26. lil. “i»VO
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 10	Ljubljana, 25. marca 1970	Cena 2 dinarja
Leto XXVII
VSEBINA:
51.	Odločba o vprašanju ustavnosti določb temeljnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov in republiških zakonov
v o varstvu kulturnih spomenikov
52.	Odločba o razrešitvi svetovalca v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije
53.	Odločba o imenovanju republiškega podsekretarja v republiškem sekretariatu za notranje zadeve
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
87. Odredba o najvišji ceni za konzumno mleko v prodaji na drobno (Ljubljana)
88- Sklep o soglasju k cenam za potrošeno vodo iz Mestnega vodovoda Ljubljana (Ljubljana)
Sš. Sklep o soglasju k ceni za uporabo kanalizacije v Ljubljani (Ljubljana)
90.	Sklep k soglasju k cenam za odvoz smeti in odpadkov komunalnega podjetja Snaga Ljubljana (Ljubljana)
91.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka z*i sofinanciranje gradnje šole v Grosupljem in otroško varstvene ustanove (Grosuplje)
92.	Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1970
93.	Odlok o ukinitvi sklada za financiranje kulturne dejavnosti in sklada za financiranje telesno kulturne dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje
94.	Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje gostinstva in obrti (Moste-Polje)
95.	Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje (Moste-Polje)
90. Sklep o finančnem programu za financiranje gradnje telovadnic ter vzgojno varstvenih zavodov in najetju posojil (Moste-Polje)
97. Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1970
SPLOSNI AKTI KOMUNALNIH SKUPNOSTI:
98. Sklep o podaljšanju mandata članom skupščine komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica
— Popravka
t \
51.
\
ODLOČBA
o vprašanju ustavnosti določb temeljnega zakona
O varstvu kulturnih spomenikov in republiških zakonov o varstvu kulturnih spomenikov I.
I.	Ljubomir Bošnjak iz Melencev se je obrnil na Ustavno sodišče Jugoslavije z vlogo, v kateri je zahteval, naj presodi ustavnost določb zakona o varstvu kulturnih spomenikov SR Srbije, ki se nanašajo na vprašanja odškodnine za omejitev lastninske pravice lastnikov nepremičnin, razglašenih za kulturne spomenike, ker je bil mnenja, da so te določbe v nasprotju z ustavnimi določbami. Na to zahtevo je ustavno sodišče sklenilo, da je treba pregledati določbe temeljnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov in republiških zakonov o varstvu kulturnih spomenikov, ki se nanašajo na ta vprašanja oziroma na vprašanja pravice do odškodnine za varovanje, vzdrževanje in druge obveznosti lastnikov takih spomenikov, kot tudi za povzročeno škodo. Ko je pregledalo orrienjene zakonske določbe, pa je spoznalo, da je dana podlaga za preizkus njihove ustavnosti, in je s svojim sklepoin U št. 44/68 z dne 5, junija 1969 začelo postopek za presojo ustavnosti omenjenih določb zveznega zakona in republiških zakonov o varstvu kulturnih spomenikov.
O načetem vprašanju je ustavno sodišče opravilo javno obravnavo ob udeležbi zainteresiranih organov; na njej je bilo med drugim izraženo mnenje, da določbe omenjenega zveznega zakona in republiških zakonov o varstvu kulturnih spomenikov glede omejitve lastninske pravice in drugih pravic ter obveznosti lastnikov kulturnih spomenikov niso popolnoma obdelane in da ne varujejo v zadostni meri lastninske pravice in drugih pravic lastnikov omenienih spomenikov oziroma da so v omenjenih zakonih v tem pogledu praznine.
. II. V temeljnem zakonu o varstvu kulturnih spomenikov so predpisane omejitve za lastnike in druge imetnike kulturnih spomenikov. Po 6. členu tega zakona mora imetnik kulturni spomenik skrbno varovati, skrbeti za pravilno vzdrževanje in pravočasno ukreniti, kar je predpisano za tehnično varstvo, in drugo, kar je potrebno za njegovo vzdrževanje in varstvo. Kulturni spomeniki se ne smejo poškodovati in ne uničiti, ne smejo se izvažati in ne odnašati v tujino itd. Po 17. členu omenjenega zakona se lahko pravica uporabe kulturnega spomenika in lastninska pravica na kulturnem spomeniku na podlagi zakona omeji, da se spomenik zavaruje, konservira ali restavrira ali da se zavarujejo kulturne in druge potrebe, če je to v splošno korist. Pravica uporabe na kulturnem spomeniku se lahko z odločbo pristojnega organa prenese z enega imetnika na drugega, kulturni spomenik, ki je nepremičnina, pa se lahko razlasti, če je to v splošno korist. Glede prenosa pravice uporabe in glede razlastitve se uporabljajo določbe zakona o razlastitvi.
Iz gornjih določb temeljnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov sledi, da se pri prenosu pravice uporabe z enega imetnika na drugega ali pri prenosu lastninske pravice na družbeno skupnost — uporabljajo določbe zakona o razlastitvi, tj. da se odškodnina zanje odmerja po načelih in merilih, ki so določena v omenjenem zakonu. V primerih, ko gre za obveznosti, naložene imetnikom kulturnih spomenikov (6. člen idr. temeljnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov), pa je pravica do odškodnine delno urejena, kar se tiče omejitve njihovih pravic oziroma poravnave stroškov z vzdrževanjem kulturnega spomenika ali morebitne škode, povzročene z izpolnjevanjem zakonskih obveznosti (8. in 9. člen). Način, kako je to v temeljnem zakonu o varstvu kulturnih spomenikov predpisano, kaže, da te pravice niso popolnoma zavarovane, kot to niso niti sami kulturni spomeniki.
III	Republiški zakoni o varstvu kulturnih spomenikov prav tako urejajo pravice in obv^nosti imetnikov kulturnih spomenikov — kar se tiče njihovega
varovanja in vzdrževanja. Po določbah zakona o varstvu kulturnih spomenikov SR Bosne in Hercegovine (čl. 13, 14, 17, 20 idr.) trpi stroške v zvezi z varovanjem in vzdrževanjem kulturnega spomenika ter v zvezi s termičnim varstvom spomenika sam imetnik. Ce terja vzdrževanje kulturnega spomenika ali pa njegovo popravilo ali konserviranje izredne stroške, ki presegajo dohodke ali druge materialne koristi, ki jih ima od kulturnega spomenika, imetnik ni dolžan trpeti takih presežnih stroškov. V tem primeru lahko organ, ki je pristojen za spomeniško varstvo, poravna take stroške iz svojih sredstev, kar pomeni, da je predvidena možnost kritja takih stroškov iz družbenih sredstev. Ce naj imetnik kulturnega spomenika poskrbi, da je spomenik dostopen javnosti, je treba pri odločbi o tem upoštevati njegove gmotne in osebne razmere, njegove možnosti, da napravi spomenik dostopen javnosti, in stroške, ki so mu s tem povzročeni itd.
Podobne določbe glede stroškov za varovanje in vzdrževanje kulturnih spomenikov ter za izvajanje tehničnega varstva in glede izrednih stroškov — da postane spomenik dostopen javnosti itd., vsebujejo tudi drugi republiški zakoni o varstvu kulturnih spomenikov. To so členi 18, 19, 22, 24 idr. zakona o varstvu kulturnih spomenikov SR Crne gore; členi 18, 19, 22, 25 idr. zakona o varstvu kulturnih spomenikov SR Hrvatske; členi 12,13, 16, 21 idr. zakona o varstvu kulturnih spomenikov' SR Makedonije; členi 16, 17, 27 idr. zakona o varstvu kulturnih spomenikov SR Slovenije'ter členi 13,14,T6, 22 idr. zakona o varstvu kulturnih spomenikov SR Srbije. Določbe nekaterih republiških zakonov, npr. zakona o varstvu kulturnih spomenikov SR Makedonije, nekaj bolj natančno urejajo pravice imetnikov kulturnih spomenikov, da ti niso dolžni trpeti stroškov, ki presegajo dohodke oziroma koristi od kulturnega spomenika, temveč da te stroške poravna občina.
Iz naštetih določb omenjenih republiških zakonov sledi tudi, da v njih ni popolnoma urejeno vprašanje odškodninske pravice lastnikov in drugih imetnikov kulturnih spomenikov, kadar gre za omejitev njihovih pravic in naložitev konkretnih obveznosti. Obstoj različnih obveznosti imetnikov kulturnih spomenikov pri posameznih vrstah spomenikov terja vsekakor tudi rešitev vprašanj'a, ali dajejo take obveznosti pravico do odškodnine in v kolikšni meri. Zato je treba z zakonom določiti ustrezna merila za odmero povračila stroškov, s katerimi je zvezano izpolnjevanje takih obveznosti, oziroma škode, ki je posledica takih omejitev.
IV.	Prvi odstavek 25. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije določa, da se smejo nepremičnine, na katerih imajo občani in pravne osebe lastninsko pravico, proti pravični odškodnini razlastiti, ali pa ta pravica omejiti, če to terja na podlagi zveznega zakona določen splošni interes. Glede pojma nepremičnine ne dela ustava nikakršne razlike, tako da sc določba nanaša tudi na nepremičnine, ki so kulturni spomeniki. Ce naj bodo torej take nepremičnine razlaščene ali 1'stninska pravica na njih omejena, je to mogoče storiti le proti odškodnini, ki mora biti pravična.
Po drugem odstavku omenjenega člena ustave SFRJ se smef lastninska pravica na predmetih, ki imajo poseben kulturni pomen, na podlagi zakona omejiti, če to terja splošni interes Ker ustava SFRJ ne predvideva razlastitve premičnin, temveč samo omejitev lastninske pravice na njih, je treba ta odstavek razu-
meti tako, da se nanaša samo na premičnine, ki so zaradi svoje zgodovinske ali kulturne vrednosti posebnega kulturnega pomena za družbeno skupnost.
Iz gornjega sledi, da je režim omejitve lastninske pravice na nepremičninah, ki so kulturni spomeniki, kot je predviden v temeljnem zakonu o varstvu kulturnih spomenikov, v osnovi skladen z ustavnimi določbami, da pa gre lastnikom, katerim je lastninska pravica na takih nepremičninah omejena, po prvem odstavku 25. člena ustave SFRJ pravična odškodnina. Zato mora priti v zveznem zakonu in v republiškin zakonih o varstvu kulturnih spomenikov, kadar gre za omejitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so kulturni spomeniki, do popolnega izraza ustavno načelo o pravični odškodnini/
Ce se torej omejuje lastninska pravica in lastnikom nepremičnin, ki so . kulturni spomeniki, nalagajo obveznosti, jim mora biti za take omejitve oziroma obveznosti priznana pravica do pravične odškodnine Omenjeni zakoni pa ne dajejo dovolj poroštva, da bi se moglo uveljaviti načelo pravične' odškodnine, razen kadar je lastninska pravica na nepremičninah razlaščena ali prenesena na drugega. Kot je torej že rečeno, so omenjeni zakoni v tein pogledu nepopolni in zato pravice lastnikov takih nepremičnin po omenjenih zakonih niso dovolj zavarovane. Drži, da so omejitve lastninske pravice in obveznosti lastnikov takih spomenikov lahko različne, vendar je treba prav zato v omenjenih zakonih za vsak tak primer določiti tudi ustrezna merila za pravično odškodnino. Vse to je treba rešiti v reviziji zakonov, ki jo zahteva izvajanje ustavnih amandmajev.
V.	Na podlagi 1. točke prvega odstavka 241. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije je Ustavno sodišče Jugoslavije po javni obravnavi
odločilo:
1.	Temeljni zakon o varstvu kulturnih spomenikov '(».Uradni list SFRJ« št. 12/65) ter zakon o varstvu kulturnih spomenikov SR Bosne in Hercegovine (»Službeni list SR BiH« št. 31/65), zakon o varstvu kulturnih spomenikov SR Crne gore (»Službeni list NR Crne gore« št. 37/60 in »Službeni list SR Crne gore« št. 12/65), zakon o varstvu kulturnih spomenikov SR Hrvatske (»Narodne novine SRH« št. 7/67), zakon o varstvu kulturnih spomenikov SR Makedonije (»Služben vesnik na SRM« št. 16/65), zakon o varstvu kulturnih spomenikov SR Slovenije (»Uradni list LRS« št. 26/61 in »Uradni list SRS« št. 11/65) in zakon o varstvu kulturnih spomenikov SR Srbije (»Službeni glasnik SRS« št. 3/66) — ne predvidevajo v celoti odškodnirie za omejitve lastninske pravice na nepremičninah, ki so kulturni spomeniki, in ne ustreznega povračila stroškov, ki jih imajo lastniki z vzdrževanjem spomenikov.
2.	Ustavno načelo o pravični odškodnini mora biti upoštevano tudi, kadar gre za nepremičnine, ki sc kulturni spomeniki, če je lastnikom lastninska pravica na takih nepremičninah omejena.
Ža obliko in višino te odškodnine veljajo ustrezno pravna pravila o odškodnini.
3.	To odločbo objaviti v »Uradnem listu SFRJ« in v uradnih listih vseh socialističnih republik.
4.	S to odločbo seznaniti Zvezno skupščino in vse republiške skupščine ter jo vročiti: Zveznemu svetu za izobraževanje in kulturo, Zveznemu svetu za pravosodje, Zveznemu sekretariatu za finance, Sekretaria-
tu za zakonodajo in organizacijo v Zveznem izvršnem svetu, vsem republiškim sekretariatom za izobraževanje in kulturo in Ljubomiru Bošnjaku iz Melencev.
VI.	Ustavno sodišče Jugoslavije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsedujoči sodnik dr. Jovan Djor-djevič in sodniki Ivan Božičević, Neda Božinovič, dr. Asen Grupče, Sefket Maglajlič, Nikola Srzentić, dr. Ivo Sunarič, Jože Zemljak in dr. Aleksandar Fira.
U št. 44/68
Beograd, dne 23. decembra 1969.
Nadomestuje predsednika Ustavnega sodišča Jugoslavije sodnik
dr. Jovan Djordjević s. r.
52.
Na podlagi 40. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št 20-219'65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil :
Vinko G 1 a n z , diplomirani inženir arhitekture, se z 31. marcem 1970 razreši dolžnosti svetovalca v
Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, ker odhaja v pokoj.
St. 111-19/63
Ljubljana, dne 16. marca 1970.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
53.	'
Na podlagi tretjega odstavka 29. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149 65) in na predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
l	■	/-	i
Peter G1 u h a r , diplomirani pravnik in porftoč-nik republiškega sekretarja za notranje zadeve, se imenuje za republiškega podsekretarja v republiškem sekretariatu za notranje zadeve.
Št. 111-15/63
Ljubljana, dne 16. marca 1970.
Izvršni svet 'Skupščine Socialistične republike Slovenije
v	Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANA 87.
Na osnovi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Uradni Ust SRS, št. 11-64 in št. 36/65) in 6. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljana (Glasnik, št. 13/69) je skupščina mesta Ljubljane na 3 ločeni seji mestnega zbora in 3. ločeni seji zbora delovnih skupnosti dne 19. 3. 1970 sprejela
ODREDBO
o najvišji ceni za konzumno mleko v prodaji na drobno 1 2
1.	člen
S to odredbo se določa najvišja drobnoprodajna cena 1,60 din za liter pasteriziranega mleka standardne kakovosti s 3,2 % tolščo v litrski polietilenski embalaži.
2.	člen
Delovne organizacije, ki odkupujejo mleko na območju mesta Ljubljane, so dolžne za vse količine
mleka, ki jih odkupijo, povečati odkupno ceno mleka, ki je veljala na dan 31. XII. 1969, za 0,10 din pri litru.
3.	člen
Delovne organizacije, ki oskrbujejo mesto Ljubljana z mlekom, so dolžne zagotoviti zadostne količine pasteriziranega mleka standardne kakovosti s 3,2 °/o tolšče v litrski polietilenski embalaži.
4.	člen
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o maloprodajni ceni pasteriziranega mleka (Glasnik, št. 22/67).
5.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 010-025/70
Ljubljana, dne 19. marca 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing., 1. r.
88.
6
Na podlagi 13., 16. in 20. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67), 11 člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št: 16 67), 7. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik, št. 31'67) in 1. ter 6. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljane! (Glasnik, št. 13/69) je skupščina mesta Ljubljane na 10. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1970 sprejela
SKLEP
o soglasju k cenam za potrošeno vodo iz Mestnega vodovoda Ljubljana
• 1
S tem sklepom daje skupščina mesta Ljubljane soglasje k cenam za potrošeno vodo, ki jih je sprejel’ delavski svet komunalne delovne organizacije Mestni vodovod Ljubljana.
2
Cene za potrošeno vodo znašajo:
a)	za gospodinjstva, obrate družbene prehrane, šole, socialno-varstvene, kulturne, znanstvene institucije, ki ne poslujejo po načelih gospodarskih organizacij in zdravstvene ustanove, javna kopališča, javne in športne objekte, državno upravo, družbeno-politične organizacije in JLA, komunalne delovne organizacije »-Snaga-" za čiščenje ulic, »Rast-*- za zalivanje zelenic in ekonomsko enoto mestnega prometa Ljubljana-trans-port 0,80 din za 1 m3 potrošene vode;
b)	za gospodarske organizacije — 1,10 dinarjev za 1 m3 potrošene vode.
3
Komunalna delovna organizacija Mestni vodovod Ljubljana obračunava prvi odčitek potrošene vode po uveljavitvi tega sklepa po dosedanjih cenah, v nadalje pa po cenah tega sklepa.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po' objavi v »Uradnem listu SRS.«-
St. 010-028/70
Ljubljana, dne 19, marca 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., i. r.
89.
Na podlagi 31., 16. in 20. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67), 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo korriunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 7. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik, št. 31/67) in 1. ter 6. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljane (Glasnik, št. 13/69) je skupščina mesta Ljubljane na 10. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1970 sprejela
(	SKLEP
o soglasju k ceni za uporabo kanalizacije v Ljubljani
S tem sklepom daje skupščina mesta Ljubljane soglasje k ceni za uporabo kanalizacije v Ljubljani, ki jo je sprejel delavski svet komunalne delovne organizacije Kanalizacija Ljubljana.
2
Uporaba kanalizacije se obračunava po m-1 potrošene vode iz mestnega vodovoda oziroma po količini oddane odpadne vode iz lastnih vodnjakov in črpališč in znaša 0,81 din.
Komunalna delovna organizacija Kanalizacija Ljubljana obračunava svoje storitve po prvem odčitku potrošene vode po uveljavitvi tega sklepa po dosedanjih cenah, nadalje pa po cenah tega sklepa.
Za zagotovitev razvojnega programa v obdobju 1970 — 1978 je dolžna komunalna delovna organizacija Mestni vodovod Ljubjana iz dela akumulacije dosežene ha 1 m5 prodane vode izločiti v poslovni sklad:
leta 1970	•	•	t	•	. 0,1950
leta 1971	• • * «	. 0,1850
leta 1972		
leta 1973		.	0,1300
leta 1974		.	0,1250
leta 1975		. 0,1000
3
Za zagotovitev razvojnega programa v obdobju 1970—1977 je dolžna komunalna ejelovna organizacija Kanalizacija Ljubljana .iz dela akumulacije dosežene na m3 odvedene vode izločiti v poslovni sklad:
leta 1970 leta 1971 leta 1972 leta 1973 leta 1974 leta 1975
din
............ 0,2270
.	:	:	.	.	o,i66o
;	.	;	.	.	o,i6io
.	:	:	.	.	0,0800
:	i	:	:	.	0,1270
.	i	:	.	.	o,i48o
5
4
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati odlok o določitvi cen za potrošeno vodo in uporabo kanalizacije (Glasnik, št. 36/65).
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati odlok o določitvi cen za potrošeno vodo in uporabo kanalizacije (Glasnik, št. 36/65).

padkov iz stanovanjskih in poslovnih površin na m2 stanovanjske oziroma poslovne površine izločati v poslovni sklad 0,02 din v letih 1970—1975.
/
6
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi »■Uradnem listu SRS.«
St. 010-030/70
Ljubljana, dne 19. marca 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., 1. r.
90.
Na podlagi 13., 16. in 20, člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/07), 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Ur. 1. SRS, št. 10/67), 7. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik, št. 31/67) in 1. ter 6. člena odloka o začasni organizaciji in delu skupščine mesta Ljubljane (Glasnik, št. 13/69) 'je skupščina mesta Ljubljane na 10. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti duc 19. marca 1970 sprejela
SKLEP
o soglasju k cenam za odvoz smeti in odpadkov komunalnega podjetja Snaga Ljubljana
' ! 1
S tem sklepom daje skupščina mesta Ljubljane soglasje k cenam za odvoz smeti in odpadkov, ki jih je sprejel delavski svet komunalne delovne organizacije Snaga Ljubljana.
2
Cene za odvoz smeti in odpadkov in za uporabo odlagališč znašajo:
a)	za gospodinjstva, šolske, znanstvene institucije, ki ne poslujejo po načelih gospodarkih organizacij, socialno-varstvene in zdravstvene ustanove od m2 uporabe tlorisne površine 0.11 din mesečno;
b)	za poslovne prostore od m2 uporabne tlorisne površine 0,14 din mesečno.
3
Ze cene odvoza odpadnega materiala, ogorkov, fekalij in za uporabo javnih odlagališč se predpiše neposredna družbena kontrola cen v obliki obveščanja o cenah (evidentiranje cen).
Komunalna delovna organizacija Snaga Ljubljana mora vsako spremembo teh cen prijaviti 30 dni pred uveljavitvijo Zavodu za analize in cene Ljubljana.
4
Komunalna delovna organizacij® Snaga Ljubljana obračunava svoje storitve po cenah iz 2. člena tega sklepa od prvega naslednjega mčseca po uveljavitvi tega sklepa.
5
Za zagotovitev razvojnega programa v obdobju 1970—1975 je dolžna komunalna delovna organizacija Snaga iz akumulacije dosežene z odvozom smeti in od-
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k cenam za odvoz smeti in odpadkov ter za uporabo odlagališč komunalne delovne organizacije Snaga Ljubljana (Glasnik, št. 15/67).
7
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS.«
St. 010-033/70
Ljubljana, dne 19. marca 1970.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing., 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 91.
Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69 in št. 40/69) in na podlagi izida referenduma opravljenega dne 15. marca 1970 je svet krajevne skupnosti Grosuplje na seji dne 17. marca 1970 sprejel
V
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje šole v Grosupljem in otroško varstvene ustanove
I
Na območju krajevne skupnosti Grosuplje, ki obsega naselja: Grosuplje, Brezje, Hrastje, Brvace, Perovo. Jerova vas, Spod Duplice. Blato in Gatina, se uvaja krajevni samoprispevek v denarju za sofinanciranje gradnje šole v Grosupljem in otroško varstvene ustanove (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek).
II
Samoprispevek se uvaja in plačuje za čas od 1. aprila 1970 do 31. marca 1974.
III
Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Grosuplje in to:
1.	občani. Hi imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, od katerih se plačuje prispeVek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, plačujejo samoprispevek po stopnji 2 »/o od neto osebnih dohodkov (vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu);
2.	starostni, družinski in invalidski upokojenci, plačujejo samoprispevek po stopnji 2°/o od pokojnine;
:	3. zavezanci od kmetijstva plačujejo samoprispe-
vek po stopnji 5°/o od katastrskega dohodka;
4.	zavezanci prispevka iz osebneeo dohodka bd samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih
dejavnosti in zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, plačujejo samoprispevek po stopnji 3 % od dohodka, ki je osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka.
/ t
IV
Zavezanci plačujejo samoprispevek takole:
1.	za zaposlene občane, katerim se odmerja samoprispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec dohodkov ob izplačilu dohodkov;
2.	upokojencem obračunava samoprispevek komunalni zavod za socialne zavarovanje ob izplačilu pokojnin;
3.	zavezancem iz točke III pod 3. in 4 tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava skupščine občine v rokih in na način kot prispevek iz osebnega dohodka.
V
Plačevanja samoprispevka so oproščeni naslednji dohodki: nagrade vajencev v gospodarstvu ter učencev in študentov na praksi, štipendije in posojila za šolanje, prejemki iz zdravstvenega varstva, nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, pomoč za opremo novorojenčka, otroški dodatek, invalidnine vojaških in mirodobnih vojnih invalidov, invalidski dodatki, socialne podpore, priznavalnine ter drugi prejemki socialnega značaja.
Obveznosti plačevanja so oproščeni tudi:
—	upokojenci, katerih mesečna pokojnina je nižja od 500 din, /
—	zavezanci prispevka od kmetijstva, če katastrski dohodek ne presega 200 din.
VI
Objekt, za katerega je uveden samoprispevek, mora biti dokončan do 31. XII. 1971.
VII
Sredstva iz samoprispevka se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti Grosuplje.
Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti.
VIII
Iz samoprispevku bo za gradnjo šole in otroško varstvene ustanove zbranih predvidoma 2,100.000 din.
Samoprispevek realiziran po plačilu investicije se uporabi za plačilo anuitet od posojil najetih za gradnjo šole in otroško varstvene ustanove.
Razliko med vrednostjo celotne investicije in realizacijo samoprispevka bosta financirali občinska skupščina in TIS Grosuplje iz lastnih in drugih virov.
IX
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Grosuplje, dne 17 marca 1970.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Grosuplje
Janez Jakopin 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE' LJUBLJANA MOSTE-POLJE
92.
Na podlagi 13. in 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64), 11. in 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3o/64) ter 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Mo-ste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih, skupnosti dne 12. marca 1970 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1970
1.	člen
Občinski proračun za leto 1970 obsega:
din
dohodke	17,179.534
razporejene .dohodke	16,325.457
nerazporejeni dohodki	654.077
2.	člen
V rezervni sklad občine se razporedi 1 % vseh dohodkov, razen od prenesenih sredstev.
3.	člen
I
Uprava občinske skupščine razpolaga v skladp z zakonom s sredstvi, ki ^o ji dodeljena za redno dejavnost in za posebne namene.
Uprava občinske skupščine kot'svoja sredstva za delo uporabi tud; dohodke, ki jih doseže s svojo dejavnostjo. Uprava ta sredstva skupno s sredstvi proračuna občine razporedi s svojim finančnim načrtom za redno dejavnost, posebne namene ali opremo.
4.	člen
Za odplačevanje najetih posojil — anuitet — se zagotovi za leto 1970 znesek 1,884.962 din.
5.	člen	(
Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da v letu 1970 odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo v ta namen kot kredit.
Sredstva, porabljena po tem času, morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. decembra 1970.
6.	člen
Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da razporeja nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) za nepredvidene ali premalo predvidene izdatke na posameznih postavkah do zneska 50.000 din za posamičen primer.
, Svet za družbeni načrt in finance poroča občinski skupščini o razporeditvi tekoče proračunske rezerve.
1
7.	člen
9. člen
V upravičenih primerih odloča svet za družbeni	Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Urad-
načrt in finance, da se prenesejo sredstva iz enega v nem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970. drugi glavni namen.	št. 400-10/69-G
8.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1970 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in / posebnem delu proračuna.
Ljubljana, dne 13. marca 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
	Proračun	občine Ljubljana	Moste-Polje za leto 1970		
Vrsta	_ ,	... dohodkov	Dohodki		Znesek	Štev. glavni namen	Razpored dohodkov	Znesek
i	Prispevki	13,756.804	03	Kulturno-prosvetna dejavnost	414.800
2	Davki	3,243.420	04	Socialno skrbstvo	2,721.300
3	Takse	29.250	05	Zdravstveno varstvo	673.300
6	Dohodki organov m		06	Komunalna dejavnost	845.500
	razni drugi dohodki	150.000	07	Delo (državnih organov	2,925.500
9	Prenesena sredstva'	—	12	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,145.000
	/		13	Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev	1,193.100
			14	Negospodarske investicije	2,910.962
			16	Gospodarski posegi	3,169.200
			17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let	155.000
			18	Rezervni sklad	171.795
			19	Nerazporejeni dohodki	854.077
	Skupaj :	17.179.534		Skupaj :	17.179.534
93.
5. člen
Na podlagi 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 12. marca 1970 sprejela
<
ODLOK
o ukinitvi sklada za financiranje kulturne dejavnosti in sklada za financiranje telesno kulturne dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 402-20/66
Ljubljana, dne 13. marca 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
Sklad za financiranje kulturne dejavnosti in sklad za financiranje telesno kulturne dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje se ukineta.
2.	člen
Sklada sestavita zaključni račun po stanju na dan 31. decembra 1969.
/
3.	člen
Sredstva ukinjenega sklada za financiranje kulturne dejavnosti ugotovljena z zaključnim računom se prenesejo na občinsko zvezo kulturno-prosvetnih organizacij in svobod Ljubljana Moste-Polje.
4.	člen
94.
Na podlagi 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti SRS (Uradni list SRS, št. 36/64, št. 43/67 in št. 40/68) ter 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. marca 1970 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za pospeševanje gostinstva in obrti
§
I.	SPLOŠNA DOLOČILA
v Sredstva ukinjenega sklada za financiranje telesno kulturne dejavnosti ugotovljena z zaključnim i'ačunom se prenesejo na občinsko zvezo za telesno kulturo Ljubljana Moste-Polje.
1.	člen
Ustanovi se sklad za pospeševanje gostinstva in obrti.
Stran 132
2.	člen *
Sklad je pravna oseba.
3.	člen
Sklad za pospeševanje gostinske in obrtne dejavnosti bo podpiral razvoj teh dejavnosti — predvsem zasebnikov na podlagi ugotovljenih potreb in drugih pogojev.
4.	člen
Sklad ima statut, s katerim se določi način poslovanja	in druge pravice in dolžnosti upravnega
odbora. Statut sklada sprejme UO sklada, potrdi pa ga skupščina občine Ljubljana Moste-Polje.
5.	člen
Sklad ima sedež pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje.
6.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov, ki jih imenuje skupščina občine izmed odbornikov in drugih občanov.
Mandatna doba upravnega odbora sklada je 2 leti.
II.	SREDSTVA SKLADA
7.	člen
Dohodki sklada se formirajo iz proračunskih sredstev občine in drugih virov.
8.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za pospeševanje gostinske in obrtne dejavnosti na osnovi finančnega načrta, programa ter načrta razvoja teh dejavnosti, predvsem za modernizacijo, rekonstrukcijo in novogradnjo objektov namenjenih gostinstvu in obrti.
9.	člen
UO sklada določi vsako leto pogoje za dodeljevanje posojil posameznim interesentom.
Posojila odobrava upravni odbor.
10.	člen
Sredstva sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme UO sklada, potrdi pa skupščina občine Ljubljana Moste-Polje.
Sredstva sklada se uporabljajo namensko.
Sklad ima lahko tudi tekočo rezervo, ki pa ne sme presegati 10% sredstev sklada.
11.	člen
Finančni načrt sklada mora biti usklajen z delovnim programom razvoja gostinstva in obrti ter smernicami občinske skupščine.
12.	člen
Razporeditev in uporaba sredstev se izkazuje z zaključnim računom sklada Zaključni račun sprejme UO sklada in ga predloži hkrati s poročilom o poslovanju skupščini občine Ljubljana Moste-Polje.
13.	člen
Sklad lahko prevzema obveznosti samo do višine sredstev, ki jih v posameznem letu predvideva s finančnim načrtom.
III.	POSLOVANJE SKLADA
14.	člen	i
Delo sklada je javno.
Upravni odbor sklada poroča skupščini po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
15.	člen
Sklad posluje po določilih zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SRS in drugih "veljavnih predpisih, po družbenem načrtu in smernicah organov občinske skupščine.
16.	člen
Sprejeti finančni načrt predloži sklad najkasneje 15 dni po sprejemu finančni službi občinske skupščine.
Finančni načrt mora biti sprejet pred začetkom leta, za katero se nanaša oz. najkasneje 15 dni po sprejemu proračuna občine.
Do sprejema finančnega načrta (največ 3 mesece) se financiranje izvaja na podlagi načrta za preteklo leto.
17.	člen
Administrativne in druge posle opravlja oddelek za gospodarstvo, finančne pa za finance pristojen občinski upravni organ.
IV.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 021-6/70-1
Ljubljana, dne 13. marca 1970.
Predsednik
t	skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r.
“ ;
95.
Na podlagi 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 38/64, št. 1/67, št. 54/67 in št. 30/68) in 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti V SRS (Uradni list SRS, št. 36/64, št. 10/65 in št. 43/67) in 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. marca 1970 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ustanovi se sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: sklad) v občini Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
3.	člen
Sklad ima statut, s katerim se določi način poslovanja ter pravice in dolžnosti sklada. Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine Ljubljana Moste-Polje.
4.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov, ki jih imenuje občinska skupščina izmed odbornikov -in drugih občanov.
Mandatna doba upravnega odbora sklada je 2 leti.
5.	člen
Sklad skrbi za pospeševanje kmetijske proizvodnje pri zasebnih kmetovalcih, tako da pripravlja razvojne programe, skrbi za dopolnilno izobraževanje kmetijskih proizvajalcev za proučevanje nov h tehnoloških postopkov in raziskovalno delo ter podpira preusmeritev zasebne proizvodnje v intenzivno blagovno proizvodnjo.
6.	člen
Sklad ima sedež pri skupščini občine Ljubljana
Moste-Polje.
A
II.	SREDSTVA SKLADA
7.	člen
Sredstva in dohodki sklada:
1.	zakupnina od kmetijskih zemljišč pod upravo občine Ljubljana Moste-Polje,
2.	dohodki od pavšalne skočnine,
3.	dotacija iz proračuna,
4.	drugi dohodki (volila, darila, prispevki itd.),
5.	drugi viri dohodkov.
8.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za pospeševanje kmetijstva na osnovi finančnega načrta in programa razvoja kmetijstva, zlasti pa:
1.	izdelavo razvojnih načrtov kmetijstva,
2.	za organizacijo zbiranja in zboljšanja kvalitete
mleka,	V
3.	pospeševalno, nasvetovalno in poročevalsko službo,
4.	izobraževanje (predavanja, strokovne ekskurzije, seminarje),
5.	za organizacijo vzorčnih kmetij in kmetijskih razstav,
6.	proučevanje novih tehnoloških postopkov v kmetijstvu,
7.	znanstveno raziskovalno delo v kmetijstvu (pedološke analize, analize krme itd.),
8.	regresiranje skupinske nabave mehanizacije.
9.	regresiranje obrestne mere za kredite, ki jih posamezni kmetje najamejo za modernizacijo svoje proizvodnje,
10.	regresiranje nakupa plemenske živine zasebnim kmetovalcem,
11.	za pokrivanje izdatkov v zvezi z umetnim osemenjevanjem govedi in nabavo plemenjakov v naravnem pripustu (bikov, merjascev).
9.	člen
Upravni odbor sklada določi vsako leto pogoje za dajanje sredstev in regresov kmetovalcem in jih objavi v glasilu SZDL Ljubljana Moste-Polje »Naši skupnosti«.
Kredite iz sredstev sklada odobrava upravni odbor.
10.	člen
Sredstva sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa skupščina občine Ljubljana Moste-Polje.
Sklad ima lahko tudi tekočo rezervo, ki ne sme presegati 12 °/o sredstev sklada.
11.	člen
Finančni načrt mora biti usklajen z delovnim programom razvoja kmetijstva in smernicami občinske skupščine.
Sredstva, ki jih sklad dobi od občinske skupščine ali koga drugega za določen namen, se smejo uporabiti le za namen, za katerega so bila dana.
12.	člen
Razporeditev in uporaba sredstev se izkazuje z zaključnim računom sklada	,
Zaključni račun sprejme upravni odbor sklada in ga predloži hkrati s poročiiom-o poslovanju skupščini občine Ljubljana Moste-Polje.
13.	člen
Sklad lahko prevzame obveznosti samo do višine sredstev, ki se jih s finančnim načrtom predvideva v posameznem letu.
III.	POSLOVANJE SKLADA
14.	člen
Delo sklada je javno.
Upravni odbor sklada poroča skupščini po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
15.	člen
Sklad poslpje pc določilih zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SRS in drugih veljavnih predpisih, po družbenem planu in smernicah organov občinske skupščine.
16.	člen
Sprejeti finančni načrt predloži sklad najkasneje 15 dni po sprejemu finančni službi občinske skupščine.
Finančni načrt mora biti sprejet pred začetkom leta, za katero se nanaša oz. najkasneje 15 dni po sprejemu proračuna občine.
Do sprejema finančnega načrta (največ 3 mesece) se financiranje izvaja na podlagi načrta za preteklo leto.
17.	člen
Administrativne in druge posle opravlja oddelek za gospodarstvo, finančne pa za finance pristojen upravni organ skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
B.
1.	Vzgojno varstveni zavod (vrtec v Polju —
ob Rjavi cesti)	1,750.000
2.	Vzgojno varstveni zavod (vrtec Kodeljevo)
v Ljubljani	2,350.000	4,100.000
IV.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
»Uradnem listu SRS«.
St. 021-5/70-1
Ljubljana, dne 13. marca 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Poljč
Polde Maček 1. r.
96.
Na podlagi 93. in 100. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 35/64, št. 51/64, št. 28-66, št. 1-67, št. 54/67 in št. 30/68) in 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. marca 1970 sprejela
SKLEP
o finančnem programu za financiranje gradnje telovadnic ter vzgojno varstvenih zavodov in najetju posojil
1
S tem sklepom se ureja financiranje gradnje:
1.	Telovadnice pri Osnovni šoli Vide Pregare v Ljubljani,
2.	Telovadnice pri Osnovni šoli Polje,
3.	Vzgojno varstvenega zavoda (vrtec Polje — ob Rjavi cesti),
4.	Vzgojno varstvenega zavoda (vrtec Kodeljevo) v Ljubljani.
Investitor -je občina Ljubljana Moste-Polje.
V	2
Skupna vrednost vseh investicij je 6,600.000 dinarjev in sicer:
3
Investicije bodo končane:
1.	Telovadnici pri Osnovni šoli Vide Pregare v Ljubljani in Osnovni šoli v Polju v letu 1970/71,
2.	Vzgojno varstveni zavod — vrtec Polje v letu 1970,
3.	Vzgojno varstveni zavod — vrtec Kodeljevo v letu 1971.
4
Za investicijska dela bodo zagotovljena tale sredstva:
Za telovadnice:
—	lastna sredstva
—	posojilo pri KBH Ljubljana Skupaj :
din
450.000
2.050.000
2.500.000
Za VVZ-vrtce:
—	lastna sredstva	300.000
—	sredstva delovnih	organizacij	300.000
—	posojilo pri KBH	Ljubljana	1,450.000
—	sredstva TIS Ljubljana	2,050.000
S kupaj :	4,100.000
Posojilojemalec je občina Ljubljana Moste-Polje. Posojilo se najema za dobo 10 let, obrestna mera
bo 2 0/o.
5
Vračanje posojila z 2 “/o obrestmi v skupnem znesku 3,879.080 dinarjev se zagotovi v vsakoletnem proračunu občine.
6
Za izvajanje tega finančnega načrta skrbi svet za družbeni načrt in finance skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
I	;	’ v
/ , 7
' Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
\ A.
1.	Telovadnice pri Osnovni šoli Vide Pregare
Ljubljana	1,250.000
2.	Telovadnice pri Osnovni šoli
Polje	1,250.000_________2,500.000
St. 402-27/70-1
Ljubljana, dne 13. marca 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 97.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, št. 43/67 in št. 40/68) in 111. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1970 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Vrhnika za leto 1970 1. člen
✓
Proračun občine Vrhnika za leto 1970 obsega:
dohodke v znesku	din 7.149.588
ki se zmanjšajo za sredstva sklada za uporabo mestnega zemljišča	1.012.700
tako, da ostane za financiranje proračuna	6.136.888
razporejene dohodke v znesku	5.921.337
nerazporejene dohodke (tekoča	
proračunska rezerva) v znesku	215.551
2. člen
Sredslva, ki so predvidena v proračunu za skupno financiran le raznih organov in zavodov, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodi.
3.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov lahko najame ustrezno višino posojila za potrebe financiranja proračunskih izdatkov.
4.	člen
O izplačilih iz sredstev proračunske rezerve odloča skupščina občine.
5.	člen
Iz dohodkov proračuna za leto 1970, razen prenesenih sredstev iz leta 1969, se vlaga v rezervni sklad občine 1 “/o sredstev.
6.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine za leto 1970 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1970, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
7.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v x Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 6/4-010-03/70
Vrhnika, dne 24. februarja 1970.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika Franci Širok 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda izdatkov proračuna občine Vrhnika za leto 1970
dohodkov	Dohodki		Skupaj	Štev. glavni namen	Razpored dohodkov	skupaj
i	Prispevki	3.451.347	01	Izobraževanje in vzgoja	35.000
2	Davki	1.953.395	02	Znanstvena dejavnost	2.000
3	Takse	318.200	03	Kulturno-prosvetna dejavnost	25.000
6	Dohodki organov in		04 ,	Socialno skrbstvo	629.620
	razni drugi dohodki	40.000	05	Zdravstveno varstvo	171.840
8	Prenesena sredstva	367.946	06	Komunalna dejavnost	22.000
	Dopolnilna sredstva	„ 6.000	07 08	Delo državnih organov Narodna obramba	2.262.448 391.600
	S				
	/		12	Dejavnost krajevnih skupnosti	80.000
	/		13	Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev	651.000
	/		14	Negospodarske investicije	1.258.869
			15	Gospodarske investicije	-	44.370
			16	Gospodarski posegi	269.000
			18	Vlaganje v rezervni sklad	78.590
			19	Nerazporejeni dohodki	215.551
	Skupaj	,	6.136.888		S kupaj:	6.136.888
Splošni akti komunalnih skupnosti
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV NOVA GORICA
98.
Na podlagi 11. člena statuta komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica je skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica na 14. seji dne 25. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o podaljšanju mandata članom skupščine komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica
t	, I
Podaljša se mandat članom skupščine komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica.
II
Ta sklep je sestavni del statuta skupnosti in velja do konstituiranja nove skupščine po novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
St 06-66/70-0 '
Nova Gorica, dne 25. februarja 1970.
Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica
Predsednik
Boris Martinuč 1. r.
POPRAVEK
nomenklature zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev in faktorskih razmerij
1. Nomenklatura zdravstvenih storitev in faktorska razmerja, objavljena v Uradnem listu SRS, št.
42-269/69, se popravi, tako da se pravilno glasi:
034. Zdravniško spričevalo na zahtevo pacienta; individualno zdravniško spričevalo ali strokovno poročilo na zahtevo upravičenih naročnikov pregleda (pregled posebej). Pregled in zdravniško poročilo pri alkoholizirani osebi 20
043.	Vsem storitvam, ki se izvajajo pri predšolskih otrocih, se k ceni storitve.prišteje 30%.
Ta pribitek ne velja na cepljenja (061 do 071) in klinične preglede v pediatričnih ordinacijah in dispanzerjih za otroke.
044.	Storitve vseh strokovnih služb, zajete v tej nomenklaturi, se zaračunavajo v nočnem času, to je od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj, in enako tudi ob nedeljah in praznikih s 50 % pribitkom k ceni storitve.
045.	... »Posebne rentgenske storitve« pa se zaračunavajo le s 70 % cene tiste storitve. Glej tudi poglavje XXIV Rentgenologija.
046.	. . . priračuna 30% pribitka k ceni pregleda (postopek verifikacije je določen v uvodnem delu te nomenklature).
080. . . . (injekcije, odvzemi materiala za labora-
torijske preiskave ipd.) • . . . . . . . .	10
128.	. . . pregledi nabornikov in športnikov; sistematski zdravniški pregledi......................20
129.	Kontrolni pregled ..........................14
črta se besedilo v oklepaju
237. Elektroencefalogram v induciranem spanju .	144
340. Pregled in. ocena cervikalnega sekretar vlec-Ijivost; pregled in ocena cervikalnega sekretar arborizacija  ............................... 6
449. Faktor se pravilno glasi: »53«.
506., 508., 510., 512., 513., 518. in 520.: zamenja se enota »rad« z enoto »r«.
512. . . . (filtracija 0,5 — 2 mm Cu ali Zn in še 1—2 mm Al, žariščna razdalja 30—150 cm) .
528. Če doza, dana v teku seje, presega ....	5
530. ... s posebnim dozimetričnim izračunom ali
meritvijo:	...............................21
656. Galaktoza, tolerančni test — kvantitativni .	15
V opombah pod nomenklaturo 890. se črta drugi odstavek.
968. . . . rubella virus ...	'
2. Nomenklatura zobozdravstvenih storitev in faktorska razmerja, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 3-15/70, se popravi, tako da se zaporedje nomenklatur
od 030 do 034 pravilno glasi:
030.	Mortalna	amputacija pulpe..................13,5
031.	Vitalna ekstirpacija pulpe enokoreninskega
zoba.........................................23,5
032.	Mortalna ekstirpacija pulpe enokoreninskega
zoba....................................... . 20,0
033.	Vitalna ekstirpacija pulpe večkoreninskega
zoba.........................................26,5
034.	— vsak nadaljnji kanal................... . 13,5
St. 402-3/69
Ljubljana, dne 2. marca 1970.
Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo
POPRAVEK
seznama obstoječega stanja ulic, cest, trgov in naselij po občinah na območju Ljubljane
V seznamu ’ obstoječega stanja ulic, cest, trgov in naselij po občinah na območju Ljubljane, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 8-71/70 z dne 11. III. 1970 je bilo nekaj napak, ki jih popravljamo:
Občina Ljubljana Bežigrad pod zap. št. 2 je nepravilno: Belokranjska ulica — pravilno: Belokrajnska ulica.
Občina Ljubljana Center
pod zap. št. 46 je nepravilno: Grubarjevo nabbežje
—	pravilno: Gruberjevo nabrežje;
pod zap. št. 160 je nepravilno: Šlajmarjeva ulica — pravilno: Slajmerjeva ulica;
pod zap. št. 205 je nepravilno. Za vrti — pravilno: Zavrti.
Občina Ljubljana Moste-Polje pod zap. št, 128 nepravilno. Pod do šole — pravilno: Pot do šole.
Občina Ljubljana Šiška
pod zap. št. 34 je nepravilno: Djakovičeva ulica
—	pravilno: Djakovičeva cesta;
pod zap. št. 51 je nepravilno: Grobeljska ulica — pravilno Grobeljska pot;
pod zap. št. 184 je nepravilno: Vavpetičeva ulica
—	pravilno: V^vpotičeva ulica;
nepravilno so bila objavljena vsa naselja v občini Ljubljana Šiška — pravilno’
1.	Dolnice
2.	Dvor
3.	Glince
4.	Kamna gorica
5	Medno
6	Podutik 7. Stanežiče.
Občina L ubijana Vič-Rudnik pod zap. št. 1 je nepravilno: Abrahamova ulica — pravilno: Abramova ulica:
pod zap. št. 277 je nepravilno: Zabašnikova ulica
—	pravilne: Zbačnikova ulica.
Uredništvo
Izdaja Časopisni zavod -Uradni »sl SRS- - Dlrrktor m ndeovorni urednik: Jože lurae - riška tiskarna -Toneta TomSIča-. vsi v Ljubljani — Naročnina: akontacija za leto 1970 - 46 din — Reklamacije se upoSievalo le mesec đni po Izidu všake Številke — Uredništvo In uprava: Mobllana Veselova ir oo«tnt »redat J79 vn - T-lefr-n’ dir-ktrr uredništvo, uprava In knjlcr-vodstvo: JO 701. prodala orekltcl in naročnine ž.a 57a — Čekovni račun sni S-60