeljevanju po- j0 7,m0fxljivostjo za izvoz. Nji-sobnega dinarskega investicij- j,ovl elaborati ikažejo, da je bil skega kredita v primeru, dteosta- nal{u,p določenih strojev upnavi-i ?.r, a» Bfl *ado»tujojo za jewn> ker je vrednost letne »potepta c im uvožene opreme. . Vodn ie v nekaterih primerih celo „_______, _ desetkrat večja od vrednosti V ENEM LETU 190 kupljene opreme POJASNILNIH ELABORATOV jr neka za,grenka to- Pri vlaganju prošenj za olaj- varna dajala doslej za trg 250.000 Save je postopek enak, kaikor je zavitkov svinčnikov, ko pa je dobil za prvi in drugi natečaj za bila nove stroje, se je tri' količina posojila iz splošnega investicij- povečala na 435,000 zavitkov. Ci-skega siklada. To pamieni, da mo- sti devizni učinek tega znaša rajo podjetja predložiti celo vr- 83,000 dolarjev. Neko ikovinsko sto elabotopov, da pojasnijo, kaj podjetje v Vojvodini je zapro-bodo dosegla z racionalizacijo silo za kredit za nmkuin opreme in uporabo nove mehainizaeije. v vrednosti 21.000 dolarjev, s ka-Na prvi pogled bi človek re- torim bi povečallo proizvodnjo kel, da je to dokaj zamotana žabljev ln_ zakovic /is doibrih | sde dolarjev .dosegla deviz.nl dotok 113.000 dolarjev, ali neke zagrebške tovarn« jeklenih konstrukcij, .ki bi s proizvodnjo telko imenovanih Easlingerjevih rolet iz ! tenkega aluminija založila domači trg s povsem novim izdelkom. Koristna je tudi racionalizacija S tem v zvezi so na sestamku Industrijska proizvodnja v LR Srbiji Po podatkih Republiškega eavo-da za statistiko in evidenco je industrijska proizvodnja v Srbiji na- neke kemijske industrije na Hr- rastla v letošnjem prvem polletju vaitskem, ki je zaprosila za uvoz v primeri s polletno proizvodnjo Opreme Zla: proizvodnjo nekega 1954 za 24 %. Najbolj je narastla v izdelka te polivinila, tako imemo- kemijski industriji in črni metalur-vanega »jugofora«, s čiimer bi se giji, tekstilni industriji in elektro-znaitno zmanjšal uvoz plutovin« industriji, pa tudi v proizvodnji in (15 ton te snovi zamenja 30 ton predelavi nekovin, proizvodnji pre-pl uto vi ne). _ _ | moga, industriji gume in proizvod- I Vsi ti primeri kažejo, da ima- nji električne energije. V srbskih mo pri nae več možnosti za po- ! premogovnikih so v prvem letoš-večanje proizvodnje, zltaisti kadar njem polletju nakopali 189 tisoč ton gre za izdelke, ki jih izvažamo ; premoga več kot v istem obdobju ali uvažamo. N. Djnrič minulega leta. REDNI AVTOBUSNI PROMET MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO pot,^ proden pride podjetje do 10.000 ton. V tem primeru zmaša končnega sklopa Narodne banke devizni učinek 61.000 dolarjev, in Zveznega izvršnega svota o Železarna Ravne v Sloveniji olajšavah. Predstavniki Narodne je kupila zn proizvodnjo neka-banke pa menijo, da je to edino torih potrebščin za avtomobil »k o možna pot. Če pomislimo, da ima- industrijo ter industrijo lokomo-mo na razpolago omojeno koli- tiv in vagonov mehanizacijo v čine deviz, mora biti kriterij na- vrednosti 50.000 dolarjev. Čisti V Gradcu so bila od 14. do 19. Na nekaterih avtobusnih progah julija pogajanja o prometu med pa bodo vozili jugoslovanski avto- Avstrijo in Jugoslavijo. Med drugim busi. Reško podjetje »Autotrans« je so se delegati sporazumeli o red- prevzelo progo Novi-Gradee. Na tej nem avtobusnem prometu med obe- progi bodo vozili avtobusi enkrat ma državama. Avtobusne proge tedensko. Ljubljansko podjetje »Slo* bodo povezale Gradec, Dunaj, Ei- venija Avtopromet« je prevzelo pro- s p roli tistim, ki povprašujejo poMevizmi učinek pa bo zmažaJ ka- ?!pi~"V0C 'JI ,*,n€v“u 8? '^a—Celnvec. Tudi nn ,ei Pro_ njih,,*™, in kii. 460.0» b« h. bodo začeli avtobusi voziti *e la nik« iz Kopra je prevzelo progi poudarili, da bodo gradbena pod-1 predpis, po katerem bi bil itave-jetja prisiljena ustaviti dela pri st it or obvezan predhodno izločiti gradnji tistih objektov, pri kate- del neposredno izvršenega d®la rih investitor ne bo pravočasno ter ostalih obveznosti v smislu plačeval' izvršenih del. To bodo pogodbe. S takšnim predpisom bi storili zavoljo tega, ker bo grad- . gradbena podjetja prišla v Ugod" beno podjetje, do katerega inve- nejSi položaj, da bi lahko svojim stitor ne bo izpolnjeval obvezno-! delavcem pravočasno izplačala sti, ostalo — po veljavnih pred- mesečne zaslužke, piših — avtomatično kreditno ne- v . , ,, sposobno in nc bo moglo v Na- Povečan izvoz kmetijskin rodni banki dobiti kreditov za pridelkov iz Vojvodine nadaljnje izvajanje del na tistem Letos bodo izvozili iz AP Voj- objektu. I vodine kmetijskih pridelkov v vred' . f r v svojih sklepiih med dru- narjev. Izvoz klavne živine je bil giim izrazih mnenje, da bi bilo v prvem polletju večji za 30°/o v treba ta predpis spremeniti glede primerjavi z istim obdobjem minu-na ^’i ustavitve del ne bo po- [ega to ve]ja zla sti za govejo vziročulo gradbeno pod-ietje, pač živi;no. v prvem polletju so izvozili pa investitor, m,, a , , *-re^a I tudi večjo količino jajc, izvoz pe~ taksnemu podjetju vsekakor za- rutnine pa je približno enak lan-gotoviti plačevanje za izvršen* i .bmn dela. To plačevanje naj bi šlo. | v kakor poudarjajo gradbeniki, iz, /.nizanje cen kmetijskih sredstev investitorja aM tistega pridelkov v Skoplju organa, ki je dolžan zagotoviti Včeraj so se na skopeljskem trgu njegova sredstva. | ponovno pocenili številni kmetijski \T . 11... . I puuu»iiu aivv Y zve« z nadaljiiTiiin razvojem prWelki. Paradižnike so prodajali mvestieijske uradni« «>dijo 20 iko ^ 16 do 30 kr(>m. P- *’» 25 din kg. Cene pšenice se Tri skupine otrok železničarjev odhajajo v tujino V okviru izmenjave otrok, ki jo organizira Mednarodno odporniško gibanje železničarjev, bo Centralni odbor sindikata želez- nlčarjev Jugoslavije poslal v av- I" „i““ cZ£r fSSTta SS*^pSpSeoSS'ta Sl- i “Ui* «■ G“'"" - G'“""iu' je gibala od 50 do 60 din kg. Zaradi velikega dovoza kmetijskih pri” delkov so v zadnjih sedmih dneh zaznamovali nagel padec cen tudi v drugih makedonskih mestih. ZANIMIVO PREDAVANJE O MODERNI UMETNOSTI V ponedeljek zvečer je v vhodni hali Moderne galerije predaval ^ ^^.i j„ ? ! , velikih mednarodnih razstav so- zHi oo FranctiI kMn dobnc barvne lilograf>je, ki se vsa' Mednarodno odporniško gibanje ^°. ^.rllg0 leto .v Cinfnn.a“ železničarjev. Vsi člani teh sku-, ^L.“U.S0UT.; pln so otroci padlih borcev-železnlčarjev vojnL morda samo pripominilii, kar običajno poudarjajo podjetja, da obravnavajo te prošnje dokaj borcev V ml Mednarodno študijsko središče podmladka Jugo slovanskega Rdečega križa \ praSanjc sodobne .barvne litogra- mlnull f‘je I Uvodoma je prikazal prve ame' riške pričetke jedkanice. Omenil j« tudi naraičanje zanimanja za barvno litografijo v ZDA, kjer zlasti mlajti ljudje v vse večjem Številu kupujejo barvne grafične liste ** lezarna izvozila približno 3000 ton teh izdelkov, ki sroo jih morali sicer uvažati. Jugoslovanski Rdeči kril orga« okras svojih stanovanj. Zlasti P° nlzira letos prvikrat na Lokrumu zadnji vojni se je prav posebn® mednarodni Studijski center pod- priljubila barvua litografija med KDO JE ODGOVOREN za pomanjkanje kvasa Krivce je treba poklicati na odgovornost Ze nekaj tednov občutimo v Sloveniji hudo pomanjkanje Icua-so, ki se je zadnje dni ie zaostrilo, tako da kvasa niso mogla dobiti dovolj niti pekovska podjetja, gospodinje pa so zaman tekale za kvasom od trgovine do trgovine. Sele včeraj se je položaj glede preskrbe s kvasom izboljšal, ker je prispela‘prva poiiljka kvasa iz Italije, do konca tedna pa bo več kvasa na razpolago tudi iz domače proizvodnje. Naša javnost pa navzlic temu terja odgovor na vprašanje, kdo je kriv, da je sploh prišla do takšne stiske za kvas. Odgovor na to vprašanje je dokaj zapleten, hkrati pa nam odkriva neodgovorno ravnanje nekaterih podjetij naše živilske industrije. Za proizvodnjo kvasa je potrebna melaso, le-ta pa je postranski proizvod sladkornih tovarn. Ker je bila lani letina sladkorne pese slaba, je pri predelavi te pese odpadlo tudi manj melase. Melasa pa ni potrebna samo za proizvodnjo kvasa, ampak se v velikih količinah predeluje tudi v špirit. Lani v jeseni so se industrijski potrošniki melase v okviru Združenja industrije vrenja sestali v Osi jeku, kjer so se dogovorili o razdelitvi razpoložljivih količin melase in o ceni. Ta dogovor naj bi zagotovil pravično razdelitev melase med tovarne kvasa in špirita. Toda že naslednje dni so nekatere tovarne začele zavestno kršiti ta dogovor. Na tihem so ponudile višje cene sladkornim tovarnam, te pa »e tudi niso ozirale na sklenjen dogovor in so prodale melaso tistim podjetjem, ki so več nudila, podjetja, ki so se držala dogovora, pa so ostala skoraj brez surovine, tako zlasti tudi tovarne kvasa v Sloveniji. Tovarna Union v Ljubljani, ki je glavni proizvajalec kvasa v Sloveniji, se je docela odpovedala proizvodnji špirita, pa navzlic temu ni mogla zagotoviti dovolj melase za izde--lovanje kvasa. Njeni predstavniki so obletali vse sladkorne tovarne in so letos s težavo dobili ie nekaj manjših količin melase, vendar ne dovolj za proizvodnjo do jeseni. Tovarni kvasa v Mengšu je zmanjkalo surovine že prejšnji mesec in od tedaj ne obratuje, tovarna na Viču ne obratuj« ie 14 dni, kvašama v tovarni Union pa dela zdaj le ie t 30% svoje zmogljivosti. V tej stiski za kvaa je podjetja »Prehrana« v Ljubljani organiziralo dovoz kvasa, četudi v manjših brzovoznih količinah iz Siska, Savskega Marofa, Kreke in iz dveh tovarn v Beogradu, in sicer tedensko okrog 500 kg, vendar so se zadnji čas tudi te dobave zmanjiale. Včeraj je to podjetje s kamionom pripeljalo prvo pošiljko kvasa iz Italije, in sicer 2000 kg. Tej pošiljki bodo v prihodnjih dneh sledile nadaljnje pošiljke po 4000 kg dnevno, dokler ne bo v Ljubljano prispela večja poiiljka melase iz tujine, ki je že na poti in bo zadoščala za redno proizvodnjo kvasa do nove proizvodne kampanje sladkorja, ki se bo začela konec avgusta. Da pa se ne bi ponovile podobne nepravilnosti pri prodaji melase iz nove proizvodne kampanje, bodo novo melaso razdelili tako, da bodo najprej zagotovili surovino tovarnam kvasa, potem pa Sele špiritarnam. Naša domača proizvodnja melase bi morala tudi ob slabi letini sladkorne pese več kakor zadoščati za proizvodnjo kvasa in Špirita za domače potrebe. Danes pa moramo zaradi neodgovornega in brezobzirnega ravnanja nekaterih tovarn špirita uvažati za nujne domače potrebe ne le kvas in me-laso, marveč eelo špirit, ki ga primanjkuje naši živilski industriji. Tovarne špirita, ki so se s kriitvijo dogovora polastile melase na škodo nujno potrebne proizvodnje kvasa, so imele konec leta na zalogi okrog S00 vagonov špirita. Ker so se izgovarjale, da tega špirita ne morejo prodati niti doma, nit i ga izvoziti, jim it! morala skupnost celo priskočiti na pomoč z zvišanjem izvoznega koeficienta. Ko pa so tovarne dosegle višii koeficient, so špirit hitro izvozile, danes pa 'ga moramo uvažati iz inozemstva, seveda draže, kakor smo ga prej nrodajali v tujino. Skupnost ima torej zaradi opisanega ravnanja tovarn špirita dvojno škodo. Mar ne bi bilo prav. da odgovorne voditelje teh podjetij odločno pokličemo na odgovornost ?a škodo, ki so nam jo povzročili fl F. S. teden, na drugih pa v začetku sv- Portorož—Gradec- in Portoro*—Ce- mladka. Od 1. do'l 5. avgusta se bo rok im i krogi ameriike mladine. ® lovoc. Na teh progah bodo voziti tam mudilo 40 otrok iz Zahodne Nato je ob mnogoštevilnih pri* Avtobusna služba avstrijskih dr- avtobusi dvakrat tedensko. Maribor- Nemčije, Avstrije, Franclje Anglije, nierih zelo dobrih barvnih posnet' Slavnih železnic je prevzela avtobus- skn, podjetje »Avtobusni promet« Italije, Danske in Jugoslavije. Med’ kov pokazal nekaj najznačilnejših ni promet na progi Gradec—Reka— Pa je prevzelo progo Gradec—Lo- svojim bivanjem na T.okrumu se i primerov s III. biennale v Cincln-Lovran. Na tej progi bodo vozili vran v obeh smereh. Na tej progi bodo otroci seznanili z delom pod-! natiju, ki je bila lani. Pokazal j« avtobusi v obeh smereh enkrat te- »odo vozili avtobusi enkrat teden- . mladka Rdečega križa v teh deže- i ameriške, angleške, nemške, dan' densko. Prihodnje leto pa bodo av- sko. ] ]ah. sirijski železni Kki avtobusi vozili Avstrijske 'poste ^a

- 1*1 1 vozili avtobusi dnevno razen petka industrijskih in rudarskih pod-in ponedeljka, na tretji pa enkrat j^ij, predsedniki mestnih občin tedensko. ' 1’rboveH, Zagorja, Hrastnika in Avtobusi podjetja Hois v Grat- Radeč ter predstavniki Trgovin-weinu bodo vozili od 1. avgusta na s^e, Gostinske in Obrtne zbornice, progi Gradec—Maribor—Ljubljana ^a*pravljaili so o vpisu posojila — Opatija—Lovran — Reka—Rakar 7a graditev HC Vuhred in skle-—Crikvenica—Novi. Prihodnje leto n*“'< b° vsako podjetje vpisalo bodo začeli voziti avtobusi dunaj- POeojilo jz Se neizkoriščenih sred-skoga podjetja »Austrohus« na pro- ?*ev< S° ostala i* leta 1934, ter gi Dunaj—Lovran prek Zagreba, av* lobusi podjetja »Siidburg« iz Eisen-stadta pa na progi EUenstadt—-Zagreb. Kazenske sankcije za kršitelje dogovorov o odkupnih cenah V vrsti odtokov, ki Jih Je te dni sprejel Zvezni Izvrčni svet. Je tudi odlok o pogolih, po katerih se gospodarske organizacije lahko dogovarjata o eenah za odkup kmetijskih pridelkov. Ta odlok Je izdan na temelju nove uredbe o trgovanju In vsehuje predpise o tem, kdaj Je dopustno dogovarjanje In za katere pridelke. HkratJ zagotavlja s strogimi kazenskimi rank-cilamt t'ldl pravilno isvajanje sklen lenih dogovorov rrav zaradi pomaniks* n la učinkovitih kazenskih tanke) | so rtoile.t gnsnodarske organinaelte tako pogosto kršile dogovore, ki so Jih sairie sklenile. iz sredstev za samostojno rnzpo-lagatvje. Tako bo med večjimi podjetji vpisala trboveljska Ce-i mentairna 1,700,000 din, radeSka I papirniioa 1.500.000 din, trboveljska elektrarna 500.000 dim, h rejniška steklarna 500,000 din. Elek-tpo-Trbovlie 4(2.000 din, Indu. strija gradbenega materiala Za-I gor.ie 250,000 din, Kemična tovarna Hrastnik 200 000 din itd. Za vpis posojila so se izjavila tudi vsa manjša podjetja, ki sicer letos ne ustvarjajo več skladov za samostojno razpolaganje, dale sko in francoske, pa norveške, mehiške in druge liste, med njimi mnogo abstraktnih del, vendar Pa tudi precej ekspresionističnih, n«' kaj tudi renlistlčnih primerov. Predavatelj, ki je rojen Ameri' kqnec nemškega pokolenja, je ,a‘ pa bi posojilo iz svojih imvesti- 1 radi veči° razumljivosti predaval v cijskiih skladov. To velja pred- nemščini. Predavanje je bilo polno vsem za gostinska in trgovska duhovitosti, humorja in neke izra-podjetja, Tako bo vpisala »Po- j zi,° ameriške sproščenosti in do-trožnja« iz Zagorja 150,000, NaSa mae'losti T brcz. slehernega profe' knjiga iz Zagorja 50.000, Kolo-, sorske8a (lociranja, dvorska restavracija v Zidanem 1 ?,“'VnVv° Je’ f a Je izrecno n ' mostu 200.000, vs.a manjSa pod- kak“ ^venska umetno^ ietia iz Hrastnika 295 000 iz • • p pa slovenska Pokraj £ TrknvoK n i • ’Z Potrjuje vtis o visokih kvaliteta!' rbo olj pa 1,500.000 posojila. Ce. nase likovno umetnosti, kolikor je lotnega posojila, ki ga bo trbo- imel priliko dodej spoznati po neveljski okraj prispeval za HC oijah Moderne galerije, s katero j® Vuhred, trenutno ie ni moč do-1 ie nekaj let v stikih. Posebno pr>' ločiti. (i) '■ znanje pa je izrekel organizaciji !• * Mednarodne grafične razstave, ki h« Včeraj je bila izredna seja de- po njegovih besedah uvrsiila Ljnh' lavskega sveta Bombažne predli- Ijano med. umetnostno zares P°' mce in tkalnice v Tržiču. Delav. mer.bna svetovna središča, ski svet je sklenil posoditi jz skla- 1 Zares hvaležno, nenavadno nino' da za samostojno razpolaganje goštevilno poslušalstvo je nad V9B tovarne okoli 1000.000 dinarjev simpatičnega g, Groschvvitza nag,a' za dograditev HC Vuhred, (ai) dilo z viharnim ploskanjem. L. A. Priporočilo okrajnim in občinskim ljudskim odborom P,rosvetto kulturo vateljih na naših srednjih Šolali posebno pereče v krajih, ki 50 .pul>lzbora Liudiske skun- TY* Kn.lt ~,1 x*i_ j;2/. Republiškega zbora Ljudske skup- še dolgo pereče. To še bolj po-sc i ne L R S ’ je na svoji 8. seji dne trjuje dejstvo, da je od 1168 di-Dogovarjan.ic o odkupnih cenah In 1955 razpravljal o poro- plomantov, ki so fi i p 1 Gin i ral i na POKofh odkima ter o kontra-, Čilu tov. Vlada Vodopivca, sekre- naši Univerzi do leta 1954, samo T\ v K* n el S pP k meti l °k r °d ri <1 e?k e," kl° 11 h jnr,a t pcta *® prosveto in kul- 70*/» što v prosvetno šolo in še floiofi Zvera trgovinskih zbornic FMt.T ,uro LKS, o problemih prosvet- od teh jih je v teku let večje šte- S.aa na viši’ilh iin nižjih vilo odšlo na druga službena vprašanj V rtom ronf*. Dogovori pa se skiep»»o »,mna7Uan. me&ta, tako, da dane« lahko re^e-.................... "r* plenumih s<»st^nk!h ustro7n1h sek- Na DO-dla"i te rflznrnvp in nn mo» Samo 48*/» diplomantov Uhkori za' do.o^^ml:0 donu.M Mtejj 83. člena poslovnika Re- J«« ^ VpraS?; tuf^i riogovarianie v rennhilskih trpo- publiškega zbora Ljudske skup- -le Pr^I^^ ateljskega kadra je se vinskih -k«n.i..k - ----ščine LRS je odbor za prosveto 1 Ljudske skupščine LRS sprejel vinskih zbornicah in strokovnih zflru-*er|!h. Hogovorteno rene, ki moralo nst^eratl tr*n'm p^nrolem. za^no.lo ve-11**1 potem, ko Uh »nrplme upravni n , ... , odbor 5?v*»* trtrovlniklh »homle v siio- * rtporoctlo okrajnim in občin-rn*umu z 7vrr-> kmeti Inkih *bf>rnl»- In skim ljudskim odborom o štipen-Zvnznlm uradom eeno In so o temi W)rannrasx„iM "h-eseonn gosnodarske organlzaelir alrBnju naraščaja za prenanaielie na nižjih in višjih gimnazijah. r lT i. _ v i**X oddaljeni od naših večjih sredisv kot n. pr. Slovenj Gradcu, Sežaf1’ Murski Soboti itd., kjer so neka' teri oddelki zaradi pomanjkanj8 tega kadra celo brez pouka. Okraji so skušah reševati (<> rrašanje s pogodbenim 5tip<'n' dira n jem študentov; vendar sc.ic to štipendiranje do sedaj izkaz0'0 za nezadostno. Tako n, pr. |tip«n” dira letos 'Tako dognvorlene eene n» so potom obvezne za vse gosnodarske organi-zabite, ki se tikvar'a.lo z odkupom »U kov rtnrsk he no . I n In, Ta nn dolo?^ >fosno(inr«v nrenntTftRlfe kazrn ort 50,000 do 2 mJU-lona rt1nar*ev. r.n, orl^nvomo os*»bo v iresnoflurskf organlvacljt pa od 5000 flo 50,000 dinarjev DOPISUJTE V NAS USTI Po podatkih, s katerimi raz- Crnonielj 2 študent« pa fakulteti in 3 na Vil. ped. Šoli Sežana 1 študesnta na fakulteti in 1 na Vij. ped. S«1 Kočevje 4 študente na fakulteti in — na Vjš. ped Slov. Gradec 9 študentov na fakulteti In — na Viš ped- Mut, Sobota 14 študentov na fakulteti in — na Viš ped. Soli Maribor 27 študentov na fakulteti in —, na Viš' ped. Radovljica 22 študentov na fakulteti in — na Viš. ped. šoli Odbor za prosveto in kulturo usmerijo potrebno število štud*f' ji v zato priporoča, da okrajni ozir. tov na filozofsko fakulteto "* - * . ... . r 800 občinski ljudski odbori posvetijo zlasti še na Višjo pedagoško /a Pt px?‘ tcmu vpreganju čim večjo pozor- ter jih s štipendiranjem poH' resorjev ta 666 predmetnih uči- nost. Poreči potrebi po prosvet- beno obvežejo, da se bodo P° tal Jev. f rirodoslovno matematična , nem kadru na nižjih in višjih končanem študiju vrnili in pO*,vr’ rn fiilozofska fakulteta Univerze, gimnazijah na podeželju bo mo- tili delu na gimnazijah in njih«" v Ljubljani daje letno ca 90 di- goče v doglednem času zadostiti vem območju, plomantov, medtem ko daje Višja le, če bodo prizadeti okraji in pedagoška sola 100—120 pred- občine sami začeli smotrno in nameram učiteljev letno, kar doka- črtno skrbeti za preda r«tejj*ki zuje, da bodo potrebe po preda- naravi na svojih šolah, Zato naj Predsednik odbora Za prosveto in kul'<,,r0' Josin Vidmar. 1-r- Adenauer pred odločitvijo o nadaiinji nemški zunanji politiki Bonn, 26. julija. (Tanjug). Da- matskih krogih zato pričakujejo | festativno i je imel kancler Adenauer ali novo krizo bonnsse politike n ee zadnje posvetovanje s svojimi ali pa orientacijo na bolj elastič-zunanjepolitičnimi svetovalci v ne zunanjepolitične akcije, ki bi Miirrenu v Švici. Posvetovanja omogočile prilagoditev novemu so se začela že včeraj in so se položaju. nanašala na sadove ženevske Tako je Adenauer danes izja-Konference in na priprave na vjii da bi zahodnonemška vlada potovanje Adenauerja v Moskvo, pozdravila obisk predsednika in-Auoanji minister Brentano bo o dijske vlade Nehruja v Zahodni ženevski konferenci jutri poročal Nemčiji. »Menimo,« je rekel, »da na seji zunanjeipolitičinega odtbo- je predsednik Nehru veilik dr-fa Zveznega zhora in na sestan- žavnik in da bodo njegovi na- pozdravilo izredno mnogo ljudi. Z vladne strani pa mu niso priredili nikakega sprejema. Zahodinonemški socialni demokrati so ostro protestirali proti takšnemu ravnanaju in očitali vladi, da namenoma prezira Nehru jeve napore za ublažitev mednarodne napetosti. Današnjo izjavo kanclerja Adenauerja smatrajo za koncesijo zahtevam socialnodemokratske opozicije in skoraj enodušnemu stališču za- XX. ZASEDANJE EKONOMSKO-SOCIALNEGA SVETA OZN RAZVOJ SVETOVNEGA GOSPODARSTVA je usmerjen na njegovo enotnost u predsednikov koalicijskih pori koristno vplivali na :manj- hodnonemškega tiska, ki je v strank. sanje napetosti na svetu.« velikanski večini z veliko pozor- _________ ______________ Vzlic vladnemu javno raz- V okviru svojega nedavnega nostjo in simpatijami spremlja1! svetu OZN o svetovnem gospodar-glaženemu optiimdzmni bonnski potovanja po Evropi, se je pred- Nehrujeve napore, hkrati pa tu- s-kem položaju. Ob koncu izredno i- zamiimve deoate je človek dobil Lanski dogodki v svetovnem gospodarstvu so presenetili mnoge ekonomiste in gospodarske politike ter zanikali njihove trditve. Doslej so menili, da bo začetek gospodarska k rise v ZDA povzročil še večje gospodarsko nazadovanje v ostalih delih sveta, kar naj bi samo še poglobilo krizo v ZDA. Slika stvarnega razvoja v minulem letu pa kaže, da je narodni brutto produkt v ZDA padel približno za 4°/«, v deželah Zahodne Evrope pa narasel približno za 7°/o, tako da je celotna svetovna proizvodnja lani dejansko napredovala, celo bolj kakor predlanskim. glav- l bilo vsa povojna leta, marveč da j je našla Zahodna Evropa svoje ! novo mesto v svetovnem gospo-| darstvu in upostavila balansirajoče središče Lanski razvoj pa še ne nudi razlogov za pretiran optimizem. Dovolj je razlogov za domnevo, To dejstvo je bilo izhodišče za razpravo v ekonomsko socialnem rogi ne prikrivajo zaskrbljenosti sednik Nehru nekaj časa mudil di že za znamenje nove nem rVMAA n r, I n.4 mm« l. m 1_ 1 m m v *t IV t n 1 /4 j-fc ti Ir* f am n# — * _ n n 1 r 1 * rt n v« * 1 1,1 i L- /1 spričo nekaterih izjav in teženj, ki so prisile do izraza v Ženevi. Zaskrbljenost se nanaša v glavnem n® predloge o demilitizira-nem pasu med Vzhodom in Zahodom in in na namero zahod-nih držav, da združitve Nemčije | ne bodo več tesno povezovale z vprašanjem evropske varnosti. v Diisseldorfu, kjer ga je mani- ške zunanje politike. je vtis, da so vplivale na ta prese- Po mnenju vladnih krogov so s® zahodne države v obeh pri-jnerih odmaknile od stališča Sirija in arabski pakt Odločitev o njeni zunanjepolitični usmeritvi po bližnjih predsedniških volitvah Volitve novega predsednika re- nedavno odkrito izjavil, da bi mo- tem, da je Saudska Arabija privo- publike Sirije, ki bodo v drugi po- rale oblasti najodločneje nastopiti —------------------- w lovici avgusta, čedalje bolj obrača- proti sumljivemu delovanju posa- anclerja Adenauerja, ki je še jo pozornost vsega arabskega sveta meznih tujih predstavništev v Da- ženevsko konferenco apeli- na Damask in dogodke, ki se raz- masku, ki zlorabljajo svojo diplo- ral na predsednika Eisenhower- vijajo okrog te majhne, toda izred- i matsko imunost. netljivi razvoj na svetu v nem naslednje sile. Do gospodarskega nazadovanja v ZDA je prišlo zaradi znižanja izdatkov za oboroževanje do 13 milijard dolarjev. Začetek gospodarske krize v ZDA je povzročil znatno zmanjšanje uvoza surovin (5,9 v primerjavi z letom 1953), hkrati pa je uvoz surovin v deželah zahodne Evrope narasel za toliko, kolikor je v ZDA padel (za 5,7 "/o v primerjavi s prejšnjim letom). To dejstvo je očitno vplivalo na to, da cene surovin na svetovnih trgih niso ob- lila v odgoditev plačila prve tran- čutneje padle, vsekakor pa da se Se posojila 6 milijonov dolarjev, ki , kupna mog dežel, ki proizvajajo ga je dala pred tremi leti vladi pol- surovinei ni bistveno zmanjšala, kovnika Sišaklija. | Dogodki so torej pokazali, da Egipt in Saudska Arabija le pre- začetek ameriške krize ni potegnil Ja in zalvteval poroštva, da bodo no odporne in žilave drtave. Poli- 1 V boju za novega predsednika cej dolgo proučujeta sirski osnutek Ka seboj ostalih delov sveta, mar-njegovo^ stališča upoštevali. Ka- tični krogi pričakujejo, da se bo republike se bo razen notranjih pogodbe o tristranskem sodelova- več je nasprotno zlasti indnstrij-kor zdaj kaže, bi se utegnile za- prav ta leden, pred odločitvijo o problemov dežele pojavilo tudi nju, zlasti pa njegov gospodarski j ska ekspanzija v nOfl Tl O rl r "f ^ i» rt » V, *■ f» *» - 1 I * J___i 1- mm m JI____! _ L_ J — X . Miiamn ■ An it i A n a /Irti O v* rt it nn 4 rt 1* 1 XX«1 fin C n / wl a r C 1/ ACfn . - - A m . _ ... Zahodni Evropi ržave na poznejših raz- bodočem predsedniku republike z vprašanje bodoče zunanjepolitične del. Prav na torišču gospodarskega 1 omogočila v Ameriki, da je raz-oaločiti za na- raznjh strani povečal pritisk na Si- usmeritve. To je tudi vzrok, zakaj sodelovanja je Sirija pripravljena meroma hitro prebrodila krizo. ------- .. Jr.. . . . ” ” je čutiti odločnejše kampanje po-1' * - “-1— cu:« -r j-:_i— u_ -----------------1— j.is 2 bodn^i govorih štirih koncesije, ki bi naspro- rij*,. slrija je že začela odločno va'le željam Bonna. obračunavati z vsemi, ki so dplova- Zahodnonemška zunanja po- li na tuj račun ali ki so npmera-litika je slonela doslej prav na vali tudi v prihodnje sprožiti akci-naipetosti med Vzhodom in Za- je, naperjene proti narodnim kori-nodom in zato presojajo v Bonnu stim, proti neodvisnosti in suvere-vsak njen premik z največjo po- nosti sirske države. Predsednik -jo- sameznih časnikov za sodelovanja z Irakom in za Skupnost plodnega polmeseca ter proti tristranski pogodbi s Saudovo Arabijo in Egiptom. v širino. Sirija To dejstvo bo izredno daljnosež obravnavali tri nega pomena za razvoj svetov- takoj preveč predlaga, naj bi arabske trge kot ukinili vse omejitve za državljane nadaljnji dogodki potrdili. Kaže domače, naj bi j nega gospodarstva, če ga bodo treh držav, naj bi imele vse tri države enak denar, naj bi ustanovili z°rnostjo. V tukajšnjih diplo- cialistične stranke Akram Korani je ( politiku se bo posrečilo dobiti večino v parlamentu. Odprto ostane vprašanje, ali bo to vodja Narodne stranke Šukri el Kautli, ki uživa vso podporo Egipta in Saudove Arabije, ali pa neodvisni politik in sedanji zunanji minister Kaled el Azmi, ali pa vodja Populistične stranke dr. Nazem ei Kudisi. Ni izključeno, da se bo pojavila tudi resna kandidatura kakega drugega politika. Zato so sirske volitve Ni še moč povedati,- kateremu skupno banko, ki bi izdajala denar namreč, da svetovno gospodarstvo nima nič več samo enega središča v ZDA in v dolairjn, kakor je DANES FO SVETU Odmevi iz Ženeve da lanski ugodni razvoj ni slonel na zelo stabilnih in dolgotrajnejših težnjah. Predvsem je dobila Mtnlstrskl predsedniki velesil so se atomski vojni bi ne bilo zmagovalca, vrnili iz Ženeve v svoje dežele in se Ce so torej vojno postavili izven za-Pnpravljajo, da bodo parlamentom kona, tedaj Je treba spore poravnavati M11 dežel poročali o razgovorih, po mirni poti. To Je prav tisto, kar Je predsednika republike zdaj najvaž. Koitkor tega Se niso storili. Od odhodu bilo važno doseči, ker so se vse do- K lz Švice ali vrnitvi v svojo domovino sedanje metode kovale, razvijale in nejsl politični dogodek vsega arnjj- *o znova spregovorili o razgovorih, ki izpopolnjevale v hladni vojni. Kot skega sveta. »o Jih Imeli celih Sest dni. Tudi tu so priprave in predhodnike »vroče« vojne j v -.i bili enoduSni. Znova so ocenili ženev- Jih Je treba torej odkloniti. Nedavni obisk sirskega ministra sko konferenco kot uspeSno, čeS da bo v mnogih komentarjih Je poudar- za narodno gospodarstvo Fakela »nedvomno ugodno vplivala na med- Jeno, da Je ostal status quo Izpred kon-1 Kaislija v Riadu in Kairu je poka narodni položaj.. Po njej se začenja Jerence, da Je težko opaziti večje m- ’ ‘.'.'h " “ "7 “ Ih *rtova doba prijateljstva v stikih med tike ; za*' “a s*a c 8'avm mesti samo državami., ženevska konferenca po- Status „uo nedvomno ostal. , delno pripravljeni pomagati Siriji, »»m, *n?v *novo fazo v odno- Trenj „15,, odstranili in tudi sporazu- j da bi uredila najtežavnejša gospo- h«, .Jamstvo za bodočnost.. Takšni mov nlso lzravnall Toda po konferenci darska vprašanja. Saudova Arabija nihče ni trdil, da so vpraSanJa uredili . . * , . . J ... , •>.“ In status quo spremenili. Probleme so m Egipt čakata na izid predsedm- zastavili in gledišča kristalno Jasno j ških volitev, da bi končno zavzela pojasnili. O njih so se državniki v oseb- 5vojc stališče, ker je obema jasno, ne Bled ---------H* SdkritMrčnoata°vanoveme vzdušju, In da dotlej ne bodo možni tehtnejši zla«*? ?.a. ra*lICno strankarstvo, sporazunieii so se, da bodo razgovore razgovori o tristranski pogodbi ter a^-sssriJKraiE “d"°- in razlike v odtenkih oceni skoraj I.rL’, “ __T.k.t t.o-, vaniu med temi državami. bolj ali manj komentarji večine diplomatskih in političnih krogov na svetu, objavljeni v tisku Zgodilo se Je, morda prvikrat v **h desetih letih, ko so presojali dogodek, da Je bil tisk v mnogih deželah ne —• - razlike v odtenkih ocen) skoraj enodušen v gledišču, da Je rodila konferenca pozitivne sadove. Tisti, ki Jim **■ pri srcu pomiritev na svetu, sl vsaj ““tej priložnosti niso upali tega Javno rJJjvitl v svojih časnikih In ne prignati sadov ženevskih razgovorov. Dobro znamenje pa je tudi to, da jv* *prejeli 2enevo ne glede na »blokovske meje. kot pozitiven prispevek ZIa*tt enoduSna Je sodba Jav-■osti v tem, da Je prinesla ženevska "Onferenca čistejši zrak in politično neluij Te.£ev pred njo zaiij tegS. vanju med temi državami, ne bi priznali in zakaj bi samo s po- Sirija je odklonila ameriške na-dr^^ofnr^lolai0 ^^fmaknHUrto o gospodarski pomoči in po-I mrtve točke? sojilih, ker je bil pogoj zanje, da Pretiran optimizem ni priporočljiv, bi se pridružila vojaški zvezi Sred-PriporočIJiv pa tudi ni njega vzhoda. Kralj Saud, bogati mizem, ki ne vidi tistih pozitivnih ele- , . ... m. . . .. mentov v svetovnem položaju, lzraže- gospodar petro»ejskih polj, je tudi nih in potrjenih v Ženevi, podprtih odložil svojo pomoč Damasku na In vzpodbujenih z željo milijonov ljudi | obdobje, ki bo sledilo avgustu, če-na svetu po svetovnem miru, k. Jih jel obljub,,, da bo pomagal ?«u*je velela zauo«iia v katerem ‘reba odslej izkoristiti, da bo svet na- prev je obljubil, da ^?1o Imeli bodoči razgovori več upa- »el izhod iz sedanjega položaja In da 1 spraviti sirsko blago v denar na Doit11® usPeh. Ženevska konferenca Je ,e bo status quo spremenil v pozitivni saU(js|{em trgu. Največji uspeh, ki »^“^ .a^p^a^a^e^s^roi1 R ^ Z, to Je upostavila Ženeva trdno ’je dosegel sirski minister za na-J1“ * njo sploh ni moč poravnati. V podlago. v. K-«. rodno gospodarstvo, je vsekakor v PISMO IZ ZDA Poletne teme in večni motivi Malo od sončne, malo od senčne strani - . , . New York, julija. Takšni so pač ljudje . . .......... —„ — ------------------- zho« ? Pride poletje, bi radi vsi nekam nimi cestami in obcestnimi okrepče-“ e Zali. Vsaj pod enako vroče sonce, valnlfaml, s kinematografi, do katerih enake peščene obale, v enako me- .1 jiesccne ouaae, v eiiaivo mu- se i'i kakor običajni smrtniki) se sto- radi ostali brez lastnega aparata “ (*, 1 • ■ • kaj pravim: milijoni usujejo lupljenje krompirja, če bi Jim to coi „5. centov s podzemeljsko železni- magalo, da bi dobilo glavno m< »artiK V8eh strani, da bi se kopali ter lastno gledališče, vsaj eno samo, stalno «a ‘. 1 Prahu In saj. Vsak tretji nosi in z lastnim repertoarjem. In prebiva- . -------j.... tl„vt:iv *««>• J? torbo z žepnim radio apara- lec Washlngtona bi želel, da bi Imela kaj oprosti na račun duševnega stanja nih VJi poslušajo prenos roke met- Amerika kulturno tradicijo te ali one kot posledice visoke stopnje vlage in 2*kem. sicer revne evropske dežele. To bi želel temperature. Vendar pa včasl apeliralo «iparatl *° Poceni,' ker so majhni bolj, kakor da se lahko pohvali, da Je *- - staiRejeni za Sprejem krajevnih po- spravila Amerika na svet izumitelja (Se? •» c.er kdo sploh posluša dru- gumba, s katerim najnovejšemu mO- •n r« v port ln vesti, za plesno gjasbo delu hladilnika naročiš, naj ti napravi hj* °^ske Pesmi v obdelavi alT brez limonin sok Bot.rr *aaostujeJo sprejemniki široke Vse to ne pomeni, da Amerika nl-bo»a» Celo tu, v deželi, rojeni pod ma svoje kulture in tudi ne, da ostali a™L*vczdo neizčrpnih virov in var- svet ne more živeti brez tega maglč-voini», 'enostl °d dosedanjih velikih nega gumba In zato je, če čiovek do-« ,norenl našega planeta, Je radio bro premisli, neumno ukvarjati se s ■na va,°vniml dolžinami razmero- primerjavami Toda takšni so pač /^ZKošJe. in tako potujejo Američani, eni z alkoholom, drugi brez njega, po širokih ln ozkih, asfaltiranih ln neasfal-tiranih cestah. Proti večeru v teh soparnih dneh, Jo mahnejo Iz Ne« Yorka sto kilometrov daleč do »Pomorskega gledališča«, da vidijo začarano revijo »Arabske noči«, v areno, ki Jo deli od gledališkega odra morska voda. z odsevi, ki jih Je težko opisati z besedami. Potem pa se po polnoči vračajo domov, da drugi dan nadaljujejo običajno potenje v odprtih trgovinah ali da se hlade v pisarnah z avtomatičnimi hladilnimi napravami. V tem času Jim lahko človek marsi- s« v«? pa* Uudje ln v Ameriki •floru!!®' k°ncev vse omeji na prl-Z “nilslu gmotnih dobrin civi-*ad»i dl vaS dopisnik ni Izjema. kor * mo Pride pod roke berilo, ka- prlmerjavami ljudje ln vročina Je strašna. Treba se Je ogibati taksijev, drvečih po mestu: udari te. če mu nudiš priložnost za to. Vredno je misliti Newsu(*n,k Dav,^ko pa sem Jaz, I.awrence, na določenem poletnem tednn «00 izmed uspeh presenetljiv oči videi, da Je v primerjavi * njih pustilo kost) na avtomobilskih (Konec prihodnjič) Ženeva, 26. julija (Tanjug). — ne moglo razumeti, če tudi na tem Ekonomskosocialni svet OZN je zasedanju ne bi prišlo do konkiret-včeraj prežel na glavno točko nih akcij za ustanovitev poseb-dnevnega reda — na problem nega sklada. Zato je dr. Brilej moč uveljavili akcije za složno delo mednarodnega financiranja. Bel- predlagal, naj Ekonomskosocialni tistih arabskih držav, ki so po ira- gijski predstavnik Scheiven je svet priporoči Generalni skupščini Ški sklenitvi pogodbe s Turčijo podal Svetu pojasnilo o ustano- takojšnjo ustanovitev komiteja, ki sklenile z odločnimi ukrepi rešiti in vitvi posebnega sklada Združe- bi izdelal statut posebnega sklada ohraniti arabsko enotnost in soli- nih narodov za financiranje eko-1 Združenih narodov za financiranje darnost v okviru Arabske lige in nomskega razvoja nerazvitih de- ekonomskega razvoja nerazvitih pogodbe o arabski varnosti. žel. Obrazložil je osnovna načela, dežel. na katerih naj bi bil zasnovan ta Predstavniki Holandije, Egipta sklad, ki bi se stekal iz daril in iz in Pakistana so se prav tako iz-posojil Mednarodne banke. 1 javili za čimprejšnjo ustanovitev Ko je govoril o raznih načinih > takšnega sklada, mednarodnega financiranja, je ju-' Na predlog ZDA je nato Eko-goslovanski delegat dr. Jože Bri- nomskosocialni svet sklenil pred-lej poudaril, da ne bi smeli nobe-1 lagati Generalni skupščini, naj j. „.. . . 1 j 1 'nega zanemarjati. Mednarodni prouči ustanovitev posebne komi- muai v Kijevu, si je ogledala razvoj, tako ekonomski kakor tudi sije za načela pravice do samo-zgodovinske ln kulturne zaniroi- ' politični, je dejal dr. Brilej, za-, odločbe. Ta komisija bi prouče- hteva hitro in odločno akcijo v prilog ustanovitve takega sklada. Svetovno javno mnenje bi, po njegovih besedah, v sedanji dobi popuščanja mednarodne napetosti Naši novinarji v Kijevu Kijev, 26. jul. (Tass). Skupina jugoslovanskih novinarjev, ki se, vosti mesta. Ogledali so si tudi tovarno »Tocelek-Tropribor« ter ekonomski inštitut akademije znanosti Ukrajinske SSR. Maročani terjajo povratek Ben Jusefa Meknes, 26. julija. (Reuter). Grandva.l se bo bržčas te dni Francoski generalni rezident v vrnil v Pariz, da bi stavil Fauru Maroku Gilbert Grandval je opu- svoje predloge za ukrepe, ki naj stil nadaljnje potovanje po Maroku spričo neredov, ki so izbruhnili ob njegovem prihodu v mesti Marakeš in Meknes, ko je bilo ubitih 25 ljudi. Ulice Mekne-sa, tretjega največjega mesta v francoskem Maroku, so bile davi prazne. Po vsem mestu in oko lici pripomorejo k pomirjen ju v maroškem protektoratu. Sovjetsko-japonska pogajanja Tokio, 26. jul. (Reuter). Predsednik japonske vlade Ičiro Hato-so v veljavi strogi policijski jama je danes izjavil, da so med ukrepi. japonsko-sovjetskimi razgovori v Sinoči je Grandval napovedal, I.ondonu načeli tudi vpraSanje ne-da bo njegov za konec tega ted- napadalnega pakta. V japonskih na napovedani obisk v Fezu od- krogih menijo, da bo sovjetska de-goden aradi neredov, ki so iz- legacija zdaj po konferenci v Že-bruhnlli spričo demonstracij Ma- nevj nemara nekoliko popustila, ročanov, ki terjajo, naj se vrne Odkar so se 8. junija začela poga-v Maroko nekdanji sultan Moha- janja, doslej nobena stran ni od-med Ben Jusef, ki so ga pred stopila >d svojih zahtev. Danes so dvema letoma 'odstavili in izgnali se pogajanja za sovjetsko-japonsko na Madagaskar. 1 mirovno pogodbo nadaljevala. vala in definirala pojem naroda in nacije, osnovne ustavne elemente in uporabo načela enakopravnosti narodov in njihove pravice do samoodločbe, odnos med načelom pravice narodov do samoodločbe in drugih načel Združenih narodov, kakor tudi ekonom-skosocialne pogoje, ki olajšujejo uveljavlianje pravic narodov do samodločbe. Predlog ZDA je naletel na ostro opozicijo in je bil izglasovan z enim sr-mim glasom večine. Jugoslavija. Indija, Pakisrtan, Egipt, ZSSR in češkoslovaška so glasovale proti, medtem ko so se štiri latimsko-ameriške delegacije in predstavnik kuomintanške vlade vzdržali glasovanja. Sodijo, da vsebuje ameriški predlog daleko-sežne politične, pravne in ustavne posledice, in da ni bi! vložen niti na pravem mestu niiti o pravem času. Najnoveiše iz športa ODBOJKA Moški: »Ljubljana« — Amsterdam, 3:0, (15:11, 15:2, 15:11). 2enske: »Ljubljana« — Amsterdam 3:1 (15:13,15:9, 8:15,15:12). OB DNEVU VSTAJE V LR HRVATSKI IN LR BOSNI IN HERCEGOVINI HAJRO KAPETANOVIC, CLAN IZVRŠNEGA SVETA BiH: Politika bratstva in enotnosti je dobila v razvoju Bosne in Hercegovine močno potrditev Na Hrvatskem je divjal stra- i so ustaški funkcionarji sklepali,1 je žandarjem posrečilo obvestiti šen teror. Po vsej Hrvatski je za- | da so se na področju Like spu- oblasti o nevarnosti in zaprositi Pod zastavo revolucije Spomini na prve dneve vstaje na Hrvatskem Clan Izvršnega sveta Bosne in Hercegovine tov. Hajro Kapetanovič je ustregel prošnji, da bi za bralce »Ljudske pravice« ob Dnevu vstaje ljudstva BiH, 27. juliju, povedal nekaj o sadovih desetletnega razvoja te republike. Rekel je: | Iz vsega tega lahko povzamemo razen velikih uspehov, M smo jih že dosegli v desetih le-, tih, tudi važna vprašanja, lci jih (bomo morali šele urediti. Ne- pusi so čedalje pogostcjse zapu: »Bosna in Hercegovina je bila šole je'v naši republiki 40,2% Idvomno imajo takšne težave tudi ščali svoja oporišča m odhajali po vojni ne le opustošena, mar- zaposlenih delavcev, z nedovrše- I druge republike, toda nam daje na kratke, krvave pohode po va-več tudi ena najbolj nerazvitih no osnovno šolo 3,5 %, z dovršeno ; moč in odpira perspektivo, da sen naseljih »arnje, Komuna republik, čeprav je imela velika 41,7 %, z nižjo srednjo šolo 1,2 % , bodo tem nalogam kos, spozna- m Like. narodna bogastva in ugoden po- itd. Visoko kvalificiranih delav- nje, da so sedanje težave in pro- VOJSKA REVOLUCIJE ložaj za gospodarski razvoj. Po- cev imamo 7%, potrebovali pa blemi posledica naglega napred- ložaj, v katerem se je znašla ta bi jih 33%, kvalificiranih delav- ka ne le v Bosni in Hercegovini, Ustasi so navalili na Ukroz republika po vojni, ni bil samo cev imamo 23,3 %, potrebovali marveč tudi v vsej Jugoslaviji komite rartrje, Ki je monu yec. posledica vojnega pustošenja, pa bi jih 36,2 %, polkvalificiranih Z enako vnemo, s kakršno krat menjati svoje Drvaiasoe iver marveč tudi določane predvojne imamo 14,8 %, potrebovali pa bi smo premagovali težave v minu-1 JM®o mogli izsledim tova.ris v i politike. jih 18,6%. Nekvalificiranih de- lih desetih letih, jih bomo lahko Okrožnega komiteja, so se ma- Ce se ozremo na obdobje mi- lavcev je v naši republiki 61%, ob nadaljnji skrbi skupnosti pre- ščevali nad kmecKim pre i - rvulih desetih let, lahko mimo jih investicij za te kraje. To so magovali tudi v prihodnje in do-trdimo, da so se razmere v vsa- potrebovali pa bi jih 41,9 %. segli še večje uspehe.« kem oziru znatno spremenile. Politika bratstva in enotnosti na rodov Jugoslavije, ki jo uveljavlja Zveza komunistov, ni našla po mojem mnenju nikjer tako močnega potrdila, kakor v Bosni in Hercegovini, ki se naglo razvija ne samo z napori ljudstva BiH, marveč tudi ob pomoči jugoslovanske skupnosti Ta pomoč je bila v minulem obdobju velika ne le če govorimo o strokovnih kadrih, o organizaciji sodobne proizvodnje in podobno, marveč tudi v dobavi opreme in naprav do celih tovarn. Ker sem imel osebno dovolj priložnosti, da sem delal s podjetji iz Slovenije, uporabljam to priložnost, da opozorim na podjetja kakor »Litostroj«, katerega turbine prav nič ne zaostajajo za tujimi, marveč smo celo še bolj zadovoljni z njimi v Jablanici, dalje na »Hidrogradnjo« Maribor, ki je uspešno sodelovala v montiranju novih naprav, na »Metalno« Maribor, ki se je zlasti odlikovala pri montiranju hidroopreme, in na vrsto drugih, ki so skupaj z »Radom Končarom« to kolektivi iz ostalih republik mnogo pripomogla, da je bila Bosna in Hercegovina kos nagli industrializaciji Dosedanje izkušnje nam jamčijo, da bo skupno delo tudi v prihodnje uspešno. Velikim investicijam v minulem obdobju je treba pripisati, da je narasla zlasti proizvodnja težke industrije. Proizvodnja je naglo narasla, ker so začela zadnja leta obratovati nova in razširjena industrijska podjetja. Samo 1. 1954 je narasla proizvodnja električne energije za 25,8 %, premoga za 28,4%, črne meta- - ................ ------------------ w— m čel veljati ustaški zakon mašče- stili na tla angleški padalci. Tako vanja in iztrebljanja, ki ga je j je tehnika v vasi Zavraci iizpol-razglasil Pavelič v Zagrebu. Usta- nilla svojo prvo nalogo, ške kolone in ekspedicijski kor- Do 20. julija je organizacij ‘ navezovala stike po vaseh, zbirala orožje, sprejemala ljudi iz vrst beguncev, redke posameznike, ki so se rešili iz jam smrti, im zbirala protifašistične siile. Toda krvavi ustaški zločini so se nadaljevali. V upanju in veri v zmago, o kateri so brali in slišali iz ust članov Partije, so se potem ljudje postavili ustašem po robu. Po vaseh so čedalje pogosteje govorili o oboroženi borbi. Dne 20. julija je bil v Drvaru sestanek stvorn. Ljudje so bili obupani. Okrajnega komiteja. Na njem so Preganjanci so se zbirali ponoči, 1 sklenili organizirati gverilske odda bi se pogovorili, kako bi ušli -J- — *-•“ —^---------------- smrti in uničenju. V takšnem po- ložaju je pomenila beseda Partija mnogo. Skupina organizira- rede in začeti vstajo. Dogovorili so se, da se bo začela vstaja hkrati v obeh krajih. Nekaj naslednjih dni so pora- nih ljudi, članov Partije insko- za formiranje desetih gveril-jevcev, je dobila lepak' CK KPJ. skiih odredov pod vodstvom štaba Hazmnozui so ga in razdelili med gverilskih odredov za Srb in oko- ljudi. To je bil prvi žarek upanja v obupnem položa ju. Letak o dogodkih, ki so sledili okupaciji, o potrebi enotnega in organizira- li«*. Tako je bila vojska revolucije upostavljena že pred 27. julijem na področju lapaškega in gračanskega okraja. Dne 26. ju- nega dela v zvezi s pripravami fj.ja popoldne se je sestal štab na oborožen odpor je pomenil tem gverilskih odredov za Srb in oko-Ijudem mnogo, ker so spoznali, ]joo y hiši Milana Šijana. Scstan-da bedi nad usodo zasužnjenih ka so se udeležili mzem Sijana Dušan Miileustnič, Danič, Damjanovič in jaz. Skleniili smo drugi dan, 27. julij n, napasti Srb in ljudi močna in prekaljena Komu nističma partija skupaj z ljudmi, ki so trdno sklenili postaviti se _________ sovražniku po robu. Nekako ob blokirati vse dohode, istem času je prispel v Srb Pero' Morača. Od tovarišev itz partij- I NOC PRED VSTAJO skega vodstva v Drvaru je zvedel „ , za najvažnejše napotke CK KPJ Gverilske zveze so delovale vso (v Drvaru se je mudili tov. Tem- n°č- Kurirji so hiteli na vse stra-po), v katerih je bila jasno za- m in prenašali ukaze. Ljudje so črtana smer na vstajo. prihajali od vseh strani, \7. Tedaj se je skupina članov gozdov, po cestah, čez prelaze m Partije, med njimi Milan Sijan, P<> strmih gorskih stezah. Borci Dušan Mileusnič, Danič, Damja- revolucije so buli dobre volje. novič, jaiz in še nekateri tovariši, lotiila organiziranja vstaje. Medtem je Hitler napadel Sovjetsko zvezo. Navsezgodaj so začele kolone napad. Proti- Srbu se je napotila velikanska množica ljudi, žensk, moških in mladine. Oboroženi so Partizansko topništvo v bojih za Bihač leta 1942 Skupin® organizatorjev vstaje bili kakor je kdo utegnil in moje dobila radioaparat m šapiro- gel; toda vsi trdno odločeni ima-graf. Tako je organizirala infor- gati im zavzeti Srb. Druge kolone mativno službo, katere poročil« borcev so odrinile v razne smeri: je pošiljala po vaseh. Odmev tega | prva proti položajem na progi je bil velik. Ljudje, ki so brali Dračac—Knin, druga proti La-in formacije s pojasnili o dogod- paški dolini, tretja proti Srpske-kih, so prišli polagoma do nrepri- mu klancu. Čanja, da bo fašizem izgubil bitko, i Srb so zavzeli na juriš. Zan-Spremembo med ljudmi so čutili , dannerijska posadka ga je zapu-. tildi ustaši. Njihovi vohuni so1 stila brez boja in v paničnem j prinašali poročila o skrivnostnem begu. Vse telefonske zveze so gibanju med ljudstvom. Iz tega uporniki pretrgali, vendar pa se za pomoč. Popoldne 27. julija so bili uporniki na položaju na Srpskem klancu. Okrog štirih popoldne je Erispel kamion z ustaši, ki 80 iteli na pomoč ogroženim žandarjem v Srbu. Uporniki so ji*1 obsuli z kroglami Nekaj jih je padlo, ostali pa so skušali pobeg* niti Ponoči na so uporniki vse polovili in pobili. To je bil prav* zaprav prvi večji spopad. Zaplenjeni kamion so uporniki pora* bili za prevoz borcev od Otriča. Tudi tam so uspešno opravili akcijo proti manjšim sovražnim silam in se vrnili v Srpski klanec. Prispeli so pravočasno, da so postavili zasede in preprečili drugo vojaško intervencijo ustašev, ki so hoteli upornikom iztrgati Srb. Uporniki so zaplenili še en kamion in ubili 20 ustašev. Tako je minil 28. julij. Ustaši so v paničnem strahu zapustili svoja manjša oporišča. Večina njihovih sil se je znašla v Beričevcu. Področje gračaškega in lapaškega okraja je bilo v rokah upornikov. Do 18. in tO. avgusta je imela Lika velik del osvobojenega ozemlja. Toda ustaši niso držali rok križem. Ustaški general Lukič j« organiziral protiofenzivo proti uporniškim silam. Dva ustaška zdrupa sta 17. avgusta udarila na uporniške sile, da bi obračunala 7. n jimi. Toda 19. avgusta so uporniške sile razbile ustaške čete v sloveči bitki pri Pišteljski Dragi To je bila prva velika bitka revolucije na Hrvatskem. Uporniki so zajeli mnogo vojnega plena: nad 100 pušk, 7 težkih mitraljezov in mnogo municiie. Ujeli so (00 ustašev. Tedaj je bil1 med uporniškimi silami tudi že Marko Oreškovič-Krntija s tovariši« ki so sodelovali v španski državljanski vojni, Kosto Nadjem, Via* dom Cetkovičem in drugimi Potem so se uporniške sile vojaško organizirale. Iz blizu 1000 upornikov »o formirali partizanski odred 40 borcev, ki ie pozneje proslavil ime Marka Oreškovica v bitkah lj-udske revolucije in osvobodilne vojne. Rdeča zastava, ki je za vihrala v prvem jurišu na Srb 27. julija, je postala sim* bol boja za svobodo. Djoko Jovanovič, generalni podpolkovnik iurgije za 45,7 %, kovinske indu- J5*8*”1? “ 23 nf etrije za 32,7 %, celuloze za 'L?®!?1 ^ Hercego'vmi nerazvita 35,6 % itd. Uspehe žanjemo tudi letos to imamo vse pogoje, da bomo dosegli za 34% večjo pro- so Posamezna področja nap^pdo-izvodnjo kakor lani. Narodni do- 'fal®V'dru?a ** postajajo in so hodek je narasel od 11,i % J« ♦ 1. 1950 na 13,2 % jugoslovanske- na ^ n} P0^- ga narodnega dohodka v 1. 1953, W za. ra^ mdiLstnje, kmetij-letos na bo še boli narasel Vse stva in Predelovalne industrije, to priča o uspešnem razvoju in marveč se ta področja doslej niso premagovanju gospodarske za- fa™la- ohseg investicij v X’J .težko industrijo ni dopuščal več- Vzlic'velikim uspehom, dose- 'v. kraj tol: Kladiva, Ca- ženim v minulih desetih letih, fin’ Bosanski Novi, Bihač to Pe-pa še zadevamo na težave in pro- t J He™?goyim Gac- bleme v naši republiki. Naj orne- ko Bileče, Neveslnjsj to drugi, nim življenjski standard, ki še pkfen je položaj, n^bo^e do-zdaleč ni v skladu s potrebami ^azuj® ™33,2d 66 dose- nagle industrializacije, dalje sta- novanjsko vprašanje, težavno ne naše republike 5,7 % vred nOStl OSTlOVTlIn sr&astev, dosežejo »vv'r«»uiiK.c ncKViovosi Dl iraitii'!« ! v. . -vi * • i i ua ui vsi vo** — industrijskih, rudankUi te mest- Pa,,eamo 17 % narodnega do- dolgo. Iz ivanjske je bilo slišati V bližnjih vaseh so našli vo- ^ J^KoSa da * to samo partizanska nih naselij, marveč tudi zato, ker hodka- strele- Prvl ranjenci so povedali,' zove in sestav,,1, skupino z nalogo. I stoj!< preneha.lo je drdranje voz bolnica, pa so začeli besno stre- smo podedovali izredno pičel p—^ pQ [(otanjasti cesti Le stokanje , 'ja|ti P° njej. stanovanjski fond. Na enega pre-' . • • -•• ■ — bivalca BiH odpade samo 5,8 m2 stanovanjskega prostora, vtem ko znaša jugoslovansko povprečje 8,7 m’. Omrežje zdravstvenih objektov in ustanov je nerazvito to povprečna dolgost človeškega življenja v BiH ja za 8 let nižja od jugoslovanskega povprečja. Potrebni bodo veliki napori, da bomo zgradili strokovne, srednje to višje šole. Se vedno je v naši republiki mnogo otrok, ki jim ne moremo priskrbeti šolskega prostora. Razen teh bi rad z gospodarskega stališča poudaril tudi vprašanje železniškega in cestnega prometa. Promet je postal v naši republiki takšen problem, da hudo zavira izkoriščanje novih zmogljivosti. R?s smo zgradili tri železniške proge: Samac—Sarajevo, Brčko—Banoviči in Doboj —Banja Luka, toda potrebe našega gospodarstva so zelo narasle ta še zmeraj naraščajo. Ozko grlo je zveza Sarajeva s pristaniščem Ploče, ker ta ozkotirna železnica povezuje novo industrijo, ki jo je treba preskrbovati s surovinami in zagotoviti prevoz njenih izdelkov. Tudi glede cest položaj ni nič boljši. Zadostuje omeniti, da ima BiH samo 28 km modemih cest. Težaven je tudi položaj glede strokovnih kadrov, zlasti za nove, naočno mehanizirane objekte. Zelo si prizadevamo, da bi uredili to vprašanje, pa je še zmeraj pereče in težavno. Brez osnovne Prevoz ranjencev v ofenzivi na Kozaro Bilo je maja 1942. I. kraj'ška da je sovražnik udaril' z močnimi brigada, komaij formirana v neki silami tankov in motorizacije ob pomoči pehote in da je prodrl v Prijedor. Brigada se je na umiku nenehoma borila. vasi pod Kozarcem, je zavzela položaje pred Ivanjsko, da bi branila dohode k osvobojenemu Pri-jedoa-u. Na griču &o stali člani S» i„ sanitetna iip., Ujm- ^jTESi? tSS.&S^SS **« « da bi organizirala prevoz, čeprav vanje, ki se mu ni bilo moč ogniti-bi se bilo treba sproti boriti. Ra- V nekaj minutah se je kolona njence so naložili po tri, štiri na obrni]a in ge začela hitro umikati vozove. Pred bolnišnico so kora- ,. „ . . , . . , , kali štirje bataljoni, da bi očistili P?. Je,;Zač” % S.„iletn, ekipa je km.ta pre- »g** naprej ko da je padel oblak na tla. >To so prevažajo.< Skrita položaj in sporočili, kdaj naj se krajev, se na pot. “J ni T "o začne prevoz ranjencev. Takrat na P0, ikrita misel ni ostala La„s^: .je začel so- I Pribl vražnik besno obstreljevati že prazno cesto. Zakaj sovražnik ni začel streljati prej? Pozneje ujeti domo-a rnjeoora ,n arug.n bra,nci w prirM>vedovali, da so je začela pripravljat. | topo{ konj £ ^diranje vozov po- i noči smatrali za partizansko ko-ižno ob devetih zvečer, v lono topov in tankov in menili« f % vred- dolgo neizrečena. »Morda pa je ^ , dosežejo sovražnik.« Negotovost ni trajala ‘ ° a ozaro' vražnik z 80.000 vojaki splošno popolni temi, je prišla kolona na fi,. Ha m,Itolono cesto, drže^j-proti Kozarcu. V bli- ^ gg d“ padli. PRVE PARTIZANSKE SOLE V BiH »Tovariš, ah imaš svinčnik?« S tem vprašanjem so često tečajev so odprli v Ključu šok), jo zaradi vojne zapustili, v drugi srečavali partizanske borce pio- Ta šola je postala nekakšno sre- pa začetniki, ki so prvikrat sedli nirji, mladina in ženske po vaseh dišče, okrog katerega so se zbi- v šolske klopi. Ko je bilo de- na osvobojenem ozemlju. Za bor-1 rali učitelji iz okolice. Sola v cembra 1942 Livno osvobojeno, ce je to pomenilo dolžnost, da | Ključu je bila običajno v zim-! je skupina učiteljev nadaljevala pri osvajanju novih naselij in skih dnevih polna mladih učite- 1 delo, da bi sestavila »Partizansko mest ohranijo knjižnice in vse, I ljev, ki so prihajali iz drugih početnico«, kakor so imenovali kar bi utegnilo koristiti širjenju j krajev, da bi si razširili obzorje abecednik. Neki mladinec, ki je pismenosti. 2e leta 1942 so bili | in izmenjali izkušnje iz boja znal lepo risati, je ilustriral no- organizirani na osvobojenem proti nepismenosti. tranjo stran, na naslovni strani ozemlju Livna, Kozare, Podgrme- _ ™ _____________ pa je naslikal tovariša Tita. t Prva šola je imela evoje pro- >)Partizanako ^ napi. store v Domu kulture v Ključu, L-h na k no- v i^l^pfe .Mtem v p^Uct Ijlgi “ ča, Drvara in drugih krajev prosvetni tečaji, ki so Sprejemali nove pionirje za boj proti nepismenosti. V tečaj, ki ga je organiziral Oblastni narodni odbor desk. V njem so bili prostori za pisalnem stroju. En izvod so po-r kulturno m politično delo, v siaij okrožnemu komiteju v Liv-v Mrkonjič-gradu, je prišlo ka- ^ Ki t8 i™ š no’ druSega pa odnesli v Bihač, kih 60 mladincev ta mladink, h Rjer je bil AVNOJ, Tečaj je trajal šest mesecev in ^!°J” ^£2* Imel je svojo upravo to predavateljski svet Po končanem tečaju V teh prvih dneh so učenci redkost), pa tudi knjige in raz- razaro “ zacel 8Pložno ofenffl^0-trulja je zadela na žico. To se ii Svetoval je, naj se bolnišnica pr*' je zdelo sumljivo. Ko so sledili seli v Podgrmeč. Sovražni tanki, žici, je malo manjkalo, da niso ki so skušali po oesti dohiteti k«1' stopili v prve strelske jarke, v , lono, niso smeli naprej, ker so | bali partizanske zasede. Ko se je začelo daniti, je bila kolona J* daleč naprej proti reki Sani. l jali v dveh čolnih na drugi breg in zavzeli položaje. Potem jf b?' taljon odrinil proti Ljubiji * Sanskemu Mostu, da bi zagotoT" nadaljnji prevoz. V štirih »mh prepeljali vse ranjence. Kolo®8 voz je prišla čez reko nekolik0 niže pri plitvinah. V Podigra*«^® je kolono sprejela urejena pa'r*1' zanska bolnišnica z zdravniki 7 d ra vn išk iimi pot rebščinami. nitetna ekipa pa ni mogla po®' vati. Brž ko je izpolnila to nal©S^.’ se je formirala druga kolon«, katerih so ležali sovražni vojaki.,"^ b‘' Strelski jarki so bili na obeh stra-. ■ cey * obkoljene Kozare. Med neh ceste. Patrulja je zašla daleč zara-ško ofenzivo so prCipoiJ_ med sovražnike. , skupine ranjencev in begune^ Takoj je bilo iizdano povelje, ^esto v neprestanih spopadi ^ naj se kolona hitro umakne. ■ sovražnikom in med prebijanj«" V temni noči so začeli obračati sovražnega obroča na varno vozove. Nastal je ropot itn preri- i Podjrrmeč in druge kraje. Sr- »Dimnica« na Pohorju je edina v vsej Evropi Tudi Maribor s širšo okolico ima mnogo kulturnih spomenikov in pomembnosti za tuje turiste Clatij turistično-olepšcvalnih dru- uživanje grozdja), ki bi jih turistom »lev ugotavljajo, da ima Maribor s 1 lahko nudili tamkaj, kjer grozdje svojo okolico mnogo kulturnih spo- zori. tnenikov, ki pa jih žal celo doma- Maribor s svojo okolico sicer cini premalo poznajo. V širši okoli- nima velikih možnostih, da bi za-cc je več znamenitih starih gradov, držal tuje turiste dolgo časa, ima ki so preurejeni v muzeje ali leto- pa mnoge posebnosti, ki bi si jih višča. Najpomembnejša pa je »dim« ! radi ogledali in privoščili pri premca«— na starinski način zgrajena'............ koča, kakršne so imeli že v 12. sto-„ Ju — na Pohorju nad Vuzenico. hodu in bi se tako zadržali dalj časa v teh krajih. P. Mariborski kovinarji so obiskali Zagreb Petinšestdeset kovinarjev iz Ma- Iz Ljubljane grebu. Pomenili se bodo tudi o red- Ravnatelj Mariborskega muzeja profesor Tep!y pravi, da je ta »dimnica« edinstveni ostanek takega lipa hiš v vsej Evropi, čeprav so včasih bile razširjene po alpskem svetu, na zaho proizvajalcev MLO razpravljal na so pomanjkljive. Odprava nekate-stavo Mariborskega tedna. Športni. - današnji seji. Zbor proizvajalcev rih pomanjkljivosti zahteva sicer ki bodo Se enkrat pomerili svoje i je inšpekcijskim organom izrekel dokajšnja finančna sredstva, ven-moči v vseh panogah, kot v Za- priznanje za njihovo delo, hkrati dar to nikakor ne more biiU opra- Problematika inšpekcije dela Ljubljana, 20. julija. I V podjetjih na mestnem ob- ’ Pri 283 pregledih so imspekcij-Inspekcija dela pri MLO Ljub- 1 močju je higiensko-tehnična za- ski organi v lanskem letu ugoto-ljana nadzoruje uresničenje higien- ščita v zadnjih letih dokaj napre- vili 1376 pomanjkljivosti, ki lahko sko - tehničnih in delovno - prav- do vala, vendar je marsikje še ne- povzročijo nezgode ali obolenja, nih predpisov na mestnem področ- zadostna. V mnogih obratih je pre- CHZ je bilo lani prijavljenih 3385 ju, na katerem je nad 2500 podjetij malo snage in reda, električne na- delovnih nezgod in sicer največ iz s 47.000 zaposlenimi delavci in prave niso dovolj zaščitene, venti- kovinske stroke (32°/») ter iz grad-uslužbenci. O njenem delu je Zbor lacijske naprave in razsvetljave | bene stroke (20°/»). Smrtnih nezgod ribora si je zadnjo soboto ogledalo . nem vsakoletnem tekmovanju za v Zagrebu podjetiji »Prvomajska« ' prehodni pokal. J. Na obisku v Mojstrski šoli za čevljarje v Mariboru V Mariboru se prav lepo raz- šoli je nameščen stalen kader vrste koče v Evropi, ki kaže, kakšne čevljarski odsek. dati rišejo in režejo kroje in iz- so imeli ljudje in v kakšnih I Konec junija so bili letos moj-j delujejo čevlje na različne na- pa je razpravljal o nekaterih pro- vičilo za večino primerov, ko bi se blemih s tega področja, ki še niso stvari dale urediti z minimalnimi rešeni , sredstvi, a z večjim prizadevanjem. J«. Med drugim bi »dimnica« bila in znanjem. Vsi kandidati so izobrazbi. tudi velika zanimivost za turiste, opravili mojstrski izpit. | V isti stavbi je tudi Internat, V mariborski okolici so še mno- . Pripravljajo se že novi kan- kjer se učenci lahko hranijo in! 8e znamenitosti, ki privlačijo tuje pidati, da bi si pridobili stro- stanujejo ter plačujejo mimimal-turiste. Uslužbenci »Putnika« pra- OVT,° izobrazbo. ne oskrbne stroške 4000 din. yjo. da tuji turisti največ sprašu-!, ,Y tcku enega šolskega (eta se Pogoj za sprejem v šolo je Jei° za razne domače sneeinlitete! b°1«J°. * oddelku za izdelavo najmanj 3-fletna praksa. V pre- j.ih delov obutve in v od- ......................... mtmSm . 'y>. -;y ' - • , V'- Jr ■ * za razne domače specialitete J°. hrani. S tem jim ne bi bilo težko s.P™nJ ustreči, če bi nekje v Prlekiji (v flellku gornjih ^elov obutve. V okoUci Ljutomera) uredili gostišče, “i vsak dan postreglo gostom z omačimi gibanicami ali kako dru-Ro posebno jedjo, ki je znana samo teh krajih. To bi bilo tem laže, /i’ v tistih krajih pridelujejo tudi ro vino. »Putnik« bi pošiljal ttl- t ek lem letu je Sola sprejela nekaj kandidatov iz Srbije in Črne gore. Mladi mojstri doJbijo toliko znanja, da lahko postanejo risarji modelov pri večjih pod- Gasilski dom v Zagorju Preteklo nedeljo je .novousla- jetfih ln v tovarnahi, kakor tudi novljena gasilska zveza za zagorsko samostojni poslovodje v večjih vi.n- krajevnih i>n zadružnih delavm- v okviru 10 cah. novljena gasilska občino organizirala , _. .----.... .— letnice osvoboditve gasilski dan. „ . . . , iste v tako gostišče, ki ga pa sedaj Tehnično izvedbo te prireditve je V mojstrsko solo bi moraih še prevzelo matično gasilsko društvo * *teviju Pohajati kan- noB?ndga-”a,raVna PTbnaS' s,° V.i‘ V Zagorju. Sodelovala so vsa dru- ^r? 1 “ JU?« m trgatev. V naše kraje fctva zagorske in obrobnih občin. V ™no,Rr> turistov tudi iz ta-in krajev, kjer ni vinogradov. "Marsikateri bi si rad ogleda! trga- okvirn prireditve so za srvoje dol goleb.o delovanje pri gasilcih bili odlikovani od republiške gasilske tev, če bi jo na kakem posestvu pri- zveze okrajni poveljnik Viktor Dr. Pravili morda skupno s trgatveno novšek, predsednik občinske gasil-veselico. Za prevoz na tako trga- j ske zveze Franc Klun, predsednik tev bi »Putnik« pripravil celo posebne avtobuse. Po mnenju uslužbencev »Putnika« bi s tem pritegnili precej turistov. V Slovenskih goricah bi lahko uredili tudi gostije za grozdne kure (nekajdnevno gospodarskega sveta okrajne zveze Jože Turk, dolgoletni sektorski poveljnik Jože Zdovc, nadalje ustanovitelj in dolgoletni predsednik in tajnik gasilskega društva Kotredei tov. Ivan f orte. I. H. Gorski reševalci so dobro pripravljeni 2e pred glavno poletno planin- Zelo uspešne vežbe in tečaje so sk° sezono so posamezne gorsko izvedle najmočnejše GRS postaje v fefevalnc postaje, ki jih je v Slo- Celju, Kamniku in Ljubljani. V veniji 17, izvedle v počastitev 10- dnevih od 22. do 24. julija pa je tnjce osvoboditve številna preda- imela tečaj tudi gorsko reševalna Var>ja, tečaje in vežbe na katerih postaja Jesenice, na tečaju so so-So spopolnili svoje znanje. delovali skoraj vsi gorski reševalci z Gorenjske in Trente, skupaj preko Likovna razstava 30 reševalcev. Tečaj je bil na Vr šiču, prikaz sodobnega reševanja pa torja in tovarn. Delavski sveti bi morali poslali svoje najboljše pomočnike v šolo. J. K. 2e nekaj dni vzbujata pozornost Ljubljančanov dva buldožerja, Id v strugi Ljubljanice rahljata in znašata kamenje v velike knpe. Prihodnje dni bodo začeli te kupe z bagrom nakladati na kamione in odvažati Osemdeseta obletnica konjskega športa v Ljutomeru V Ljutomeru »o uatamovill leta 1875 dlrkal.no druStvo. Takrat ao zadeli na Humkom polja onrmnaairamo roditi ka«ačo-dirkače. DruAtvo so ustanovili na pobudo Senkel Avgusta, graAč&ka y Lukavcih. Pomagali ao mu nndi slovenski kmetje in to A. Ferenc, FHJdp Vaupotič la Lukavcc, F. Nemec i* Bitbinee ta ft. Misleta ia Hrostja-Mote. Ljutomerski konj je prekosil po hitrosti v vozu kot kasač vse konju v tedanji državi. 2e takrat so no*i konjereje! ralo uk rinili la. izvor in rodovnmk svojih pleunonakih 'živali. Potrudili so se, da ao dobili plemonjaiko od kobil, ki so se odlikovalo na dirki. Tudi vrednost plemenjakov pravih kasažklh pasom eo spoznali in uvideli njihovo gospodarsko vainost, kor je kasni skromen v prohrani, nenavadno vztrajen in miren pri kmetijskem dolu in konjskem ftportu. V ljutomerski okraj je prispel prvi kasa&ki žrebeo lladauc dan ji cesti od Križevec proti Ljuto- I čarni na Cvenui le-to so uporabljali morn. V tej dirki so Se vozili na na- za dirke vse do leta MM — torej ce-vadinlh d tiri kolesnih vozičkih — ta- lih Sl let. ko svanl voz »iVpanlk«. Potem so ne- Za organizacijo dirk Je pa bilo kaj lota vozi li dirke na C venski tudi to dirkališče od rok, zato so or-gmajnl, ker pa ta ni ustrezala teh- I ganizatorjl konjskega ftporta po vojni nlfinlm potrebam, ao dirke preselili zadeli s pomočjo ljudske oblasti gra- žo 'lota 1884., iz Amerike pa prvi ka- £tvu zelo deloval Kazen za sebične uslužbence podjetjaTeko »Udih revirskih siiknrjev * '^""h ^ V Trbovljah I Velike vežbe so se udeležili kot ..Trbovlje, 26. julija. - V poča- opazovalci tudi zastopniki JLA in stitev Dneva vstaje je revirsko predstavniki nemške GRS iz Mun-akademsko diruštvo v Trbovljah chena’ ki 80 se pohvalno izrazili o ^■ganiziraio likovno razstavo treh | ,odob"L °Prewi ta zmo8lj,vosU revirskih slikarjev, sluša- naše eljev Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Razstava J bila odprta v mali dvorani telo-_5?nega društva Partizan. Pred-cdniik akademskega društva Vla-0 Vrtačnik, ki je občinstvu pred- mlade slikarje, je poudaril Sodišče je obsodilo štirinajst obtožencev od sedmih k < doi d° w sir°*e*» “p-™ ®sveča tudi umetnosti, in kako j ,Nckaj naj zasluži podjetje, ne- po 10.000 dinarjev nagrade, pri dru-umetniki kažejo lepe obete. ' kaj pa mi« nima • trgovino prav nič gem Pa so sl enostavno pridržali po razstavi, ki bo odnrta do 31 t I opraviti, toda 6« vedno se zuajdejo 24.000, kajti vsega denarja od kup-m. prlkaTiiioi^ To'„' uslužbenci, tudi vodilni, ki se toga nlne niso dali v blagajno podjetja. Knez 7 SV°^ T^a"e,Z I>roradi poslužujejo. Nekaj ta.kih ju- Blagajna jim Je bila snioh zolo pri T? Dobovca, Martin Bizjak nakov »svobodne trgovine« s0 jo pre- srcu. Tako so onkrat dvignili 50.000 ir Hrastnika in Silvo Kopitar iz tokli todon zagovarjalo pred okrož- za nakiip barv, toda denar so sl pri-Zagorja. Kot eosta na sta razsta- nim ,v Ovozno- ‘ držali.. Cvetko J, potem sledil zgledu vila TVV, razsta izv(Mlno podjetje »Toko« se je pred- , rb(>veljčan Stane Sribar in etavilo s svojim direktorjem Fran-~«enko Zupan. Med 63 deli je za 1 cem Moreljem, komercialnim vodjem r^ZStavo t\fior>o»,oi AA T__„_ Ivanom Praznikom, rafiunovodjem Knp» l? PI^sPeval del Janez perd0m Grabljanom In uslužbencem .1. 7 K1 .16 brez dvoma na tej raz- Jožefom Prahom. Pri glavnih tatvi-«V1 s svojimi odličnimi lesorezi. I nah jim je dolal drufiiino So Milan 0ljUnakvaroll^ r, * O Cvetko ter vrsta obtožencev z vseh tliSlro ,are** najmočnejša umet- , i[On00v Slovenije. »Toko« navadno tr-Di-iliu ose°nost. Razstava je Že V guje s tekstilom in usnjem, toda po->v,_ dneh vzbudila precej zani- (ž) na travnike med Ovenom In Lijuto-morotn. V tom času ae Jo mnogo zanimal za nafio kmetske dirke dr. Ross-manilth te Radvanja pri Mariboru. Ta strokovn.1 konjereje« se Je udeleževal dirk tudi po NoniSiJl ln oelo v Ameriki. Svoje konjerojsko znanje Jo s pridom prennAa) oa naie kmetske rojco in dirkače. Po letu 1918 Je nastalo zopet težka doba za na£e kasače, ker ni bilo takrat nobenega kasaAkoga ti%bea na Murskem polju. Takrat sta mnogo koristila naši konjereji domačina-rojaka JoAko Rajh Iz Mote ln Lovto Petovar lz Ivanjkovec. V tem 6asu je v dirkalnem dru- žini' o Drvenlk te saAki žrebec Brown leta 1895. 2e prvi i Ljutomera. Ta je organizirali ' leta potomci toga žrebca so po hitrosti 1910 prvo kasaS-ko dirko v novi dr-daleč presegli vse ostale konjake pas- žavl. To Je bila velika narodu# mame. Od takrat dalje plomenijo stalno ! nifostaeija, ko so zopet svobodno pla-v nafti irebčama na Ovenu žrebci I poiale slovenske trobojnice nad dir-ameri&ke krvi. kalifičom na Cv«nu. 2e naslednje leto Prva kasafika dirka Je bila po s®- I so uredili novo dirkališče pri žreb- 108.000 din gotovine. Ostali obtoženci dit| novo dlrkalUče — hipodrom — tik Ljutomera. Prvi predsednik dirkalnega društva Je bil Avgust ftonkol iz Luka- ' Fe................ nato je sledil dolga lota Jožef Mursa is Spodnjega Kuapja. Po j>rvi svetovni vojni je vodili družtvo Hin- ko Drvenik, nato Pric Zemljič. Temn sta zelo pomagala tajnik Emanuel Zoltnka ln Ogrin kot blagajnik. Od leta • 1929—1930 je bil predsednik veterinar Alojzij Skof, katerega je 1. 1936 občni zbor Imenoval za častnega člana. Temu jo sledil tov. Mirko Šumak, ki je vodil društvo tudi po osvoboditvi tja do leta 1949. Ze lota 19.10 je prevzel tajniške posle tov. Vlado Porokar, ki Jih Se danes opravlja. Z odlično reklamo so bile dirke od takrat naprej dobro obiskane in tudi tehnično v redu organizirane. V letih 19.ri0—52 Je vodil društvo veterinar Gregor Jakolj, ki je Se sedaj podpredsednik. Leta 1952 Je prevzel predsedstvo tov Mirko Rajh. S posebnim strokovnim znanjem pomaga druStvu več dosetlotij tov. Julče Novak iz Maribora, ki ga prištevamo Se sedaj med najst-arej.šo vozače in odličnega poznavalca kasaških konj po vsej Jugoslaviji. V organizacij in posebno pri startu je 80 let sode loval tov. Jam Ilaukart. Tehnični referent novega dirkališča je Bojan PuSeujak, Id vodi so bili kaznovani. Ivam Praznik na Vsa dela na dirkališču. t?r Zn Rradmjo novega dirkališča Je 44.000 din gotovine, Ferdo Orabljan mnogo prispeval tudi OZZ iz LJuto-na Štiri leta ln šest mesecev strogc«a mora. To dirkališče Je lani, *. sap- zapora, Jože Prah na eno leto zapora, Milan Cvetko na emo loto in Sest mesecev zapora, ostalih devot obtožencev pa od sedem dni do osem mesecev zapora. Poleg tega moralo povrniti 841.000 din Škode, ki jo je utr- tembra, otvorti zvezni poslanec tov Ivan Kreft, ki se sedaj mnogo trudi za gmotni položaj druStva, ki bo 30 ln 31. julija letos praznovalo 80. obletnico obstoja kluba za konjski Šport v Ljutomeru, s velikimi konjskimi ^anja. eg te dejavnosti podjetja so si vodilni uslužbenci odprli svojo lastno »Maouno«, kjer jo veljalo, da je v enem poslu zaslužek dvajsetih tlsočev dinarjev prava malenkost. Zgodovina podjetja »Teko« js dokaj pisana. Ustanovljeno je bilo 1950 kot agentura za tekstilno in usnjarsko industrijo. Pozneje Je bil* ta agentura likvidirana, ustanovljeno pod- ...„ ,--------------------------- jetje pod istim imonom pa je vodilo fcosiiz, 0k°Wce Ključa v Bosni ln za- uvoz ln Izvoz za na5o tekstilno ln-J)oh4Y}?_ trboveljskem gradbenem dustrijo. Ze takrat so sedeli na vo- Dve smrtni žrtvi na železniški progi »Ul?r!?oviJo- 2B- lulija. Ko sta se sinoči *ldar a 5 22- uro odpravljala 25-letnl ^ent h , Kr«ntič ln 20-letru gradila t, ,av?c Serlf Jeglnovič, oba do- . Okoli PO W1411A o «i Dnini t« •» Q — prl trboveljskem gradbenem *rbouou ,*Graditelj«, na nočno delo v Proti i,?,1*0 elektrarno, Je v smeri viav «ranem mostu privozil tovorni čakai- ~,a sta sredi sosednjega tira “a bi tovorni vlajc odDellal. dllnih mestih podjetja Isti ljudje in že takrat Je bilo poslovamje več kot noredno. 2o Iz knjigovodstva je bilo mogoče obtožencem dokazati za zadnji dve leti vrsto kaznivih dejanj bt tov°rnl vlam odpeljal, nji dve leti vreto kaznivin aejan.1, he stopila čez progo do elektrar- misltom ko je d 1 rektor Morolj Pustil tretiiH Je »Graditelj« rekonstruiral dokumentacijo za loto.,!9™”1,"-« tsko rboaSregat. V trenutku, ko sta •'ega a. sred' tira, Je Iz smeri Zida-HH in ?sta Pridrvel brzovlak, oba po-aaieč »S. vlekel pod seboj nad 20 m rrir-te„ „ ar Krantlč Je b 1 na mestu ,em 110 J® njegov tovari« Ur pozn^e ranjen podlegel nekaj tfterV u5m me*ecu Je to že drugi pri-se zar»dl neprevidne hoje neprevidnega prehajanja ^eiav^i £. sm,’tno ponesrečili gradbeni ?°’av£L' ,.av bl zat°reJ bilo, da bi vse Vi5*0 , 1 tf>ko neprevidno tzpostsv- stavno zapeljati v Vevče kot star papir. Zolo preprost« in vsi sledovi iz tistega časa so zabrisani. SodlSčo pa jo to dejanje uvrstilo med hudo obtožllne. Vendar Ima Morelj s soobtoženci tud| v zadnjih dveh letih na vesti vrsto kaznivih dejanj. Tako so se nekega dneva spomnili, da mora podjetje za tekstilno blago trgovati z ročkami za olje. Do tega sklepa Jih je pripravila »drobna« nagrada 4,>.000 dinarjev za njihov žep, podjetje pa Je bilo oSkodova.no za 137.000 dinar •vole »lvljenlr temsljTto ^ueiii, I ker nihče teh ročk ni kupil, dte S_Vm Ps tudi najstrožle prepove- V tem času so tudi prodajali av-OJO po železniških tlirth ln pre- tomobila Fiat in Olyplo. Pri prvem ""Jo čez tir na odprti progi. ti) so Morelt Prah Im Grabi Jan dobili 80.000 za nakup vodilnih in je vzel barv, toda tudi on sl je denar pr*, držal. Da pa mu no bi kdo zameril, da je lakomen na denar. Je odrinil Grabijanu 40.000. Drugič spet so dvignili v banki 880.000 dinarjev za nakup kositra, glede na visoko vsoto pa so si kar vnaproj, preden eo kupili kositer, razdelili 100.000 Poleg tega so trgovali tudi z lakom (droben 7-nelužok 60.0001), volno in drugim blagom, vso pa po načelu, da morajo sami čim voč zaslužiti. Tl ljudje so kar po svoje tolmačili pravloe, ki jih imajo vodilni uslužbenci. Morelj je na primer jemal po raznih tovarnah Slovenije blago, seveda na račun svojega podjetja In sl ga prisvojil ali razdelil mod prijatelje. Tako je v troh primerih račun znaSal okoli 74.000 dinarjev, drugič pa Jo samo pri »Novo-teksu» v Novom mestu vzel 18 metrov kamigarna ln Je ta podvig stal podjetje 72.000 dinarjev. Tudi drugače si jo znal pomagati, kot takrat, ko je pri svojem podjetju po planu I. kupil 70 kg volne ln za to plačal 7000. po-znojo pa Je volno dal predelati v tovarni »Volna« v LaAkem in je pr| tem zaslužil 66.000 dinarjev.’ Z direktorjem tiste tovarne si Je bil tako dober prijatelj, da mu je poklonil, seveda na račun podjetja, štiri avtogume. Iz teh nekaj primerov je jasno, da tl ljudje nimajo nobene morale in niso izbirali sredstev, kako bl prisil do zaslužka. Obtožnica pa jim jo očitala razen toga Se dolgo sorijo kaznivih dejanj, fcl se jim pod tožo doknzov ln ob potrditvi prič niso mogli Izmakniti. Včeraj zvečer se j« sodiSče zadnjič sestalo. Vse obtožence je spoznalo za krive za vsa dejanja, navedena v obtožnici. Prvoobtoženl Franc Morelj, ki se je moral zagovarjati za 35 kaznivih dejamj. je bil obsojen na pet lot strogega zapora ter zaplembo OLO Celje, ter 600.000 din pod- i dirkami ln kasaSklm derbyjem-za leto jetju »Teko«. -Ina l 1955. V. P pri delu je bilo lani 16 (na železnici 8), letos pa tri. Večina gre pri tem za prometne smrtne nezgode. Statistični podatki beležijo največ obolenj na dihalih in prebavilih, tretje mesto pa zavzemajo kožna obolenja, ki nastajajo pogosto zaradi pomanjkljive osebne higiene delavcev in uslužbencev, kar pa je v zvezi 8 pomanjkanjem kopalnic in umivalnic. Po predlogih, ki jih je naštela Mestna inšpekcija dela za izboljšanje higiensko-tehničnih pogojev, naj bi v podjetjih ustanovili posebno službo delovne zažfite, ki bl se, zlasti v večjih podjetjih, razdelila tudi po oddelkih in delovnih področjih. Pristojni organi Izven podjetij in organi samoupravljanja v podjetjih naj bd preprečevali predčasne vselitve v še neurejene prostore, ki često povzročajo nezgode ali obolenja. V vseh strokovnih Šolah naj bi uvedli obvezen pouk higiensko-tehnične zaščite (kar predvidevajo tudi osnutki novih zakonskih predpisov s tega področja, o katerih bo Zvezn?. skupščina verjetno razpravljala in sklepala že letos jeseni). Odborniki zbora proizvajalcev pa so organe Inšpekcije dela opozorili na probleme, ki naj se jih le-ti še zlasti lotijo. M. Z. Sprehod po tržiščih Sprehod po nekaterih večjih ljubljanskih tržiSčlh nas kmalu prepriča, da so stojnice dobro založene, da pa so cene precej različne. Ce primerjamo obrobna tržišča z glavnim trgom, ugotovimo, da so na obrobnih triiSčih cene vsem pridelkom nekoliko vlije od cen na glavnem trgu. Po nekaj mesecih smo te drugič pregledali ljubljanska tržtSča tn spet ugotovili, da Šišensko tržišče Izmed vseh prodaja najdraže. Krompir prodajajo n. pr. v Sitkl po 26 din za kilogram, za Bežigradom po 22 din, na glavnem živilskem trgu pa po 23 din .V Šiški prodajajo peso po 40 din, za Bežigradom ln na glavnem živilskem trgu pa po 30 din. Glavnata solata stane na bežigrajskem in šišenskem trgu 30 din, na glavnem trgu C L jo ponujajo po 20 din. Zelje v gla-ih dobite na vseh tržiščih po Isti ceni 30 din za kilogram. Kislo zelje imajo le na glavnem trgu po 70 din za kg. V Slški zahtevajo za kilogram korenja 80 din, na glavnem trgu pa le 40 din. Za Bežigradom prodajajo »šopek« korenja po 5 din. Ko sem tak »šopek« (morda sem imel »smolo«) kupil In ga doma stehtal, sem Izračunal, da bl kilogram korenja na bežigrajskem trgu veljal okrog 100 dinarjev. Prodajanje po »šopkih« je očitno donosnejše kot na kilogram. Prav tako Je s petrSilJcm V kilogramih računano, ga prodajajo na glavnem trgu po 60 din za kilogram .Ohrovt: v Siškl 40. na glavnem trgu pa 30 din za kilogram. Stročji fižol Ima povsod isto ceno: 30 din za kilogram. Čebula stane na šišenskem trgu 40 din, na bežigrajskem 30, na glavnem trgu pa 35 din. Česen prodajajo po »glavicah«, ln sicer 3 do 6 din za eno. Kilogram pa stane na glavnem trgu 70 din. Nemara se tudi prodajanje česna po »glavicah« obnese« prav tako kot proda|anle petr-šllja In korenja po »šopkih«. Podobno je s papriko; za 160 din dobite kilogram. posamezna paprika pa velja 10 din ln pride na ta način pri kilogramu 40 din draže. Jajčka prodajajo domače prodajalke po 18 din za komad in se pri tem opravičujejo, da so cene tako visoke zato. ker se je podražil vlak. (Mimogrede povedano — večina pripelje svojo robo v Ljubljano na kolesih ali pa na vozičkih.) Prodajalke s Hrvaške pa jih navzlic podražitvi vlaka In dolgi poti prodajajo po 16 dinarjev. Razen tega stane na glavnem trgu ajdova moka 120 din, koruzna moka 80, koruzni zdrob 100. pšenica 65, koruza 70, ješprenj 100. kaša 130, proso 80 din, kurja krma 80, fižol v zrnih 70. prav tako ajda, sir 300. presno maslo 550, sirček 100, kisla smetana 200 In mleko 30 din. Na sploh Je šla cena zelenjave navzdol, d očim se cena žitaricam viša. Od lanskega teta so zabeležili, da je šla cena žitaricam navzgor za povprečno 30 dinarjev. p. L. Rudnik rjavega premoga Zagorje ZAGORJE OB SAVI razpisuje na podlagi temoljnega zakona o Štipendijah (Uradni list FLRJ štev. 32-55) naslednje štipendije 3 Tehnična fakulteta, rudarski oddelek 2 Tehnična fakulteta, elektro oddelek 1 Tehnična fakulteta, strojni oddelek 2 Ekonomska visoka šola 2 Tehnična srednja šola, elektro oddelek 2 Tehnična srednja šola, strojni oddelek 2 Ekonomska srednja šola Interesenti se lahko Javijo Iz vseh letnikov. ProSnje je vložiti do 15. avgusta 1955 na upravo Rudnika rjavega premoga Zagorje. 2693 VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOV NIM PRIJATELJEM ČESTITAMO OB 27. JULIJU, DNEVU VSTAJE LJUDSTVA BOSNE IN HERCEGOVINE Ljubljanski lutkarji v Dubrovniku UMETNIŠKA DOGNANOST PREDSTAV JE NAVDUŠILA MNOGE DOMAČE IN TUJE GLEDALIŠKE TER FILMSKE STROKOVNJAKE IN KRITIKE Ljubljansko Mestno lutkovno gledališče je gostovalo... Nič novega, saj je preromalo že skoraj vso Slovenijo. Toda tokrat je bilo daleč od doma in je nastopilo z marionetami. Z njimi gostovati izven Ljubljane je bila stara želja gledališča in mnogih gledalcev. Sodelovanje na Dubrovniških poletnih igrah pa je imelo še poseben namen: v času svetovnega kongresa gledaliških umetnikov v Dubrovniku naj bi gledališče pokazalo svoje delo domačim in tujim gledalcem. Prav zaradi te želje se je kljub mnogim razumljivim težavam odpravilo na pot Marionete so zahtevale mnogo več priprav kot ročne lutke, predvsem izgotovitev modernega, praktično zložljivega odra, ki bi po velikosti in namenu popolnoma odgovarjal stalnemu ljubljanskemu marionetnemu odru. Treba ga je bilo opremiti s svetlobnim parkom, po tehnični strani omogočiti postavitev zahtevnih scen, določiti pravo mesto recitatorjem, poskrbeti za varnost vodičev na mostičkih in končno pročelje z odrsko odprtino okusno okrasiti z zavesami'. Skoraj vse 'je bilo izdelano v domači delavnici. Tehničnemu vodji so pri delu priskočili na pomoč tudi igralci. Nato skrb za varen prevoz tovora z avtom in ladjo; prevoz večjih in manjših zabojev z dragocenimi lutkami, miniaturnimi rekviziti, kulisami, električnimi koriti, reflektorji, žarnicami. Prav ničesar ni smelo manjkati. Teden dni pred predstavo v Dubrovniku se je tovor odpeljal, štiri dni za njim je odpotovalo precejšnje število lutkarjev. Honorarni sodelavoi 60 za gostovanje žrtvovali svoj redni dopust. Dubrovnik! Mala dvorana, okrašena z obledelimi baržuna-stimi zavesami in 'ogledali v bidermajerskemu slogu, ni bila na preveč ugodnem kraju. Bila je v ulici Rafa Pueida, v eni izmed tistih skritih in ozkih tipičnih južnjaških ulic, ki jih tujec zaradi podobnosti težko najde. Primernejše, dovolj visoke dvorane, ni bilo na razpolago, predsta&V na odprtem prostoru pa bi biTe zvezane z vsakodnevnim postavljanjem ta podiranjem odra ta zaradi njegove mimiatumosti ne bi dobro učinkovale. Prodajo vstopnic ta organizacijo predstav je prevzel prireditveni odbor Dubrovniških poletnih iger. Popoldanske predstave ob 18. uri je namenil predvsem dubrovniški mladini, večerne ob deveti pa odraslim ta delegatom gledališkega kongresa. Na lutkovne predstave je opozoril kratek članek v Dubrovačkem vestniku in radiu, nanje so vabili letaki. Na dubrovniški razstavi jugoslovanske gledališke umetnosti je lutkovno gledališče razstavljalo umetniške fotografije lutk, ki so vzbujale resnično pozornost. Tudi v dvorani, namenjeni predstavam, so člani gledališča uredili skromno razstavo lutk in ohiskovalcem na odprti sceni prikazovali gibanje lutk. 27. junija je bala prva predstava Perrault-Kuretovega »Obutega mačka«. Obiskovalci so bili mali in veliki Dubrovčani. Samo nekaj sedežev je ostalo praznih. Na razpolago so bili trojezični programi s kratko vsebino dejanja. Odrsko pročelje z modrimi in sivimi baržunastimi zavesami je bilo prav veličastno. Vse je vzbujalo v dvorani resnično začudenje in odobravanje: vsaka nova lutka, ki se je pojavila na odru, njena najmanjša kretnja, nova scena, pestri kostumi. Gledalci so napeto sledili dogajanju na odru in želeli le, da bi bila predstava v srbohrvatskem jeziku. Igralci so težko čakali večerno predstavo. Vendar gledalcev ni bilo in predstava je bila odpovedana. Razigrano veselje nad popoldanskim uspehom je nekoliko splahnelo. Verjetno je istočasna uprizoritev Hamleta pritegnila vso teatrsko publiko. Naslednjega dne so člani gledališča na glavnem trgu uredili izpraznjeno izložbo ta v njej razstavili lutki iz prihodnje igre »Zvezdice Zaspanke« ta fotografije. Reklama pa skoraj ni bila več potrebna, kajti glas o prvi predstavi se je že razširil po mestu. Do 3. julija je gledališče uprizorilo še trikrat »Obutega mačka«, trikrat Taufer-Novyjevo »Mojco in živali« ta prav tolikokrat Pengov-Simončičevo »Zlatoi ribico«. Ze popoldne so bile razprodane vstopnice za popoldanske predstave in deloma že za naslednji dan. V mali dvorani, Id je bila preveč natrpana, je zaradi pomanjkanja prezračevalnih naprav mučila gledalce ta igralce za odrom neznosna vročina. Kljub temu so bile predstave na umetniški vLSinl ta splošno mnenje se v svoji pohvali ni moglo opredeliti na eno samo predstavo. »Mojca« ta »Zlata ribica« sta bili zaradi preprostejše vsebine Dubrovčanom bližji; za lažjo razumljivost predstav pa je poskrbel tudi napovedovalec, ki je pred zdčetkom vsakega dejanja prebiral vsebino. Skoraj pri vsaki popoldanski in večerni predstavi je bilo precej gledalcev tudi iz ostalih jugoslovanskih krajev in drugih dTžav. Prišli so tudi novinarji, zadnje dejanje »Obutega mačka« pa so Američani celo snemali za propagandno-kulturni film o Jugoslaviji, ki ga bomo menda gledali že jeseni. Vsi ti obiskovalci so bili vidno presenečeni. Nekaj iz knjige vtisov: — Odličnol Zellm najboljši uspehi Na dobri poti »tel — Afrlt VJeko, predsednik Sindikata kutumo-umetniških ustanov Jugoslavije. — Očarana. Želela bi vas videti ▼ Beogradu. — Glta Bedlč-NuSlč, umetniški vodja beograjskega pionirskega gledališča. — Mojstrsko obvladanje lutk; odlična skladnost kretenj ln glasu; pravi čut za specifični Izraz lutkovnega gledališča. — Stanislav Bajič, profesor Akademije za Igralsko umetnost In gledališki kritik, Beograd. — Zelo posrečena in skrajno dognana predstava. — Karl Robinson, Associated Film Artista, Pasadena, Kalifornija. — Vesel sem, da sem v Dubrovnika imel priložnost obiskati lutkovno gledališče lz Ljubljane, katerega ustvarjalci ln realizatorji so vnesli toliko svežosti, miline In poezije v umetnost, ob kateri uživajo mali ln odrasli; v njih Se vedno živi otrok In to Je njihov najboljši del. — Marko Ristič, književnik. — Pravim samo to, da sem ob Mojci resnično užival Osebno imam raje vaSo predstavo kot ono salzburškega gledališča, ki sem Jo nekoč videl. Vsaka je čudovita na svoj način, toda vaSa se ml zdi bolj živa, barvitejša ln originalna. — Ernest Schnelder — Humor, milina ln pri rodnost lutk so me očarali. Tudi moji otroci so zelo uživali ob tej predstavi. Srečen sem, da lahko Izrazim svojo zahvalo ln občudovanje umetnikom, ki so ustvarili tako prijetno razvedrilo. — Rimar Rlee, dramatik. — V Londonu sem videla ročne lutke Sergeja Obrazcova. Veliko vrednost imajo, toda vaSa predstava Je mnogo neposredneJSa, duhovitejša In Igralci kakor tudi tehnično osebje so Izredni. — Branka Veselinovič, članica Beograjskega dramskega gledališča. V S »BERJOZKA« - umetniško doživetje V nedeljo, 24. julija, Je na prireditvenem prostoru Gospodarskega razstavišča v Ljubljani gostoval Moskovski ženski koreografski ansambel »Berjozka« (Brezlca). Predstavi so prisostvovali podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj, Slan Zveznega Izvršnega sveta Ivan Matek, predsednik Odbora za prosveto Zvezne ljudske skupščine Boris Ziherl, člani Izvršnega sveta LRS Niko Silili, Viktor Avbelj ln Boris Kocijančič, organizacijski sekretar SZDL Slovenije France Kimovec In številni drugi Javni In kulturni delavci. Občinstvo, ki Je . _______________________ ’TrajM,)a InejStaiiskupinskimi oblikami, ki se spretno ta z veliko lahkoto r živi stvaritvi pripomore tudi do popolnosti dovršena skladnost celotnega nastopajočega ansambla. Vse to povsem umirjeno l gibanje je v skladu s koreografsko zelo domiselnimi najrazlič- Ko sem gledala prav svoj- dekliški duSi, poustvari gledalcu stveno živi dekliški žar, ki je ved poetično podobo ruske »dje-iz sleherne plesalke ansambla vufike«. Ni slučaj, da so gledalci »Berjozka«, sem se nehote spom- nila na Tolstojevo Natašo in Sonjo ter Kattako, na Puškinovo sami dali ansamblu ime »Ber- brez vsakih najmanjših zastojev prelivajo druga v drugo. Gledalce je od teh plesov najbolj ogrela »Labodka«, kjer gledalec v j ozka« (brezi ca) po istoimenskem zadnjem delu sploh ne vidi več plesu, v katerem se prepleta po- plesalk, ampak labode. Tatjano ta Olgo, na Gončarova mladanska svežina ta poetična, tv,.-- skuDina olesov na ie i MorfmVn in »k ___i 1 JJruga sicupma plesov pa je / Marfinko in Vero ta celo vrsto krasota prirode z dekliško, še drugih ženskih likov iz ruske Plesi »Berjozke« torej niso ne- 1 ute ra ture. Njihovi poustvarjalci potvorjeni narodni plesi, ampak so jih postavljali v različne dobe in okolja, vsaka od njih je preživljala svoj roman, vendar so si navdušila s svojo neposrednostjo ta prisrčno hudomušnostjo ter sproščenostjo. Poleg izrednega temperamenta je za te plese tudi značilno resnično dekliško pristno »pokukanje«, kar so vse plesalke izvedle z dovršeno izrazno močjo. Od teh plesov je gledalce najbolj ogrel »Vrtiljak«. Moč celotnega ansambla je v skupinskih plesih, v skupinskem so na podlagi teh stilizirani. Celoten program bi lahko razdelili na dvoje povsem nasprot-vse nekje zelo slične. Iz vseh nih sl skupin plesov: umirjeni, veje svojstveni, sproščeni, šegavo lirični plesi, pota! resnične de-hudomušni, kristalno čisti dekli- j kliške nežnosti ta svežine, ter iz-škl plamen, poln globoke človeške redno živahni piesi, polni pra-topltae ta humanosti, poln svoj-, voga ruskega temperamenta ta stvene ruske lirike. Vsi tl liki so | živega dekliškega ognja ter pol-živ odraz resnične ruske »dje-;ni neposredne prisrčnosti in hu- prelivanju, v skupinski sklad-vuške«. In prav s to svojstve- 1 domušnosti. i nostL n ost jo nas je tudi dekliška plesna Brez dvoma je na večji umet- | Popolnoma Izven zgoraj na-skupina »Berjoeka« takoj vse niški višini prva skupina plesov, vedenih skupin plesov je ples prevzela. v katero spadajo »Berjozka«, »Sovjetska mladina«. To je sicer Kakor piše Nadežda Sergijev- »Severno starodavno kdo«, »Ve- sproščeno rajanje in prepevanje, na Nadeždtaa, umetniški vodja I rižica« — starodavno kolo, »La- toda brez vsake umelniške vred- ansambla in zaslužna delavka na1 bodka« ki »Dekliški lirični ples« nosti. umetniškem torišču v SSSR, v iz filma Kubanski kozaki. Zna-uvodu programa, stremi »Berjoz- čllen za večino teh plesov je ka« predvsem k temu, da na plav»joče-drseči, na videz skoraj osnovi najrazličnejših ruskih de- negibni korak, ki gre skozi celo kliških narodnih plesov, ki so polni nežne lirike in deviške čistosti, kakor da bi govorili o pomladi v prirodi ta o pomladi v telo sleherne plesalke do take dovršenosti, da gledalec dobi živ občutek, da plesalke stoje na miru ta jdh nosi le tok reke. Tej Dve samostojni glasbeni točki sta izvajala: Evgenij Kuznecov na harmoniki »Fantazije na teme sovjetskih pesmi o Moskvi« in Leonid Vladimirov na balalajki »Variacije na ruske teme«. Za gospodarska podjetja Najnovejše! DOTISKAN JE »PRIROČNIK ZA POTRJEVANJE IN RAZDELJEVANJE SKUPNEGA DOHODKA IN DOBIČKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN IZPLAČEVANJE DOHODKA PRORAČUNA IN SKLADOV« (S PRAKTIČNIMI PRIMERI ZA SESTAVLJANJE PERIODIČNIH OBRAČUNOV IN IZPOLNJEVANJE OSTALIH OBVEZNIH OBRAZCEV) ing. Ivana Apostolovima, Vlajka Djonliča in Borka Jevtiča V LATINICI — CENA 300 DINARJEV. Priročnik prodajajo vse knjigarne v FLRJ! ISTOČASNO OBVEŠČAMO, DA SMO DOKONČALI IN ZE PRODAJAMO V LATINICI IN CIRILICI VSE OBRAZCE ZA ZAČASNI PERIODIČNI OBRAČUN IN BRUTTO BILANCO po Sl. listu FLRJ št. 27-55, in sicer: »D-trg«, »D-trg 1«, »D«, »D-l«, »DF«, »VD«, »B«, »U«. »PR«, »Dodatek 1 s poročilom o periodičnem obračunu«, kakor tudi obrazce »P« in »N« po Sl. listu FLRJ 21-55. Izvršujemo tudi posamezne naročnine v najmanjši količini 50 izvodov. ZA LR Bosno in Hercegovino prodaja obrazce: »MLADOST«, Sarajevo, Maršala Tita 59, v LR Cmi gori: »KULTURA«, Knjigarna ln papirnica, Titograd. BIRO ZA IZRADU OBRAZACA IZDAVACKO-STAMPARSKO PREDUZECE — BEOGRAD PRIZRENSKA ULICA 6 Poštni predal 479 — Telefoni: 28-107, 26-065 in 27-953 Brzojavke: OBRAZAC-BEOGRAD 1548 I Živa Kraigher ^\\\v«^\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\vv\\\\\\^^^ MEDNARODNI GLEDALIŠKI RENDEZ-VOUS V PARIZU Portugalska elementarnost prostor v senci. Za nekatere v utrujenih zelenih mestnih oazah, za druge na avtomobilskih cestah do poletnih »oddihovališč*. Štirinajsti julij je zvabil mlado in staro na plešoče ulice, med ognjemete in vodomete, med navihane nežne oči pozibavajočih se lampijončkov. Vmes šansoni in plesna glasba po bulvarjih, trgih in krivenčastih, stisnjenih ulicah v Saint Germainu, na Montpamassu in v Latinski četrti. Trge pred kavarnami in bistroji so zalila plešoča jezera razigranih ljudi in pesmi in luči. A čez nekaj ur ie — bo nad »Samaritainom« vzšel julijski dan, mežikajoče oči bodo iskale oddiha v spočitih sencah in sicer tako živi Pariz bo umrl v julijski vročini asfaltnega dne. Izšle bodo prve izdaje časopisov z dokončnimi prometnimi rezultati zadnjega voeek-enda: 14. julij, 26 mrtvih, med njimi dve celi družini. Cez dva dni bo sobota in spet nov week-end, z novimi »rezultati«. Klimatska julijska sorodnost naj bo zdaj posiljen prehod na portugalsko narodno gledališče (Teatro Nacional de Donna Maria II, Lisboa). Portugalci so v istem večeru pokazali najprej dramo Alfreda Cortesa: »Td mar« (Morje), za katero je dramatik leta 1936 dobil Veliko gledališko nagrado, dodali pa so Se moraliteto Gil Vincentea »Le Mystčre de la Barque de VEnfer*. »Td Mar« je drama človeške strasti v divji nat umi elementarnosti. Drama med morjem in človekom, med možem in ženo, situirana v majhni portugalski ribiški vasi, fci je še živo ohranila vse čudne in čudovite tradicionalne posebnosti v običajih, kostumih, verovanjih in tudi v jeziku. To je eden najbolj vabljivih krajev Portugalske, to je ribiška Nazarč, ob divjem, a na ribah bogatem morju, in ki v njej živijo močni, drzni, elementarni Hudje. Rudnika in železarne Vareš Prizor iz drtunc Alfreda Corteza »Ta Mar« (Morje) Parižani bežijo iz razgretega mesta, iz parne metrojske kopeli, z razbeljenega asfalta — z vlaki, z avtomobili, z vespami in motornimi kolesi. Časopisni podatki govore celo o 2 milijonih, ki so že zapustili mesto... Tudi v Študentskem mestu se je ob pričetku počitnic vlegel po parkih mir in Študentski avtomobilski in »vespoidni« promet se je občutno skrčil... Začelo se je veliko pariško prerivanje za »Td Mar« je drama temperamentnega življenja, ki se spušča nezadržno kot stoletne sence nad morje. Spopad strasti, konflikti so živi. Vse zelo blizu morja in folklore in vraž in verovanj Polnokrvni ljudje v boju z morjem in s tistimi, ki ostajajo doma. Ob teh, ki jih zajame vrtinec, pa teče lagodno, skoraj leno — brezbrižno obmorsko življenje z gosto, sočno ljudsko komiko v zdravem, širokoustem smehu. Dekor in kostumi, zajeti v plemeniti, odbrani avtentičnosti. Kostumi, ki jih nosijo igralci, niso proizvod gledališke krojačnice, temveč kupljeni v vasi Nazarč. Prav tako tudi rekviziti in vsa hišna ribiška oprema in pohištvo. Tudi inscenacija je neposreden posnetek tako v interjerjih kot v eksterjerjih. V tej doslednosti so na domačem ognjišču v resnici zakurili• velik ogenj in zapeljiv duh po brinju je napolnil avditorij.. Začudo pa vsi ti naturalistični elementi niso motili; tako organsko so bili spojeni z vsebino dela in z igralskim izrazom, da jih je občinstvo mimogrede registriralo kot »stimulativni« spremni podatek. Dobro uglašena ansambelska igra je odlikovala močne posameznike v ostrih medsebojnih konfliktih. Obenem: zagon in zadržanost močnih strasti, ekspulzivnost in zgoščenost. Napeto telo, sunkoviti okreti glave in bokov. V množičnih prizorih široki južnjaški gestovni temperament in mnogobarvna kakofonija uličnih krikov in ženskih prepirov. V vsem tem zelo naravna in obenem izrazita, živahna razporedba odrskega gibanja in grupacij. V glavni vlogi se nam je odkrila izvrstna igralka Marianna Rey Monteiro, v močnem, zadržanem moškem elementu Raul de Carvalho in kot drugi elementarni ženski pol, fci ga ne ome-hiie nobena morala: Carmen Dolores. Ob t°h Portugalci so svojo »Ta Mar« igrali v izvirnih kostumih ribičev iz Nazarčja, kupljenih od Pre' bivalstva te obmorske vasice treh so ostali igralci ustvarili celo vrsto ansavn' belsko uglašenih živih ljudskih natur. Portugalsko gledališče nam je odkrilo ^ obrobnega konca zahodne Evrope ne samo zanimiv — več ali manj neznan — temveč tudi kva~ litetno pomemben svojski kos gledališke kulti‘re' Njihov doprinos na pariškem festivalu sodi tne nadpovprečne umetniške dosežke. FRANCE JAMNIK Gradbeno podjetje »Graditelj« — Trbovlje sporoča žalostno vest, da sta se smrtno ponesrečila tovariša AVDO KRANTIČ zidar, in SERIF J E GIN 0 VIČ delavec Požrtvovalna delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Trbovlje, 20. Julija 1955. KOLEKTIV »GRADITELJ«, TRBOVLJE ROMAN DNEVNE VESTI kinematografi predvajajo Društvo prijateljev mladine Prule v ^°“U,„je Povilo letovanje deklic TV?!?roatl °d 8 do 13 let v Dolini nad v,nd?em-,Prostlh je 6e 10 Oskrbo- , 3e 3000 d,n 13 21 dni. Starti, , Prijavami. Sprejema jih 8oJa Prule do **• 1 ulij a 1955. Odhod na letovanje je 1. avgusta 1955. „,,?dd',lek ra rudarstvo In metalur- t < v,. . nB v*soh® Sole Univerze v ti DruStvo rudarskih m me- talurških Inženirjev in tehnikov LRS v Ljubljani prirejata metalurško zboro-J .-.,bn v petek' ,B julija ob 9 m.? ? ^ Oddelka za rudarstvo ut LhiKiJa*^ * Tehnlfine visoke Sole v nie. i?nL AS1«®rCeva 32 - predaval-b J': 208 — Predaval bo dr John profesor ln predstojnllk 5*Wkega oddelka Univerze Nev/ k?ii . .P nastanku krlatallzaotlsk h SSj »° t,tan“ ln titanovih karbidih. fn» 5» e^a bo podal referat prof. dr. mg. m Žumer: »O kosleesencf krlstal- mb.£!?i'!» "?uPIof lng c Rekar: .O vl-n h Oetonsklh jeklih, utrjenih zborovanje. ~ Vab'm° "a t0 strokovno SOLSTVO Sporočamo vBem kandidatom, da Pe sem'nar esperanta v ponede-5? * ob 8 v Ljubljani v Semi° kV1’ Sdmnazlje, Šubičeva uJ. 1. =,MKtr*W do as- avgusta. Pr«-ett« i* , ** gramatike, konverza- tiVr« Rvf ,a,n*a' zsodovlne In lltera-nrie.:? t zakl4ufku bodo Izpiti Ut bodo učitem (j, .1 dlp,°nte. — Tisti tov. s.ni H, ,1? Profesorji, ki so bili zadr-ffustu lahko prijavilo v »v- s?Mirnraia®rrs.isr*' RADIO LJUBLJANA D"*vn' fporod za sredo, 27. julija 17nn io°,» S °8. 8 00, 1.00. 12.30, 19.00, ri.00. 19.50 in 22 oo, Sai^i0^8 30 D°bro Jutro, dragi poslu-oh J J[ J, r glasbeni spored) - vmes n,-!3? Pregled tiska - 0.35 Domači rekl.m ~ . Zabavna g’asba, vmes lamo — 1.30 piaan drobiž za plonlr-12 no~n Pr* i etn e melodije - 12« vara; Tretla simfonija - isoo Kb“M," klaab8 vmes reklame -Sturm Y 31 nasveti: Tng, Rado ran ni’ rt?- na*tanku l«n preprefiovanju Mio -' ! ", - »'10 * glasbo v dobro Srečko msL Za B°3P°dln1e — 14.40 za harmm oUr **ra skladbe, prirejene »'ufialtel i. - ,S '5 ZeloJ1 *‘e ~ p°-ork estra* ^l 5skjs»:- - ais v "2h“ 18 lp To |n ono Iz arhiva slo-n?? n,!u»P*aT?nlh Pesm' - «■« Zuna-hotfno 1 J, fe,1ton: Rolstvo nove za-n^uah *kma.rmade - 1000 Zabav-20 iy? 1 RidMskl dnevni —• grobu v. Wolf.Ferrari: .Štirje de?aF«h 5«n*ber”' veseloigra v treh 22 15-_7«\i» IT» :23 O® »Jazz-coctadl« — cert^? M prosram: .Nočni kon- na vaT„ t9?r54 0" °dda'1a za tuH™> ~ u ’ m (Prenos l* Zagreba). VESTI IZ MARIBORA q DR2URNA LEKARNA »co-f *’ dne 21 ■ Julij« 1855: lokama »center., Gosposka ulica 12, Cfrrtek, dne 28. julija 1965: lekar-*Jabpr«. Trg revolucije 3. »iw dne 28. Julija 1956: lekarna •Melje. Meljska cesta 2. dalrio ,VveMr pa do 8 zjutraj se lz-na zdravniške recepte. Iceml- *a*ega dne ali noči. Lekarna &.l8(to7Sra' 0,3 7 KINO z»A«mSPored za sredo, 21. julija Ilall1»n»ki film: .Pesem ls sn Tedn-(k- Predstave ob UriAm 1745 m 20- iYIK: AhSleild film: .Zgodba iz Berllna. Tecinlk. Predstave ob 15.20. T Vrn 20- Skrt.m1^? „S%A: AnterlAki fllnt: Skrivnost Indijanke«. Tednik. — Predstava ob 20.45. Fabrtka konzervi »CRVENA ZVEZDA« V KRAGUJEVCU razpisuje natečaj za mesto finančnega vodje 3-i£Y8(>J1: ekon°maka fakulteta ln kovna* . prak“ a« Strednja stro-znani« ,ob,razba 3 8 let prakse ln stva P,i2duatrt,skeea knjlgovod-VanL -* * po »POrazumu. Btano-taknf za8°tov:13eno' Nastop službe p* al' P« dogovoru del. iU 1 “Pisem dosedanjega 20 %vS prakse se sprejemajo do avgusta 1855, 1533 Francoski fltm » Karneval« Tednik: Filmske novosti 6t. 30. — Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Femandel. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V KAJAK-SLALOMU NA DIVJIH VODAH Kmalu bo »dvanajsta ura« KINO »KOMUNA Anglefiki fltm »Preganjan do smrti« Tednik. Predstavi ob 18 in 20. — V glavni vlogi Kleron Moore ln Eldsa-beth Seliars. Prodaja vstopni« od 15 daije. KINO »SISKA« AmerlSkl film Ljubezen na bojišču V glavni vlogi Humphrey Bogart In June Brooks. — Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo le danes. — Jutri francoski fiilm: »Gospod RJipua«. KINO »VIC«: AmerlSkl barvni film: i •Pogumen kot Lasale«. Tednik. — Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Elizabeth Taylor ln Lass-le. ‘ KINO »SJ.OGA«: Amer film: »Rdeča reka«. Brez tednika. Predstavi ob 18 Iti 20.15 Ob 10 matineja Istega filma. V glavni vlogi Montgomery cift, ! KINO »SOČA«: Amer. S ki barvni film: •Pogumen kot Lasale«. Tednik. — Predstavi ob 18 ln 20 V glavni vlogi I Ellsabeth Taylor ln Lasale. Prodaja vstopnic v vseh treh kime- DBOBN1 OGLASI UGODNO PRODAMO: tovorni avtomobil znamke »Ford«, amerlkanskl, trltonski, generalno popravljen, Sestcillndrski, ln tovorni avtomobil »Bedford«, Stlrltonskl. pogon na dva diferenciala, primeren za hribovit teren, ohranjen v dobrem stanju. Ponudbe sprejemamo do 15. avgusta 1953 In Jih poiljite na Trgovsko grosistično podjetje »Preskrba«, Poljčan«, 2683 matograflh samo od 18 dalje (xa-radi letne sezone), za matinejo pa od 9 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Anglež ki film: »Preganjan do smirtž« Tednik. Predstava ob 20.30, Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »LITOSTROJ«: AmerlAki fldrn: »Usoda neke ljubezni« Predstava ob 20, Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. JESENICE: »RADIO«: Jugosl. film: »Milijoni na otoku«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: AmerlSkl fillm: »Bagdadski berač«. Predstavi ob 18 in 20. CELJE: »UNION«: Francoski film: »Sužnji«. Predstavi ob 18 In 20. »DOM«: I tat jan slcl film: »Na konici meča«. Predstava ob 18.15, v Let-1 nem kinu pa ob 20.30, v primeru Slabega vremena bo zadnja pred-, »tava ob 20.15 v dvorani, ' KRANJ: »STORŽIČ«; Brazilski fltm: 1 »Razbojnik«. Predstavi ob 18 ln 20. »SVOBODA«; Ameriški barvni film: 1 »Konec sveta«. Predstava ob 20. Danes »mo spet v Taonn. V Imenu Brodarske zvezo Slovenije kot prireditelja, smo se zmenili, da bo od petka do nedeljo na Savi vodostaj, primeren za svetovno prvenstvo v kajak-slalomu. To nam, če a« lahko jmhvallmo. de-1 prav nimamo pri tem veliko zra- 1 ven, ni delalo preglavic. Vodstvo 1 hidroelektrarne v Medvodah nam | Je ilo v vsakem pogleda na roko. Kaj pa organizacija! Sodniški i stodn ie stoji, prav tako tribune za ' gledalce, poštno stojnice, na katerih I liodo udeležencem jm gledalcem žigosali bodisi dopisnice, bodisi pisma z žigom IV. svetovnega prvenstva v kajaku. Kmalu bi pozabili na dohodni most in na bifeje ter lope, pri katerih se bodo lahko tekmovalci ln gledalci okrepčaj!. Ker bodo tekmovanja trajala precej časa, in pred-I vsem, ker gledalci nimajo potrebne kondicije, jo pozdraviti geslo ljub-| 'ljansklh podjetij, ki bodo poekrliola, da udeleženci ln gledalci n« bodo tr-peli žeje ln lakote. KJE 80 NAflI TEKMOVALCU Med ItevllnLmi moštvi, ki so že prišla v Ljubljano, pogrešamo naše tekmovalce. Omeniti moramo, da so že prispeli razen Oehov in Vzhodnih Nemcev še Avstrijci, Posarcd, S vedi ln Flnol, Naših nikakor nismo videli. Zvedeli smo, da so v Augsburgu. Kaj delajo taml Sodelovali bodo na mednarodnem tekmovanju, ki bo za Jugoslavijo zelo pomembno. Če se IksIo naši tekmovala) v Augsburgu uspeh tudi v Augsburgu, bomo imeli »čisto vest«. Torej žalimo našim fantom, da se čim bolje »odrežejo«. Ko smo se pogovorili s knjakaši i kilogramov. Kdo ima tulkaj pred-noatt To bo pokazalo IV. svetovno I prvenstvo. Se nekdo je že zdaj zadovoljen. ____________ pogovorili s kajaka „ _ _ Vzhodne Nemčije, smo ugotovili po To eo prebivalci Tacna in okolica. Na njihovih izjavah, da je za njih 500 m žalost in veselje so morali čakati do dolga proga prekratka- Razen toga tega »zloglasnega« prvenstva v kajadc- Člm več treninga, tem bolje slabo uvrstili, ln kot pričakujemo, na svetovnem prvenstvu dobro, nam bodo očitali, da so uspehi doseženi samo zato, ker naši kajaiknšj dobro poznajo progo. Če pa bodo dosegli smo primerjali t ožino njih čolnov in naših čolnov Za naše pojme so njihovi čolni absolutno pretežki. Imajo najmanj 21 kg. medtem ko tehtajo čolni naših tekmovalcev od 14 do 15 PLAVANJI KINO »TRIGLAV« Mehiški film »Rio Escondido« Tednik. V glavni vlogi: Maria Fellk, Carlos Lopez Moctezuma ln Fer-nando Fernandez. Predstav) ob 18 Ul 20. Prodaja vstopnic ob n dalje. Danes zadnjikrat. »METALNA« — MARIBOR TOVARNA KONSTRUKCIJ IN STROJNIH NAPRAV preklicuje veljavnost bariranih čekov izdanih od NB FLRJ od Stev. 967.003 do Stev. 987.930. Opozarjamo vsa trgovska in druga podjetja, da so bili čeki izgubljeni ter da podjetje ne bo plačevalo stroSkov v primeru zlorabe. M-411 Določena je reprezentanca za dvoboj z Nizozemsko Zagreb, 28. julija. — Določena j« jugoslovanska plavalna in vaterpolo reprezentanca tor reprezentanoa v skokih, ki bodo 31. julija In t. avgusta zastopalo Jugoslavijo v Nlemogenu ob povračilnem tekmovanju « nizozemsko reprezentanco. 18« m prosto: Jeger (Mladost), 8ka- nata (Mornar); 48« m prosto 1 Jeger, Finci (Primorje); ISO« mi Zuvela (Mornar), Finci; 4X20« m Jeger, Frankovič (Mornar), Jelačič (Mladost), NJeguš (Jadran); IM m hrbtno: Skanata, Dor-614 (Primorje); 200 m prsno: Prodanovič (Partizan), Bugunovič (Primorje); 200 m metuljček: Camby (Jadran), Tro-Jahovič (Mornar). »Tour de France« Paril, 2«. Julija. (Tanjug). Po 17. etapi kolesarske dirk* »Tour de Franco« vodi T splošni raavrstitvi Francoz Louis Bohot « časom 8:08 boljšim od drugoplaairanoga Rollan-da (Francija) Im Ii5T min. boljšim od tretjega — Fornara (talija). KOŠARKA Mladost prvak Reka, 26. Julija. Košarkarsko prvenstvo Hrvatake zn članico, ki J« trajalo 5 dni, si je priborila ekipa zagrebške Mladosti pred Nafto z Reke, Montanim iz Zagreba, Tekstilcem iz Dpžuge raso itd. SREDNJEEVROP8KI POKAL UDA in Voros Lobogo v finalu Praga, 26. jul, — UDA lz Prage Je drugi finalist v tekmovanju za Srednjeevropski nogometni pokal. Včeraj Je v Brnu žele v tretji tekmi premagala Slovana lz Bratlalave z 2:1, Prvi dve tekmi sta bili končani neodločeno, ln sicer prva v Pragi s 0:0 ln druga v Bratislavi z 2:1, Potemtakem bosta v finalnem tekmovanju za srednjeevropski pok M sodelovali UDA (Praga) in Vera« Lobogo (Budimpešta). slalomu na divjih vodah, da «0 dobili novo cesto. Sicer so nanjo zdaj zelo ponosni, kar imajo čisto prav, ni jim pa všeč to, da «0 morali čakati do takega svečanega dogodka. Kot smo že omeniII, ge zdaj v Ljubljani res zbirajo tekmovalci z vseh vetrov. So pa neumorni. Kljub dolgi vožnji, po kateri «0 prispeli v prestolnico nnše republiko, eo vsi takoj zanimajo zn progo. 1’rva vprašanja so: »Kdaj bomo lahko trenirali, so naši čolni že tukaj, kakšna je proga)« Med tujci je posebno nevaren avstrijski tekmovalec D ati ek iz Hain-burga, ki je že trikrat gostoval v Tacnu, tor pozna progo kot laaten žep. Pa tudi njegova rojakinja Fritzl Sohwingl ni »od muh«. Kajak vozi že 16 let in ima za naše pojme poguma in rutine več kot dovolj. Ostali avstrijski tekmovalci pa so predvsem mladi, vendar, kot je žoga okrogla. ima tudi kajak svoje muhe. čeprav bi radi dajali kakšne prognoze, vendar ne mororno reči prav do aobote, kdo bo prvi, Kdor se zanima za kajakaški šport in tudi kdor se ne, bo po našem mišljenju prav rad prišel v Tacen, «aj so veze ugodne, oene pa za svetovno prvenstvo naravnost neverjetne: 30, 50 in 150 din. Kaj to pomeni) Da bo vsak Ljubljančan lahko gledal »aae« kajakaškega športa, in mislimo, d« nobenemu n* bo žal za »izgubljeno dni« v Tacnu. Spet »mo vam, dragi bralci, nanizali nekaj podrobnosti, vendar no mislite. da jo to zadujlč. O takem dogodku borno radi In še veliko pisali. Nekaj podrobnosti pa že jutri. V pete,k tmdo tekmovalol že začeli trenirati, v soboto pa so bodo prvič »uda- rili« zore*. Blatnogornlk .ATLETIKA Dvoboj v Oslu Oalo, 26, Jul. (AFP). Prvi dan mednarodnega atletskega dvoboja Norveška—Romunija v Oalu ao bllU doseženi tile pomembnejši rezultati: 110 m ovire Oprla (R) 14,8; 200 m: Jarkas (R) 21,9; 400- m: Bojsen (N) 47,7 (nov norveški rekord); kladivo: Strandli (N) 80,80; 8000 m: Sakaviik (N) 14:37,0; krogla (ženske): Roh (R) 13,84 (nov romunakl rekord); višina (ženske): Balaž (R) 1.70 (nov romunakl rekord). Dalibor Hlavačelt iiihiiii ni##®* VICKI BAUM To je blaznost, Helen, to ne gre. Saj ne morem pustiti Ruth ®ame, saj sva povabljena k B. S. tam bo zbrana družba nama na žal mi je, Helen. Bojim se, da ne delam prav, Frank. To zveni smeSno, toda vikrat v življenju ljubim nekoga. Uboga začetnica sem, oprosti ^ • Le kaj naj storiva, Frank? Smolo imava duStca. Nič se ne da gtoriti, 4 Ali me ljubiš, Frank? Saj vendar veS, da te ljubim. 7n Pojutrišnjem se poročiš? Tprej ostane pri tem? pri tem mora ostati, Helen. Ljubim te, toda zato še nisem ''fpov. Mar ne razumeš tega? Kaj sl rekel? Nič. Prosim te, pridi za trenutek k meni, v svoji sobi sem. Po tele-t°bu ne morem govoriti s teboj. Samo pet minut, Frank. Pridi, AH si kaj rekel, Frank? Zakaj ne odgovoriš, Frank? V telefonu tišina. Obžalujem, Helen, dušica. Saj veš, kaj bi se zgodilo, če bi prišel zdajle k tebi. Ne morem. Frank? Frank? Frank? , V sobi je bilo mnogo pretiho, ko se telefon ni več oglašal. Helen je bila izključila ventilator, da bi bolje slišala Frankov glas. Se zmeraj je držala slušalko- v roki, ne da bi vedela, kaj storiti. Vstopila je Clarksonova, t belo obleko z zelenimi bambusovimi vzorci čez roko. »Ali me ni gospa Russellova klicala?« »Ne, hvala, Clarkson. Položite obleko tjale. Ne vem, če pojdem nocoj še z doma.« Kaj naj zdaj počnem? Mislila sem, da bom to prenesla, pa ne morem, tega ne morem prenesti, Frank. Spet je vključila ventilator in tudi radio. Plesna glasba iz Kmečkega kluba, neznosno. Zaprla je radio. V bar pojdem in napravim škandal. Tej Andersenovi napišem pismo in ji povem resnico. Saj ni mogoče, da bi me Frank zapustil zavoljo nje. Trajni kodri. Glas. Cenena obleka. Niti za služkinjo je ne bi vzela, on pa se hoče poročiti z njo. Bedasto, smešno, nemogoče. Frank, ali slišiš, vse to je nemogoče. Ko bi le mogla z njim govoriti, ko se mi ne bi izmikal, človek bi znorel, saj sem vsa omrtvičena. Halo, halo, prosim, gospodična, dajte mi še enkrat bar. Halo? Halo? Ali bi lahko poklicali v mojem imenu Franka Taylora k telefonu? Frank Taylor, da, da, gospod Taylor. Kako? Ni ga več tam? Ali veste kam je odšel? Ne? Hvala. Helen je buljila v telefon, v ta zlobni aparat, iz katerega se ' je razlegalo zgolj razočaranje in odklonitev. Treščila je slušalko na vilice in Jela tekati po sobi sem ter tja. Tudi tu je bilo premalo prostora, kakor v vseh hotelskih sobah sveta. Potisnila je nekaj stolov stran, da je imela malo več prostora. To Je pa ie od sile! Tako pa že ne boš ravnal z menoj! Kaj si pa ta prodajalec domišlja? Ker Je čeden fant, rala, nedisciplinirana, mlada žival brez živcev — misli, da se lahko tako obnaša? Čedna, mlada žival — O, Frank, tvoj tilnik, tvoji lasje, tvoje roke, tvoja usta, o Frank, o Frank, le kaj naj storiva? Srečala je samo sebe v zrcalu, bledo, popolnoma tujo ženo visoke postave m široko odprtih ust; ko silen krik so bila videti njena usta, ko antična bolestna maska. Pogladila se je z rokami po obrazu ko da hoče izbrisati samo sebe, potem pa si je račela s konci prstov božati lica. Skušala se je tolažiti, toda bila je neutolažljiva. Pokleknila je k stolu, položila glavo na roke in poskusila Jokati. Ni mogla. Ni mogla jokati. Niti jokati ne morem, je pomislila vsa obupana. Ubožica, je rekla sama pri sebi, ubožica, čisto sama, čisto sama, nihče ti ne pomaga; Jelena, uboga Lenočka, čisto sama. Ne mamice, ne očka, so ji rojile po glavi misli. Kdo je to rekel? Ali je vzeto to iz stare pesmi? Ne očka, ne mamice. Griša, berač pred Kmečkim klubom, to je bilo po najinem zadnjem plesu. Vendar pa je vključila radio in že 3e je spet razlegala plesna glasba. Mnogi ljudje lahko jokajo, če slišijo glasbo, jaz pa ne morem. Neumnost, Cernu bi jokala, Jelena? Človek mora vse preudariti, hladnokrvno, jasno. Sentimentalnost škoduje. Doslej sem dosegla še vse, kar sem si vtepla v glavo. Te poroke ne bom dopustila. Ali hočem imeti Franka? Ja, s sleherno kapljo krvi, s sleherno znojnico, s slehernim lasom na moji glavi ga hočem imeti. Dobro. Dobila ga bom. Kar molči, Lenočka, goloblčlca, ne bomo dopustili, da bi se zgodilo nekaj, kar ni mogoče. Frank me ljubi. Jaz ljubim njega. Koliko ur imamo ie časa, da preprečimo to poroko? Poglejmo, kar poglejmo... telef'fcsnpuno ealoZnlško podjetje »LjudsRe pravica«. Ljubljana. Kopitarjev* ulica J/Ul, °n >1-887. Nazorjeva ulice 10/IL — Uprava: Kopetarjeva ulica 1 telefon Ji-181 — Te telefon it 49-181 - Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon ttev 21-aiJ -n euiturna rubrika 30-181 — Telefon za naročnino ta oglase It-OSO — Mesečna naročnina 150 din. za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-1-2-1393 ooStnj predal 43 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovim — Rokopis) se ne vračalo Glavno mesto države Novi Južni Walles Revni okraji segajo v gosposke z velikimi* hoteli Tudi mesta so lahko ljubosumna druga na drugo. Takšna ljubosumnost je nastala med Sydneyem, glavnim mestom države Novi Južni Walles, in Mellboumora, glavnim mestom Viktorije. Njena posledica je bila ustanovitev zveznega glavnega mesta Canberre, Washingtona petega kontinenta, ki bi bila sama po sebi povsem odvečna. Ti dve največji rn. najpomembnejši avstral-sik mesti pa sta se tako žilavo borili za sedež zvezne vlade in zveznega parlamenta, da so naposled našli drag izhod v zgraditvi »nevtralnega« mesta. Za vzdrževanje Canberre morajo avstralski davkoplačevalci še zdaj globoko posegati v žep. Sydney ali Melbourne pa bi bila naravnost idealen sedež vlade in parlamenta. Z zgraditvijo Canberre pa ljubosumnost med tema mestoma še ni bite odstranjena. PrebivaJcd obeh mest so še zdaj medsebojno ljubosumni, tako da v enem mestu m smeš govoriti ugodno o drugem Sydney ima že nad poldrugi milijon prebivalcev in je večji, pa tud gosteje naseljen kakor Melbourne, ki še nima toliko prebivalcev. Syd- Razkrinkanje več lažnih doktorjev V Italiji je bilo največje povpraševanje po lažnih medicinskih diplomah Znanstveniki so jo preizkusili v puščavi ameriške zvezne države New-Mexiko Ogrodje ladje V bližini pristanišč Porthle-ven v Comwallu je našel potapljač na morskem dnu ogrodje , angleške fregate »Anson«, ki se je potopila leta 1807. Baje je vozila mnogo zlata in srebra. Potapljač pa do zaklada še ni prišel. Ugotovil je samo, da je v| ogrodju še kakih 20 topov. Iz morja je dvignil samo 15 kg težak kos brona. Ribiči v Pofcthle-venu so sklenili organizirati podvodno odpravo, da bi ugotovili, ali je angleška fregata res vozila zlato in srebro. <5. Prepadeno je strmel v globino pred seboj. Drvel je naravnost proti lopi. Velike, od sonca ožarjene stene so se mu strahotno hitro približevale. lasno Je videl, kako nekdo na ploščadi pred lopo pregleduje motor šolskega letala. Nekoliko vstran na levi je iest delavcev kopalo vodovodni jarek. Drobci sekunde so se vlekli kakor večnost. Stisnil Je zobe. ie enkrat je poizkusil potegniti letalo Iz strmoglavljanja. Pritegnil Je krmilo do kraja k sebi. <2. Ob zloveščem šumenju In žvižganju je hi* trost naraščala od trenutka do trenutka. Petei je mrzlično pritiskal komande, toda dosegel Je vedno prav nasprotno od onega kar je ielel. Fant ni bil več nespreten začetnik ki bi v kritičnem trenutku brezglavo pomolil vse itiri od sebe. Toda seda) sl ni vedel pomagati. Vse [e odpovedalo in se zaklelo proti njemu. »Naj-tri so popokale komandne žice,« ga je prešinilo. »Zato krmila ne ubogajo veči« 64. Zaman. Letalo se ni dvignilo, pač pa *® * sunkovito obrnilo naravnost proti delave®* Sest upognjenih hrbtov je zaplesalo Petru Pr očmi. Niso ga videli. Sele ko so zaslišali n seboj nenavadno šumenje, se Je eden l*n,„ njih ozrl. »Pazite!« Je prestrašeno kriknil W> vrgel v izkopani jarek. Sedaj so opazili i tudi ostali. Da bi zbežali, ni bilo več časa. so se na tla in stisnili glave k zemlji. V -=sn nem pričakovanju so zadržali dih. <1. Zgodilo se je nekaj nerazumljivega, letalo, ki je doslej poslušno sledilo njegovim kretnjam, je naeekrat odpovedalo pokorščino. Peter je pritisnil pedal do kraja, da bi še bol) zavil v levo, letalo pa se je svojeglavo obrnilo navzdol. Bolj ko gn Je pritiskal v levo, bolj je strmoglavljalo. Potegnil je palico k sebi. Po vseh pravilih bi se morala čavka sedaj dvigniti. Namesto tega je trmoglavo zavila v levo, kakor bi se mu rogala. Petru Je zagomazelo po hrbtu. SREDA