ZP ISKRA KRANJ 23. DECEMBRA 1972 Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŠTEVILKA 48. — LETO XI. Ze tretjič nagrade Dr. Vratislava Bedjaniča • Letos 7 nagrajencev, trije iz Zagreba in štirje iz Ljubljane • . V mali sejni sobi Kluba poslancev SRS v Ljubljani je bila v ponedeljek, 18. decembra, že tretjič majhna slovesnost, na kateri so podelili nagrade »D. Vratislava Bedjaniča«, nagrade v spomin na prof. dr. Vratislava Bedjani-ča, ustanovitelja današnje tovarne električnih aparatov v Ljubljani. Komisija v sestavu: prof. dr. Anton Ogorelec iz Ljubljane, prof. dr. Anton Dolenc iz Zagreba in prof. Mi-haj.lo Golubac iz Beograda je pregledala prispela magistrska dela, doktorske disertacije in diplomska dela s področja, za katero so bile pred. tremi leti nagrade razpisane in se odločila za sedem tehtnih del, in sicer za eno doktorsko disertacijo, dve magistrski in za štiri diplomska dela. Na današnji slovesnosti je «zbrane nagrajence in goste iz tovarne električnih aparatov, ZP Iskra in ZZA pozdravil predsednik komisije za podeljevanje vsakoletnih nagrad »Dr. Vratislava Bedjaniča«, prof. “dr. Anton Ogorelec, nato pa je dekan fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, prof. dr. ing. Albert Čebulj orisal lik dr. Vratislava Bedjaniča, čigar ime je tako tesno povezano z razvojem ljubljanske elektro- tehniške fakultete in z razvo-vajem slovenske elektro industrije. Govornik je osvetlil njegove zasluge na obeh področjih, se ob koncu zahvalil za razumevanje in podeljevanje spominskih nagrad in čestital letošnjim nagrajencem. Predsednik komisije za oceno predloženih del, prof. dr. Anton Ogorelec je nato podelil nagrade naslednjim letošnjim nagirajencem: za dpktorsko disertacijo Ferdinandu Godini z ljubljanske fakultete za elektrotehniko, dve magistrski deli Vanji Bufonu z ljubljanske in Marijanu Kunst iču z zagrebške elektrotehniške fakultete ter za štiri diplomska dela: Vojku Amerškn in Vojku Valenčiču z ljubljanske elektrotehniške fakultete ter Zoranu Vukiču in Antunu Vukšiču z zagrebške elektrotehniške fakultete. V imenu letošnjih nagrajencev se je za visoka priznanja in nagrade zahvalil Ferdinad Gubina, obljubljajoč. da bodo pri svojem nadaljnjem strokovnem delu skušali čim bolje hoditi po poti velikega vzornika prof. dr. Vratislava Bedjaniča in se tako oddolžiti za prejeto, priznanje in nagrado. Slovesnost se je nato iztekla ob skromni zakuski. Letošnji nagrajenci z nagradami »Dr. Vratislava Bedjaniča« »Avtomatika« Ljubljana Zelo plodna zadnja 4 leta 9 Porast proizvodnje od 61,031.000 leta 1968 na 117,000.000 din letos 9 Odplačanih 8,638.000 din izgub iz preteklih let # Večji delež elektronike s ponovno oživitvijo televizijske proizvodnje 9 Intenzivna skrb za izboljšanje strokovne strukture zaposlenih • V času, ko teko priprave za spojitev tovarne elementov za elektroniko in tovarne za elektroniko in avtomatiko v branžno organizacijo, smo iz razpoložljivih podatkov za poslednja štiri leta skušali na kratko prikazati, kako je. v tem obdobju gospodaril delovni kolektiv tovarne Avtomatika in s kakšnimi rezultati zaključuje to štiriletno obdobje. V letu 1968, ko je bilo v tovarni na Pržanu zaposlenih 723 članov kolektiva, je bila dosežena vrednost proizvodnje 61,031.000 dinarjev, ob 2,631.000 dinarjih izgube iz poslovanja v prejšnjem letu in nadaljnjih 6,005.000 dinarjih ostalih, materialnih izgub iz preteklosti. Tedaj je znašal poprečni mesečni osebni dohodek komaj 728 dinarjev, tovarna pa je tedaj poslovala po minimalnih stopnjah, brez učinkovite razvoj- » Elektromehanika« Kranj Svečanost in nagrade za Jubilante dela Za jubilante 25 in 20-Ietnega dela v kranjski tovarni bo v četrtek, 28. decembra ob 16.30 slavje v prostorih kina Center v Kranju , Kot vsako leto, tako bo tudi letos Iskra Eclektromehanika Kranj pripravila za svoje dolgoletne in zveste člane oz. za jubilante 25 in 20-letnega 'dela svečanost z dokaj pestrim programom. Slavnostni govor bo imel predsednik DS tovarne Henrik Peternelj, čestitke kolektivu in jubilantom pa bo izrekel predsednik obč. skupščine Kranj — Slavko Zalokar. Poročilo o delu ZK bo podal sekretar osn. org. ZK v Elektromehanikj Stane Mihalič. Vsi jubilanti dela bodo prejeli nagrade In spominske značke. Zlate značke bodo prejeli tudi člani ZK S 25-letnira stažem. V kulturnem programu bodo sodelovali recitatorji, pevski zbor in folklorna skupina Iz Iskre, zatem pa bo zakuska v avli kina Center. - ne dejavnosti zlasti na področju elektronike, pa tudi brez sodobnejših prijemov v organizaciji poslovanja, da niti ne govorimo o slabi teh' nični opremljenosti in tudi • šibkem kadrovskem sestavu. Pa vendar so se tvari že v 1. 1968 začele izboljševati, razumljivo počasi in možnostim ustrezno tako,- da je tovarna poslovanje v tem letu zaključili z minimalno po. slovno izgubo 18.272 dinarjev. Tovarna je v razvoj elektronike v tem obdobju vložila 3,009.000 din, pridobila potrebni strokovni kader in znova oživila proizvodnjo televizijskih sprejemnikov, čemur so in še dajejo največji poudarek, saj prav ta veja proizvodnje prevzema v tovarni vlogo nosilca nadaljnjega razvoja, sledita pa ji proizvodnja mehanizmov In akustičnih naprav. V tem ča-' su je tovarna leto za letom gospodarila uspešneje in ji je uspelo, da je pokrila skupno 8,638.000 dinarjev izgub iz preteklega poslovanja, da je ustvarila 12,000.000 dinarjev dobička in, da so se sedaj 810-članskemu deslovne-mu kolektivu poprečni osebni dohodki dvignili letos na 1.600 dinarjev. Prav v tem času pričenjajo s proizvodnjo lastnega prenosnega televizijskega sprejemnika, domače konstrukcije in izvedbe. Iti se bo na trgu nedvomno dobro uveljavil, pripravljajo pa se hkrati tudi na proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov, po katerih je kljub visoki ceni že dokajšnje povpraševanje. Tudi na področju proizvodnje mehanizmov pripravljajo novost — nov tip gramofona, enako pa na področju akustike. Vsa ta leta je tovarna veliko skrb in razumljivo tudi sredstva, posvečala izboljševanju strokovne strukture zaposlenih. Prišla je vrsta novih strokovnih sodelavcev, prav tako pa so tudi štipendirali precejšnje število štipendistov. Le-teh je letos skupno 153, in sicer na visokih šolah 34, na srednjih 63 in v poklicnih šolah Iskre 56, k! bodo po končanem študiju in šolanju še okrepili strokovni kader tovarne, da bo sposoben za nove, zah tčv-(Dalje na 7. strani) Obvestilo Na 5. fn 6. strani je objavljen PREDLOG PRAVILNIKA O KVALITETI IN ZANESLJIVOSTI Vabimo vse člane kolektiva ZP Iskra, da ga skrbno proučijo, morebitne pri. pombe pa naj sporočijo do 5. januarja 1973 na naslov, ki je naveden na koncu zadevnega »predloga« oz. na 6. strani. »Elektromehanska« Kranj Predfpgl sprememb statuta sr obravnavi Pričetek obravnav o spremembah statuta tovarne in izhodišč za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Politični aktiv, ki je prvi obravnaval predloge, je že sprejel nekaj predlogov. Pričakujemo, da bo v razpravi predlogov še več. Predlogi bodo obravnavani na. zborih članov delovne skupnosti. Predlogi, ki jih je poslovni odbor dal v razpravo, pomenijo nadaljevanje akcijskega programa in vseh predhodnih družbeno-političnih aktivnosti, ki se je pričela s sprejemanjem ustavnih dopolnil. Zaradi tega so vsi dokumenti in sklepi, kj so bili v tem času sprejeti, ''tudi sestavni del vseh razprav, ki so se dokončno izoblikovale v predlogih. Predlog sprememb statuta tovarne predvideva le tiste najnujnejše spremembe sta-"tuta, ki jih je treba spremeniti oziroma dopolniti glede na ustavne in zakonite spremembe. Najpomembnejša sprememba je vsekakor, da se dosedanji obrat telefonskih naprav (ATN) razdeli v obrat avtomatskih telefonskih central (ATC) in obrat tel. enot in aparatov (TEA). Razdelitev dosedanjega največjega obrata ATN, ki zaposluje že 2600 ljudi, je nareko- vala analiza o organiziranosti tovarne. 1 — Ustanavljata se dve novi delovni mesti pomočnikov glavnega direktorja za področje telekomunikacij in za področje električnega ročnega orodja, z nalogo koordiniranja dela in povezovanja med obrati.' Kadrovska služba, center za organizacijo in obdelavo podatkov ter služba kvalitete se preimenujejo v področja, ker pridobivajo naloge, kot jih imajo dosedanja področja. Vsa področja in obrate vodijo direktorji. IZHODIŠČA ZA SKLENITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA povzemajo zaključite dosedanjih razprav in predlogov za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Sedanja tovarna'naj bi bila po predlogu razdeljena na Pienarno zasedanje Sveta \ zveze sindikatov Jugoslavije BEOGRAD, 19. dec. — Se- daj, ko bo v prvem polletju prihodnjega leta skoraj milijon delavcev po vsej državi prejemado zmanjšane osebne dohodke, približno 1,2 milijona pa jih bo imelo zamrznjene, bi ZIS moral določiti tudi ukrepe, ki nam bodo zagotavljali, da se v tem obdobju ne bodo zviševali življenjski stroški! Sočasno s tem mnenjem, kd ga je izrekel na včerajšnjem plenarnem zasedanju sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, je sekretar sveta Marjan Rožič tudi poudaril, da sindikati sicer podpirajo najnovejše ukrepe, usmerjene k stabilizaciji gospodarstva (hkrati s pravkar sprejetim zakonom o šestmesečni zamrznitvi OD ,v vsem negospodarstvu ter delu gospodarstva), vendar da je zmanjšanje osebnih dohodkov za 10 odstotkov v nelikvidnih delovnih organizacijah sprejemljivo samo za tiste primere, ko so ta podjetja — bodisi povsem ali pa vsaij večidel — sama kriva za lastno nelikvidnost. Marjan Rožič je hkrati tudi dejal, da za delavski razred stabilizacija ne pomeni nikakršnega bremena — največje breme za delavce je prav sedanje stanje nestabilnosti, je menil. Glede tega je tudi dejal, da je družbeno-politično ozračje sedaj izrazito ugodno za urejanje življenjskih vprašanj našega gospodarstva. V treh mesecih po pismu, je poudaril, so v mnogih kolektivih uredili dosti več problemov, kot pa prej v zadnjih nekaj letih. Sčkretar sveta Nikola Se-gota pa je na včerajšnjem plenarnem zasedanju poudaril, da bomo v prihodnje morali bolj angažirati mladino kot nosilca bodočega gospodarskega razvoja — predvsem mladi strokovni in usposobljeni kader. Segota je tudi opozoril na to, da je nujno večje družbeno-politično angažiranje med našimi delavci, ki so začasno zaposleni v tujini, da je nujen socialistični vpliv nanje. Zategadelj zvezni sindikati posebno vztrajajo pri ustanovitvi posebnega časopisa, ki bi obveščal naše delavce v tujini. 8 temeljnih organizacij združenega dela, in sicer: 1. TOZD — Tovarna avtomatskih telefonskih central 2. TOZD — Tovarna telefonskih enot in aparatov 3. TOZD — Tovarna števcev 4. TOZD — Tovarna stikal 5. TOZD — Tovarna električnih ročnih orodij — 6. TOZD — Tovarna mehanizmov 7. -TOZD — Koordinacijska področja 8. TOZD — Enota družbenega standarda Sedanja tovarna postane asociacija TOZD in se preimenuje v ISKRO — podjetje za telekomunikacije in elek-tromehaniko Kranj, v sestavi ZP ISKRA Kranj. Predlagatelji izhodišč so strmeli za tem, da se vse pravice in dolžnosti prenesejo na TOZD. Člani delovne skupnosti pa naj odločajo, katere od pravic bodo združevali na nivoju podjetja. V tovarni je že dosedanja organizacija v dokajšnji meri dobra osnova za formiranje TOZD, največ bo treba spremeniti na ekonomskem področju. Leto 1973 bo zaradi tega prehodni čas, v katerem bo potrebno prilagoditi obračun in delitev novo nastalim razmeram. Politični aktiv, ki se je strinjal s predlogom poslovnega odbora, je sprejel '3 predloge, s katerimi naj se: 1. Pri imenovanju direktorjev TOZD zagotoviti vpliv podjetja kot je naprimer sedaj zagotovljen vpliv ZP pri imenovanju direktorjev v sestavi organizacij v ZP. 2. Kolektivni izvršilni organ na nivoju podjetja naj ima pravice razporeditve delavcev iz ene TOZD v drugo, kadar bi morali nekje delavce odpustiti, drugod pa sprejemati nove. Ta predlog je zelo pomemben za socialno varnost zaposlenih. 3. Obravnavanje disciplinskih zadev naj ostane na nivoju podjetja, s tem da v organu sodeluje vedno tudi predstavnik TOZD. Združevanje disciplinske funkcije je nujno zaradi enotne disciplinske politike, pa tudi zaradi ekonomičnosti postopka — analiza je namreč pokazala, da bi se disciplinski odbori za obravnavanje primerov morali sestati kar 98-krat namesto dosedanjih 24-krat. Področij, kjer kaže združiti odločanje na nivoju podjetja, pa je še več, vendar želimo, da iniciativa in odločitev pride neposredno -iz delovnih enot. N. Pavlin Kodeks samoupravljavcev Delavska univerza je skupno z Občinskim sindikalnim svetom organizirala seminar o Kodeksu samouprav-ljalcev. Akcija, ki jo s tem v zvezi organizirajo sindikati je začetek sistematičnega seznanjanja delavcev z ustavnimi dopolnili in kodeksom samoupravljalcev. O predlogu kodeksa samoupravljalcev je že organizirana javna razprava. Javna razprava bo morala biti organizirana v vsaki delovni organizaciji. Zato bo vsaka delovna organizacija morala formirati posebne skupine, ki bodo prevzele to delovno odgovornost. Da bi akcija v občini potekala enotno in povsod, vabimo na seminar vse, ki se prvega seminarja niso udeležili. Na seminarju se bomo pogovorili — o kodeksu samoupravljalcev in — osnovno vsebino ter se konkretno dogovorili o vsebinskih, organizacijskih ter kadrovskih ukrepih za razprave o kodeksu v delovnih organizacijah. Udeležencem seminarja, bodo na seminarju posredovani ustrezni materiali. . Poleg strokovnih služb in članov samoupravnih organov vabimo k sodelovanju predvsem predstavnike sindikalnih organizacij, ki bodo v razpravah morali naj-aktivneje sodelovati. Ideja o pripravi kodeksa samoupravljavcev je nastala med pripravami na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Označuje jo težnja, da bi dvajsetletne praktične izkušnje v razvoju samoupravljanja v socialistični Jugoslaviji izrazili v zgoščeni obliki, se pravi, da bi opredelili osnovna načela in značilnosti samoupravnih socialističnih družbeno-proizvodnih odnosov; da bi opredelili položaj človeka — samoupravljalca v vseh oblikah družbene organizacije — od temeljne organizacije združenega dela do ožjih in širših družbeno-političnih skupnosti, da bi opredelili nove samoupravne pravice, dolžnosti in temeljne norme samoupravljanja, ki mora odražati nove odnose med ljudmi. Zavoljo velikega pomena kodeksa in zavoljo potrebe, da bo kodeks delo samoupravljavcev samih, ki naj sodelujejo pri njegovem nastajanjicjn oblikovanju, je II. kongres samoupravljalcev sprejel odlok o pripravi in sprejemu kodeksa ter zato izvolil komisijo- za pripravo kodeksa. Njčna naloga je organizirati vse potrebno tovrstno delo'in-prek enakih komisij v republikah in pokrajinah pripraviti na osnovi predlogov javnih razprav, izpopolnjene osnutke kodeksa. Ker bodo o kodeksu samoupravljavcev razpravljali samoupravljavci sleherne delovne skupnosti, kritično ocenili njegovo vsebino ter predlagali njegove dopolnitve, bodo udeleženci seminarja zvedeli vse bistveno o nastanku in razvoju delavskega samoupravljanja pri nas, o pomenu ustavnih dopolnil in o samem osnutka kodeksa samoupravljalcev. V usmerjeni razpravi bodo predlagali njegove dopolnitve ter se dogovorili, kako v delovnih skupnostih izvesti uspešne javne razprave. Prav za organizacijo in njihovo izvedbo bodo dobili tudi napotke. (Seminar bo predvidoma 8. januarja 1973. leta.) Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj » Zavod za avtomatizacijo « Ljubljana S seje poslovnega odbora Ob razpravi o organizaciji Zavoda je poslovni odbor ugotovil, da so predložene teze, ki jih je izdelala posebna komisija PO ZP Iskra v skladu z varianto tez o organizaciji panožnih podjetij v ZP, to je varianto, ki je za Zavod, še sprejemljiva. Centralna komisija ZP Iskra bo začela sestavljati končni predlog organizacije ZP in njegovih posameznih organizacij, nakar bo dal PO ZP te predloge v javno obravnavo in sprejem. Do konca leta 1972 pa naj bi vse organizacije ZP sprejele sklepe o ustanovitvi TOZD in o svoji bodoči organizaciji, ki bi se postopno uvajala v letu 1973. V zvezi s pregledom poslo- vanja od januarja do septembra je PO naročil strokovni službi, da prouči podatke o interni realizaciji in dohodku ter poda ustrezen predlog za drugačno prikazovanje oz omejitev internega dohodka. Pod točko razno je bile sprejetih več sklepov, k j sc v izvrševanju. Komisija za razpis in imenovanje glavnega direktorja Zavoda je ijgo tovila, da se na razpis nirni hče prijavil niti kandidat, s katerim so imeli intenzivne razgovore, zato je zasedal razširjeni sekretariat OZK in ' sprejel določene sklepe za rešitev tega vprašanja. Objavljen bo ponovni razpis za za sedbo delovnega mesta glav nega direktorja Zavoda. V novembru visoka proizvodnja, vendar še vedno zaostanek za načrtom Dinamični proizvodni načrt za mesec november je predvideval zelo visoko ravan obsega proizvodnje in je bil tako med najvišjimi mesečnimi načrti v letošnjem letu. Tudi dejansko dosežena proizvodnja je bila zelo visoka, vendar z načrtom zastavljene naloge nismo uspeli v celoti izpolniti, čeprav je bila absolutna realizacija v primerjavi s predhodnim mesecem za več kot 10 % višja. Ce ne bi bilo izpadov v proizvodnji, predvsem v začetku meseca, zaradi zakasnelih dobav delov za programatorje uvoza in če bi uspeli hitreje odstranjevati tehnične težave pri montaži miniaturnih relejev, bi z normalnimi napori celo tako povečan načrt dosegli. Tako pa smo ga izpolnili le s kazalnikom 96,35 za mesec, oziroma s kazalnikom 95,50 za komulativo. Pri tem je bila mesečna proizvodnja za domače tržišče uspešnejša saj smo izpolnili 97,26 % postavljene naloge. V komu-lativi pa na tem področju občutneje zaostajamo in smo doslej opravili' le 93,10 % cnajstmesečne naloge. V izvozu smo skupni načrt izpolnili le s kazalnikom 93,57 v komulativi pa imamo dokaj-šen naskok, saj je letošnja proizvodnja s kazalnikom 109,95 dokaj uspešno presežena. Po posameznih skupinah izdelkov so odstopanja med postavljenim načrtom in izpolnitvijo, tako v mesecu kot komulativno, dokaj različna. Zaradi boljšega pregleda podajamo zato kazalnike realizacije dinamičnega načrta v sledeči tabeli: Domači trg: mesec kumulativa — Stikalni aparati 99,10 114,44 — Industrijske elektronske naprave — Zaščitni releji, elementi avtomatike 122,66 81,77 signalni releji in naprave 90,2 91,62 — Rezervni deli in usluge 96,02 139,17 Izvoz: - — Industrijske elektronske naprave — Zaščitni releji, elementi avtomatike. 102,19 166,13 l signalni releji in naprave 92,41 99,80 i Pri skupini stikalnih aparatov je bil izpad v primerjavi z mesečnim načrtom malenkosten, komulativa pa je celo zelo ugodna. Tudi mesečna obveza bi bila lahko visoko presežena, če bi iz uvoza prejeli vse sestavnč dele za tipkala TB, katere nam dobavitelj iz DDR dolguje še za tretje trimesečje, da o 'pošiljki, ki bi morala biti že v mesecu oktobru tudi realizirana in pripravljena za proizvodnjo v novembru, niti ne govorimo. Tako pa nam' utegne ta zakasnitev celo v mesecu decembru povzročiti težave, ker nam bo zmanjkalo kapacitet za fihalizacijo, zaloge pa nam bodo po nepotrebnem bremenile skladišče surovin. Za tako stanje mimo tovarniške nabave nosi osnovno odgovornost IC — uvoz, ki pa posledic ne občuti neposredno in zato ne ukrepa dovolj energično. Pri skupini industrijskih leketronskih naprav je bil mesečni načrt izpolnjen dobro, tako za domačo tržišče, kot za izvoz. Pri tem je ko-mulativna izpolnitev v izvozu visoko pozitivna, zelo pa zaostajamo pri izpolnitvi komu-lative za potrebe domačega trga. Zaostanek je tako velik, da ga bo konca leta verjetno ne bomo več uspeli nadoknaditi. Kljub temu pa moramo' vložiti čimveč naporov tako v pripravi, oskrbi in neposredni proizvodnji, da bi bil zaostanek ob koncu leta manjši. V najmočnejši planski skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih relejev ter naprav je bil mesečni zaostanek tako v proizvodnji za domači trg kot za potrebe izvoza dokaj velik. Osnovna vzroka smo omenili že v uvodu tega poročila, vendar proizvodnja tudi pri ostalih izdelkih ni potekala brez manjših ali večjih zastojev. Kot osnovni vzrok moramo pri tem omeniti ve- like težave v-oskrbi z reprodukcijskim gradivom, kjer se po izjavi nabavne službe dobavni roki iz dneva v dan povečujejo. Če k temu prištejemo še marsikateri spodrs-laj posameznikov na celotni liniji oskrbe — od naročanja do skladiščenja — potem je v neposredni proizvodnji težko optimalno izkoristiti razpoložljive kapacitete in izpolnjevati načrt, ki je vedno večji in zahtevnejši. Pri tem povečanem načrtu še bolj izstopajo tudi posamezne tehnološke težave, pomanjkanje orodjj zaradi kvarov in večja možnost napak, zaradi forsi-rane proizvodnje, kar nastaja kot zmnožek vseh navedenil dejstev v pripravi in neposredni proizvodnji. Tudi v tej skupini izdelkov je zaostanek že tako obsežen, da ga bomo do konca leta težko nadoknadili in zato letnega načrta tudi tukaj ne bomo uspeli v celoti izpolniti. Zaradi svoje pomembne udeležbe, katero predstavlja ta skupina v strukturi izdelkov, pa to pomeni, da je vprašljiva" tudi izpolnitev skupnega proizvodnega načrta tovarne. V decembru sicer lahko še marsikaj storimo in tudi moramo še storiti, vendar je razpoložljivi čas tako kratek, da bomo morali z največjo odgovornostjo storiti vse, da zaostanka slučajno ne bi povečali. Istočasno pa pri tem analiziramo izkušnje in predvsem dejstvo, da je nujno načrt že v začetku uspešno izpolnjevati, če želimo tudi pri končanem. rezultatu zabeležiti takšne uspehe, kot smo jih vedno doslej. Jubilej ob 2 milijontem releju tipa PR^ 41-59, ki smo ga pred praz-kom republike slovesno izdelali naj nam bo pri delu v vzpodbudo. Sprejeta (delna) zamrznitev OD Osebni dohodki v negospodarskih, dejavnostih omejeni na letošnje poprečje OD v obdobju od 1. januarja do 30. novembra oziroma na oktobrske OD Po določilih tega zakona bodo za prihodnjih šest mesecev osebni dohodki v navedenih dejavnostih omejeni na letošnje poprečje OD v obdobju od 1. januarja do 30. novembra oziroma na t iste oktobrske osebne dohodke, ki so bili zaposlenim izplačani letos v oktobru ali novembru. Zakon o .delni zamrznitvi osebnih dohodkov v tako imenovanih negospodarskih dejavnostih je bil v pristojnih zborih zvezne skupščine 15. decembra sprejet, po novem zakonu bo delna zamrznitev OD (ki bo veljala do 30.junija 1973) zajela naslednje dejavnosti — torej njihove organe, organizacije in interesne skupnosti: družbene organizacije, organe oblasti in uprave ter druge družbene službe, pa časopisno založniška podjetja (pri tem je izvzeta grafična dejavnost), nadalje organizacije za projektiranje, premerjanje in kartiranje zemljišč, preiskavo zemljišč in gradbenega materiala, pa organizacije za PTT promet, nadalje trgovina na drobno in debelo ter zunanja trgovina, pa dejavnost na področju trgovskih storitev, poslovna združenja, turistična posredništva, stanovanjsko dejavnost, šole, znanstveno, kulturno-prosvetno in umetniško-zabavno dejavnost, pa zdravstveno dejavnost, socialno zaščito, fizkulturno dejavnost, gospodarske zbornice, finance in zavarovalništvo ter dejavnost zavodov za socialno zavarovanje. • Nepozabno srečanj© Prireditev »Koroška v pesmi, plesu in besedi« v Kranju — pobuda k vztrajanju in širjenju slovenske kulture na Koroškem Gostovanje naših pevskih zborov, folklorne skupine, instrumentalnega ansambla in naših besednih ustvarjai-cev je nam in vsem sodelujočim še živo v spominu. Prepričani smo, da je nastop naših sodelavcev v Kranju ob dnevu republike 25. novembra t-1- — Koroška v pesmi, plesu in besedi — tudi pri občanih mesta Kranj zapustil prijeten vtis in prepričani smo, da je z našim obiskom vaša organizacija kot soprlrediteljica bila zadovoljna. Smatramo za svojo prijetno dolžnost, da se vam v imenu Slovenske prosvetne zveze ter vseh sodelujočih skupin in posameznikov za ta prisrčen sprejem in pogostitev iskreno zahvalimo. Prosimo vas, da to našo zahvalo posredujete vsem, ki so k temu uspešnemu nastopu naših rojakov pri vas po svoje pripomogli do tega nepozabnega srečanja. To gostovanje je za naše prosvetaše brez dvoma bila velika pobuda k vztrajanju in širjenju slovenske kulture na Koroškem. S slovenskim pozclravoml Slovenska prosvetna zveza predsednik: . Hanzi Weiss EMujnost čimSiltrejše dograditve projeletivno poslovnega centra ZP Iskre v Ljubljani Mnogim je znano, da je Z P Iskra že pred desetimi leti načrtovala lastno poslovno Kratke vesti ISKRA COMMERCE Po členu 65. Pravilnika o delitvi OD v Iskra Commerce, bodo vodstva posameznih TOZD organizirala v drugi polovici decembra slavnostno izročitev nagrad, srebrnih in bronastih značk in zahvalnega pisma vsem sodelavcem, ki so v ZP Iskra zaposleni 10 oziroma 20 let. stavbo. Prva lokacija je bila »Bavrski dvor« v Ljubljani. Zaradi zakona, ki je zahteval 40 °/o davka na upravne stavbe, pa je bila namera opuščena. Druga ideja je bila dana leta 1964. Na razpolago bi bila stolpnica slovenskega go. spodarstva na Trgu revolucije v Ljubljani. Zaradi previsoke najemnine se Iskra za najemniški odnos ni mogla odločiti. Tretja zamisel pa je bila lokacija za Bežigradom, in to leta 1969, visoki stroški Pa so Iskro odvrnili od realizacije. Kasneje je bila mišljena gradnja v Stegnah, vendar so elaborati pokazali, da ta prostor ne bi odgovarjal za poslovni center ISKRE. Po štirih neuspelih ' poskusih se je slednjič našla uporabna lokacija, in sicer na Trgu revolucije. To je bila nedovršena stolpnica IS. Centralni delavski svet je januarja 1971. leta potrdil Investicijski elaborat in dal mandat Iskra Commercu, da prevzame skrb za dograditev objekta. Elaborat kaže, da bodo z novim poslovnim centrom odpadle visoke najemnine za najete prostore zaradi sedanje razdrobljenosti pa tudi precej drugih stroškov. Iz postavk, kjer so navedeni le pomembnejši prihranki, je razvidno, da se bodo s preselitvijo v skupen poslovni cen- ter znižali prihranki Iskra Commerce za 795,2 milijona din, za upravo ZP Iskra 11,4 milijona S din oz. skupno za 770,6 miliij. S im. Kot kažejo podatki in če bo delo leklo po zadevnih načrtih, bo nova poslovna stavba dokončana v 1974. letu. Na seji, 16. novembra, je poslovni odbor ZP Iskra obširno razpravljal o Iskrinem poslovnem centru v Ljubljani in sprejel sklep, naj se center čimprej dogradi, ker je to v interesu celotne združene Iskre oz. pogoj za nadaljnji razvoj in uspešno pošlo-vanje vseh ' organizacijskih enot v sestavu združenega podjetja Iskra. »Sprejemniki« Sežana Letni občni zbor sindikalne organizacije V petek, 15. t. m., je imela sindikalna organizacija tovarne radijskih sprejemnikov svoj letni občni zbor, ob koncu pravzaprav dve letne mandatne dobe. Računali so sicer, da bo občni zbor, ta največji letošnji zbor delovnega, kolektiva, lahko že v novi proizvodni hali, vendar pa so se dela na njej nekoliko zavlekla in so ga zato morali prenesti v prostore hotela v Lipici. Občnega Zbora se je poleg zelo številnih članov delovnega kolektiva udeležila še vrsta predstavnikov z občinskih družbeno-političnih teles in ZP. Iskra. Skrbno pripravljen je dobro uspel in tudi v razpravi po poročilih je bilo sproženih nekaj tehtnih vprašanj, s katerimi se bo moral v naslednji mandatni dobi odločno spoprijeti novo izvoljeni odbor sindikalne organizacije. Poročilo o dveletnem delu je podal predsednik sindikata Jože Gustinčič, ki je v sicer skopih obrisih prikazal dokaj živahno sindikalno dejavnost v preteklem obdobju. V svojih izvajanjih je dosedanji predsednik poudaril, da bo moral kolektiv sežanske tovarne v prihodnje še skrb- neje gospodariti, se boriti za znižanje proizvodnih stroškov in tako zagotoviti, da že sprejeti in novi gospodarski predpisi ne bodo škodljivo vplivali na nadaljnje poslovanje tovarne. Prav tako je poudaril, da bo treba v prihodnje večjo skrb posvetiti reševanju stanovanjskih vprašanj zaposlenih, izobraževanju in vprašanju osebnih dohodkov zaposlenih, pri čemer naj bi nihče izmed članov kolektiva za redni delovni čas ne prejemal m. nj od 1000 dinarjev Kljub izboljšanju poprečnih OD v zadnjem času, kolektiv tovarne še vedno zaostaja za drugimi kolektivi, pa čeprav je njegovo gospodarjenje v zadnjih nekaj letih bilo zelo uspešno. Pavle Matevljič, športni referent, je v nadaljevanju podal poročilo o živahni športni dejavnosti zlasti mladih članov kolektiva, bodisi na športnih igrah Iskre, na občinskih sindikalnih športnih igrah, kakor tudi naš tevilnih medsebojnih srečanjih s športniki drugih kolektivov v Sežani, pa tudi onstran meje. O športni dejavnosti Sežan-cev bomo spregovorili še posebej. V razpravi, ki je sledila pozdravom prisotnih gostov, so govorniki iz vrst delavcev načeli nekatera aktualna vprašanja, predvsem pa poudarjali potrebo po izboljšanju delovne discipline, vse splošnega varčevanja, skrb slehernega za uspešno delo in čim nižje stroške poslovanja. Razveseljivo pri tem je spoznanje kolektiva, da je le delo in skrbno gospodarjenje tista prava pot, ki tovarni zagotavlja lepšo prihodnost, četudi se obetajo morda težki časi, dokler splošno jugoslovansko gospodarstvo ne bo doseglo stabilizacije in ugodnejših pogojev za nadaljnje gospodarjenje. Direktor tovarne Stane Pavlin je nato izčrpno poročal o rezultatih letošnjega poslovanja, ki je kljub nekaterim težavam, predvsem objektivne narave, bilo dokaj uspešno in govori za to, da se tovarna notranje vse bolj konsolidira in z osvajanjem novega proizvodnega programa odločno prehaja v uspešnejše gospodarjenje. Tudi iz poročila direktorja tovarne bomo izluščili v poseben zapis nekatere ugotovitve in tako podrobneje prikazali, kako je tovarna v Sežani letos izpolnjevala svoj gospodarski načrt in česa se delovni kolektiv nadeja v prihodnjem letu. Z izvolitvijo novega izvršnega in nadzornega odbora sindikata ter delegatov za občinsko sindikalno konferenco je bil uradni del občnega zbora zaključen. Ob tej priložnosti so dali priznanje 15 sodelavcem za njihovo desetletno delo v tovarni. Vsakdo izmed njih je prejel naročilnico za nakup kakršnih koli predmetov v vrednosti 400 dinarjev. Kot običajno se je nato razvil družabni večer, ob večerji, kozarčku pristne kraške kapljice in veselih zvokih neumornih godcev, ki so prispevali svoje k veselemu vzdušju. JUBILANTI 10-LETNEGA DELA VIKA BERNETIC ALOJZ FAJDIGA MARIJA GOMIZEU ANICA HVALA MARJETA LANGO ZVONKA KARIŽ ALOJZ MIKLAVEC IDA PREGEU KARLO PRINČIČ ALEKSANDRA STARC ANTONIJA TURK DRAGICA ŽIGON Pisma bralcev POZDRAV OD VOJAKOV Redno prejemam glasilo »Iskra«, za kar sem vam zelo hvaležen. Članom uredništva in delovnega kolektiva ZP želim srečno NOVO LETO in veliko uspehov. Iskreno pozdravljam vse člane delovnega kolektiva obrata SVN tovarne »Aparati« zlasti merilce v merilnim obrata SVN. Ivan Kos V. P. 5953/4-4 24400 Scnta Želje in čestitke smo sporočili sodelavcem — merilcem v obratu SVN. Razveselili so se tvoje pozornosti in ti želijo čim več zadovoljstva pri vojakih, hkrati pa se vesele tvoje vrnitve ker, kot pravijo, je dela dovolj. Sodelavci: Tatjana, Nataša, Branko, Lado, Franjo, Mile, Janez, Viki, Iztok, Ivan, Igor in Marjan pa ti tudi želijo srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1973! Direktor Stane Pavlin poroča o poslovanju tovarne Predsednik sindikata Jože Gustinčič otvarja občni zbor Uredništvo ELEKTROMEHANIKA KRANJ OBVESTILO Delovni kolektiv tovarne ISKRA — Elektro-mehanika Kranj vabi vse bivše sodelavce na POGOSTITEV UPOKOJENCEV, ki bo dne 29. decembra 1972 v prostorih kina CENTER v Kranju, s pričetkom ob 9. uri. Program: ® Govor ® Kulturni program (recitacije, pevski zbor in folklorna skupina) ® Obdaritev in pogostitev Veselimo se snidenja z vami, pionirji naše Iskre. Pogovorili se bomo o sedanjem delu-in obujali spomine na leta zorenja, problemov in napredka naše Iskre. Prometni nasvet Zimska oprema motornih vozil Zimske razmere so n. pr. na Koprskem ali na Goriškem popolnoma različne od zimskih razmer na Gorenjskem. Zato je zimska oprema potrebna le tistim voznikom, ki v neugodnih vremenskih in voznih okoliščinah vozijo na področju oz. odseku, kjer so take razmere. Če voznik te opreme nima za zimsko vožnjo, je dolžnost rrliličnikov, da začasno dokler se pogoji ne izboljšajo izločijo vsa vozila iz prometa. Iz navedenega sledi, da je voznik dolžan skrbeti za tako opremo, da bo vozilo sposobno za varno zimsko vožnjo. Šteje se, da so osebni avtomobili opremljeni za vožnjo v zimskih pogojih, če imajo: 1.1 gume M + S (blato in sneg) s spajki na vseh kolesih ali 1.2 gume s protektiranim zimskim profilom s spajki na vseh štirih kolesih ali 1.3 gume M 4- S (blato in sneg) na pogonskih kolesih ali 1.4 gume s protektiranim zimskim profilom na pogonskih kolesih ali 1.5 gume s celotnim profilom — radialke in verige za pogonska kolesa ali 1.6 gume z letnim profilom in verige za pogonska kolesa. Opomba: Vozniki osebnih avtomobilov z gumami 1.1 in 1.2 morajo hitrost vožnje prilagoditi pogojem, ki jih je predpisala tovarna ter ne smejo preseči hitrosti 100 km/h. £ DELATI KVALITETNO — DELATI GOSPODARNO © VLAGANJE V KAKOVOST SE NAJBOLJE OBRESTUJE ® ALI JE TVOJE DELO VEDNO KVALITETNO? © ZAŠČITNI ZNAK ISKRA — IZPRIČEVALO RAKOVO STI © PREDLOG temeljnega pravilnika o kvaliteti in zanesljivosti i. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik je temeljni splošni ikt ZP ISKRA o kvaliteti in za-Ksljivosti izdelkov in storitev ter ireja za celotno združeno podjetje motna načela v pogledu zagotavlja-jja kvalitete in zanesljivosti izdelkov ter pravice in dolžnosti raznih operativnih služb organizacij ZP, ki ¡svojo dejavnostjo kakorkoli vpli-njo na kvaliteto izdelkov in storitev. 2. člen Izhajajoč iz temeljnih ciljev ZP, nora biti ZP ISKRA sposobno pro-itvajati na svetovni ravni produktivnosti in ekonomičnosti izdelke, konkurenčne na domačem in tujem liju. V ta namen morajo organizacije zagotoviti zahtevani" nivo kvalitete in zanesljivosti za vse izdelke, kijih proizvajajo, in za vse izdelke, ki jih kot komplementarni material kupujejo za dopolnitev kompletov, predvidenih po posameznih projektih. 3. člen Upoštevajoč načelo, da je kvaliteta izdelkov in storitev organizacij ZP ISKRA eden temeljnih argumentov tržnega nastopa ISKRE, morajo dosegati vsi izdelki Iskrinih organizacij in drugi izdelki, ki jih posedujejo organizacije trgu, ISKRI dostojen nivo, to pa pomeni, da motajo ustrezati zahtevanim tehničnim pogojem. Ta zahteva ima namen naprej preprečevati finančno komercialno in moralno škodo, ki jo ctrpijo vse organizacije ISKRE, če te pojavi na trgu nekvaliteten izde-ek Iskrine proizvodnje ali katerekoli druge proizvodnje, ki ga je po-fedovala Iskrina trgovska mreža, lato morajo biti vsi akti organizacij usmerjeni k temu cilju. 4. člen V primerih pojava nekvalitetnih zdel kov na trgu lahko zahteva PO V od povzročitelja ustavitev na-ialjnjega poteka proizvodnje ali komercialne akcije na predlog strokovnih služb podjetja ali katerekoli erganizacije ZP. V primerih ponovnega pojava nekvalitetnih izdelkov se proti kršilcem določb tega pravilnika smisel-to uporabi člen 133 statuta ZP ISKRA, ki obravnava ukrepe v primerih slabega gospodarjenja, oziroma 125. člen, ki obravnava sankcije proti direktorju organizacijske mote. 5. člen Za aktivnost v okviru in na nivo-B podjetja v smislu zagotavljanja ■strežnega nivoja kvalitete je odgovoren generalni direktor ZP ISKRA. Za kvaliteto in zanesljivost klel kov in storitev v organizacijah ■a šo odgovorni njihovi direktorji; ato so dolžni preko svojih kadrov-4)h služb poskrbeti za tako organi- zacijo in zasedbo službe za kvaliteto, da bo po svoji strokovni in c ganizacijski usposobljenosti v stanju izvajati vsestransko dejavnost svoje službe kot jo predvideva ta temeljni pravilnik. II. NALOGE POSAMEZNIH DEJAVNIKOV PRI NASTAJANJU IN IZDELAVI IZDELKOV 6. člen Marketing v sodelovanju z razvojem ali drugimi strokovnimi službami definira nivo kvalitete konkretnega izdelka, družine izdelkov ah sistema. Nivo kvalitete se določi na temelju raziskave tržišča in na temelju predvidenega razvoja tehnike. Vsakemu izdelku se postavijo tehnične in tržne zahteve (tehnične karakteristike, predpisi, standardi, mednarodna priporočila, količina, rok začetka proizvodnje, lastna cena izdelka, oblika itd.), ki morajo biti postavljene za čas, ko bo izdelek na trgu. , Gornje zahteve postavi marketing in ' je zanje odgovoren ne glede na sodelovanje ostalih strokovnih služb ali posameznikov v ali izven okvira podjetja ter jih izroča 'naročniku v njegovo nadaljnjo uporabo. 7. člen Naloge razvoja so, da izdelek, družino izdelkov ali sistem razvije tako, — da ustreza postavljenim tehničnim in tržnim zahtevam, — da so uporabljeni elementi in sestavni deli v skladu z Iskrino standardizacijo oz. njenim ožjim izborom, — da so uporabljene komponente izbrane s tako tržno perspektivo, kakor jo pričakujemo od bodočega izdelka, — da je pri konstruiranju upoštevana sodobna tehnologija, — da tehnične in tehnološke rešitve ter vgrajeni elementi omogočajo ekonomičnost in konkurenčnost izdelka na trgu, — da so oblikovani napredno, estetsko in funkcionalno, pri čemer mora biti viden »Iskrin stil«, — da upošteva povratne informacije, tehnološke službe, proizvodnje in službe kvalitete, — da ne prevzema v razvojni proces izdelkov, ki niso prešli študijske faze trga in za katere niso postavljene tehnično komercialne zahteve. 8. člen ' V dokumentaciji, ki jo o izdelku predloži razvoj, morajo biti: — teoretične osnove in razne sheme, — meritveni rezultati na prototipih z diagrami in tabelami, — konstrukcijske risbe sestavov in delov, — lastnosti materialov in nabavljenih sestavnih delov, — principi merilnih in preizkusnih postopkov, — posebni tehnološki postopki, kadar nastopajo glede na tehnološke posebnosti zamisli, — konstrukcijske risbe embalaže, — vsebina, potrebna za tehmčne prospekte in kataloge, — tehnični opisi delovanja, — navodila za manipulacijo, cm-baliranjc, transport, skladiščenje (vlaga, vibracije, sunki, klimatski pogoji), — navodila za servisiranje in vzdrževanje, — navodila za montažo in uporabo, — atesti prototipov p izpolnjenih zahtevah tehnične reguiative. Obseg navedene dokumentacije za posamezne razvojne naloge je odvisen od velikosti predvidene proizvodnje in se pogodbeno določa med naročnikom (proizvodnja) in izvajalcem (razvoj). 9. člen Naloga proizvodne in kontrolno tehnološlm službe obstoji v tem, da pri upoštevanju tehnoloških možnosti proizvodnje: — izdela postopke' izdelave, ki omogočajo proizvodnjo delov in izdelkov s predpisanimi lastnostmi, — predvidi potrebne stroje, naprave in instrumente, na kateriii naj se izvršujejo proizvodne operacije, — predvidi potrebne tehnološke > pripomočke, orodja, priprave, kontrolne pripomočke ter instrumenta-rij za razne faze kontrole ter poskrbi za njih izdelavo ali nabavo, — predvidi delovna mesta ter opremo delovnih mest za potek proizvodnje izdelka, — izdela kontrolne' postopke, ki omogočajo prevzemno kontrolo kupljenih materialov in delov, te- • kočo in končno kontrolo izdelanih delov ter izdelka, za zagotovitev njegovih predpisanih lastnosti, — izdela v sodelovanju z razvojem prevzemne predpise končnega izdelka, ki jih uporabi prodajna služba pri sklepanju prodajnih pogodb kot prevzemne ptjgoje, — izdela na osnovi vsega navedenega predračun stroškov izdelave (služba kalkulacij), — upošteva podatke službe kvalitete kot pomoč pri postavljanju boljšega tehnološkega procesa. ? 10. člen Nabavna služba mora: — pravočasno nabaviti zahtevani material, — oceniti in izbrati dobavitelje, za katere je služba kakovosti ugotovila določeno konstantnost v kvaliteti materiala, — v pogodbah za dobavo vnašati podrobne zahteve o kakovosti in prevzemu, — v primerih novih nabav zagotoviti vzorce za preizkuse, — spremljat; stroške za neustrezno kakovost po dobaviteljih. Za realizacijo teh nalog se poslužuje dokumentacijskih podatkov kot so: — tehnični podatki materiala in sestavnih delov, ■— potrebne risbe sestavnih delov, — predpisi o vzorčenju za prevzemno kontrolo, — podatki za označevanje (šifraci-ja, poimenovanje in podobno) — statistični, podatki o neustreznih dobavah in njihovi stroški. 11. člen Pri sklepanju pogodb z dobavitelji mora nabavna služba med drugim zagotoviti: — tla se čim več kontrolnih postopkov opravi pri dobavitelju, tako da na vhodno kontrolo odpade ic preverjanje, — občasna poročila o tipskih -preizKUsih in rezultatih končne kontrole proizvajalca sestavnega dela, — možnost občasnih obiskov pri proizvajalcu in vpogledov v njegovo delo pri zagotavljanju kakovosti konkretnega izdelka. 12. člen Naloge proizvodnje z gledišča kakovosti so: — da uporablja opremo, s katero je mogoče zagotoviti točnost izdelave, — da na delovnih mestih uporablja kontrolno m preizkusno opremo, ki omogoča potrebno točnost kontrole, — da zagotavlja predpisane pogoje proizvodnih delovnih mest, sklar diščenja in transporta izdelka (medfazno), — da zagotavlja izobraževanje delavcev z gledišča kakovosti, — da upošteva podatke kontrolorjev kot pomoč za proizvodnjo in izboljšanje dela. 13. člen Naloge prodaje in servisne s hribe z gledišča zagotavljanja kakovosti so, da: — postavlja tržne zahteve proizvodom in enotam na osnovi podatkov marketinga, — sodeluje pri tržnih raziskavah in analizah trga, — ugotavlja, ali tehnični podatki izdelka oziroma projekta po kakovosti ustrezajo zahtevam trga, — ugotavlja, v kolikem času posamezni izdelki zastarijo, — zasleduje izdelke v obratovanju in zbira podatke o defektih, ustreznosti izdelka, pomanjkljivostih pri montaži, vzdrževanju, popravilih ter te podatke posreduj« službi kakovosti, — sodeluje pri ocenjevanju realnosti reklamacij, — sistematično spremlja reakcij« trga in kvaliteto konkurenčnih izdelkov, domačih in 'tujih predmetov, — v primerih prodora konkurence zbira in zagotavlja podatke te* sodeluje pri njih analizah. 14. člen Naloge službe za kakovost so, da: — sodeluje z ostalimi službami organizacije z namenom integralnega zagotavljanja kakovosti izdel-' ka v raznih fazah njegovega industrijskega nastajanja, — pri tem spremlja, presoja delo ter po potrebi sodeluje s službami: marketing razvoj — konstrukcija nabava tehnologija proizvodnja prodaja — servis — izvaja vzorčenje materiala, polizdelkov in sestavnih delov za vzorčno kontrolo, — zagotavlja in izvaja kontrolo materiala in sestavnih delov pri prevzemu v tovarni, — zagotavlja, da se prevzemajo le deli in materiali, ki ustrezajo predpisom za kakovost, — izvaja kontrolo med posameznimi, fazami delovnega procesa, — izvaja končno kontrolo izdelka, — zagotavlja redno kontrolo meril in merilne oz. preizkusne opreme, — odgovarja za spreglede pri kontroli in za iz t