JW/fl	t!
u IUlILSTuj v UU
O Šlo f^iV !rt 1,
PuaiuinS plauaua » »OiOVui!
LETO LIX
V Ljubljani, v torek 19. maja 19*5i
o
.m
Cena t Din
Naročnin« mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/TII
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
COVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Glavne misli okrožnice papeža Pija XI. o socialnem in delavskem vprašanju
Leon XIII.
Papež Pij M., ki je podedoval po svojem velikem predniku Leonu XIII. očetovsko naklonjenost do delavskega stanu, ni samo navduševal k slovesni i>rosluvi okrožnice R e r u m nov a r u m , ki je bila objavljena pred 40 leli, marveč ludi hoče, da bi bila ta proslava izhodišče nadaljnili ciljev, ki se naj še dosežejo glede delavskega vprašanja. In res je papež sklenil, da o kratkem objavi novo okrožnico, v kateri hoče začrtali Cerkvi in vsemu svetu obširen socialen program, ki ga je še treba izvesti, ker se ne more reči, du bi bila velikopotezna inicijaliva Leona XIII. že popolnoma dosegla svoj namen.
Ta okrožnica *Ob 40 letnici* (Q u a d r a-g e s i m o a n n o) (lak bo namreč njen naslov po primernih začetnih besedah, ki prav lepo izražajo jubilejno priložnost) poudarja najprej, kako potrebna in času primerna je bila okrožnica Rerum n o -n a r u m pred 40 leti. Njena potreba in njena prikladnost je bila razvidna že iz splošne hvale, s katero je bila takrat pozdravljena. Njen spomin je neminljiv, saj so iz nje črpali pobude naslednji rodovi kakor iz vrelca, ki ga je dal Bog svoji Cerkvi in vesoljnemu človeštvu.
Uspehi Leonove Magnae chartae
Nova enciklika se deli v tri različne dele. V prvem delu našteva papež med mnogimi in dragocenimi dobrotami in uspehi okrožnice R e r u m n o v a r u m nu jpo-glavitnejše, na primer: bila je mogočna /loboda in trdna podlaga za razvoj socijulnegu in gospodarskega nauka /to katoliških načelih; pospeševala, utrjevala in poglobila je versko, moralmi in družabno izobrazbo delavcev; jih je povzdignila do zavesti člo-večanskegu in krščanskega dostojanstva Ier jih us/tosobilu, da so smol r eno in modro zu-iledovali moralne in gospo<larske koristi nvojegu stanu ter poslali vodje tudi drugim p sličnih zadevah; prisilila je vsemogočni vladajoči liberalizem, da sc je po malem sprijazni! s socijalno /x>li1iko, ki se je nekoliko bolj strinjala s pravičnostjo; odločno in neustrašeno je zahtevala za delavce pravico stanovskih' udruženj v svrho medsebojne pomoči in zakonite obrambe skupnih pravic, kar je liberalizem skušal na zloben in zvit način preprečili.
In res so se povsod ustanovila razna delavska, obrtna, kmetijska in slična društva. ki so razmeram primerno izvajala naleta Leona Mil. in njegovih naslednikov ter so si pridobila mnogo zaslug ne samo za vero, marveč ludi za civilizacijo in za tplošni blagor človeške družbe. Po vsej pravici zaključuje papež prvi del enci-klike s trditvijo, da mora izkušnja preteklih 40 let priznali okrožnico Rerum novarum kot osnovni program (m a g -na c h ar l a) vsega katoliškega udejslvo-vanja na socijalnem polju.
Egoistični individualizem in holehtivizem enako zmotna
V drugem delu razpravlja papež o tistih perečih točkah ilelavskega vprašanja, za katere smatra za potrebno, da se o njih izpregovori jasna in avtoritativna beseda. Pri lem ue seveda oziru nu izpremenjene razmere naših časov.
Po zgledu Leona XIII, utemeljil je in dokazuje najprej, du ima Cerkev oziroma njen poglavar ne samo popolno pravico, nutrveč strogo dolžnost posegali tudi v so-cijulne zadeve, seveda ne o kolikor pride v poštev tehnična ali materijalna stran vprašanja, marveč v kolikor zahteva lo zakon nujrale in evangelija. Poleni potrjuje znova katoliški nauk, katerega je že proglasil Leon XIII., da je namreč lastnina legitimna, poudarja individualni in socijalni značaj lastnine in zavrača tako pogubonosno zmoto egoističnega ittdividualizma kukor ludi zmoto kolektivizma. Slednjič še na kratko omeni, kakšne so dolžnosti lastnikov in kakšne pravice ima javna oblast glede privatne posesti.
Proti proletarizaciji: pravična in primerna plača
Kar se tiče razmerja med kapitalom in delom, tema dvema elementoma sedunjega gospodarstva, kliče Pij XI. v spomin , du nima nobeden od leh dveh pravice zahtevati zase vseh sudov svojega sodelovanja, ter navaja kol potrdilo jasne besede Leona MIL s Ne more obstojali niti kapital brez delu. niti delo brez kapitala.* l)o sedaj je bila gotovo provelika in krivična razlika med dobičkom: na eni strani v rokuli nekaterih nakupičeno velikansko bogastvo, na drugi struni pa ogromna množica proletarcev, ki nima nič drugega, kakor svoje roke in svoje žulje. Na vsak način je torej potrebno, da se vse gospodurslvo preuredi ter postavi nu podlago socijulne pravičnost, tuko du bodo sadovi kapitala in dela pravično razdeljeni. Tuko bo mogoče priti do lisic osvoboditve proletarcev, za katero se je Leon XIII. tuko vnelo potegoval. Ruzlika med raznimi so-cijalnimi plastmi človeške družbe, katero jc zelo modro uredil Stvarnik sum, se ne sme in se ne bo mogla nikoli odstranili. To-da sedanji \toložuj proleturijulu ne sme bili vedno fjoložaj večjega delu človeštva. Treba je delati nu lo. du bodo prolelurci sčasoma poslali posestniki in prišli do gotovega blu-gostunju. Ob sedanjih razmerah lo ni mogoče drugače doseči, kakor potom pravičnih in primernih delavskih plač. Plača mora bili torej takšna, da dejansko zadostuje vsem pravičnim osebnim in družinskim /totrebam jHfštenegu delavcu Ier'mu daje možnost, du si pod gotovimi pogoji v resnici izboljša svoj položaj.	,
Napake
sedanieaa gospodarskega reda Proli pretirani koncentraciji
Proti koncu drugega delu črta papež glavne smernice, po kulerili bi se nuj prenovil socijalni red, da bo ustreženo zakonom pravičnosti, du preneha razredni boj in se u poslani vzajemno sodelovati je raznih poklicev. l)elo ni navadno blago zu produju-nje. ampak je treba v njem spoštovali človeško dostojanstvo delavca. Različne široke delovanja, različne vrste produkcije in različne službe so potrebne za skupni blagor. Človeška družba bo leni prisrčnejše združena in letu bolj harmonično organizirana, čim zvesteje bo vsak in bodo vsi izvrševali svoje lastno tlelo Ier izpolnjevali naloge svojega lustnegu poklicu.
Slednjič si cerkveni poglavar v tretjem ' delu ogleda raz visokega apostolskega se-l dežu sedanji moderni gospodarski red v njegovi celoti. Čeprav ga ne obsodi kot slubegu samega na sebi. vendar je prisiljen priznali, da je zelo izkvarjen in da ima na sebi velike napake. Na mesto svobodne in včasih ludi sarnopašne lekme gospodarskih moči je nastopila pretirana koncentracija, katero vtnli samo par ljudi in sicer ne samo pri nekaterih narodih, marveč po celem svetu. Tu koncentracija gospodarskih sil ima zu posledico tiranski despolizem. Povratek k zdravim načelom krščanske socijalne filozofije in pametna aplikacija leh načel na kapital. nu delo in na njuno medsebojno razmerje bi bilo po naših gornjih izvajanjih edino uspešno sredstvo proti označenemu neredu.
Marksizem in katolicizem nezdružljiva
Tutli socijalizem, ki se je ponašal, da bo lo zlo radikalno ozdravil, pu je bil v resnici še hujše zlo, se je od Leonovih čusov sem temeljito vredrugačil ter se celo razcepil v
dve skupini. Prva skupina izvaja socijuli-stičnu načela do zadnjih konsekvenc. Imenuje se komunizem, ki se pa, kakor je pač jasno, nikakor ne more spraviti v sklad z nauki sv. Cerkve. Druga skupina, ki se še vedno tliči z naslovom socijulizmu, je pogosto in v marsičem omilila svoj program ter se je v raznih točkah, v nekaterih bolj, v drugih pa manj, tuko močno približalu socijalnim katoliškim načelom, da se marsikdo izprašuje, ali je med obema še sploh kaka razlika razen v besedi. Toda papež se nič ne oboluvlju slovesno izjuviti, da ima ta lako zelo omiljeni socijalizem tuko zelo evangeliju nasprotne pojme o človeški družbi. da gu nikakor ni mogoče spraviti v sklad s katoliškim naukom, čeprav se mnogo njegovih točk strinja s pravičnostjo, kakor jo uči Cerkev. Nemogoče je, da bi bil kdo resničen socijalist in obenem dober katoličan.
Ob lej priliki papež opominja in za-klirtju vse tislc zapeljane sinove, ki so se dali premoliti od krivih obljub in so s svojim pristopom k socijalistom pomnožili njihove vrsle, nuj se vendur čim prej povrnejo v naročje Cerkve, katero so po krivici zapustili, ter se naj pridružijo tistim velikodušnim četam, ki z vsemi močmi delajo po načelih Leonu XIII. na to. du bi se v človeški družbi u postavila pravičnost in ljubezen.
Korenina zla: materializem
k sklepu poduju papež nekuleru sredstva proli nedostatkom sedanjega času. Z Veliko bistrovidiuistjj izjavlja, du tiči korenina vsega zla tako modernega gospodarstva kakor socijalizma v tem, ker imajo ljudje pred očmi le pozemske dobrine, za Boga in za večne vrednote pa se nič ne zmenijo. Glavno sredstvo proti temu zlu v korenini je pač to, da povzdignejo ljudje srca m duše k Bogu ter se ogrejejo zu plemenitejše in čistejše ideale. Zalo je nujno potrebno, du ljudje spremenijo svoje življen-ske običuje ter upostavijo kraljestvo pravičnosti. ki bi moralo vladali na vsem gospodarskem in socijulnem polju. Tudi potem bo še oslalo veliko dela za ljubezen, ki je in bo vedno edino resnična in uspešna vez za združitev ljudi v eiu> sarno družino.
Pij XI.
A temu prenovi jen ju človeške družbe nu podlagi evangelija in krščanske ljubezni morajo prispevati vsi ljudje, ki so dobre volje. Radi tegu se papež radii je ob ptt-gledu na razna podjetja in na gorečnost, s katero se u raznih deželah posvečajo tej stvari ne samo duhovniki, ampak tutli lu-jJLi. da, celo premnogi mladeniči, ki razumevajo duha katoliške akcije. Po očetovsko jih navdušit je iti spodbuja, nuj se neumorno žrtvujejo zu tu plemeniti namen, zakaj, če bi se uveljavil takšen red, kakršnega hočejo premnogi imeli in kakršen je po/iolnomu nasproten krščanskim načelom, bi to bila grozna ftropust in pogubu. Cerkev se ne boji zu sebe, ker je močnu. saj se opira na nezmotljive obljube, pač pu se boji zu toliko sinov in toliko duš, ki bi bile pogubljene. I suk mora torej nu svojem mestu in v svojem krogu sodelovali zu skupni blagor in sicer disciplinirano in v popolnem soglasju z drugimi. 1 suk nuj išče edinole koristi Bogu in kraljestvo Jezusa Kristusu!
S tem očetovskim opominom zuključuje papež Pij XI. Iu dokument, katerega pokla-nja svojim tlragim sinovom in vesoljnemu svetu kot drugocen jubilejni dar ier kliče nu vse obilen božji blagoslov.
Mednarodno zborovanje katoliškega delavstva
(Izvirno poročilo)
Pn|H)ldausko zborovanje dne 14. maja na dvorišču Canrcllarlje je bilo eno najlepših v vrsti rimskih sestankov. Odlikovala ga je velika harmonija vseh nacionnlnih raznolikosti, ki ga more kaki stvari navdihniti le vesoljna, vse obsegajoča Cerkev.
Na lepem, žc od Brnmantc|a klasično izdelanem dvorišču so se zbrale razne delavske delegacije, do 8000 po številu. Topot so očividuo prevladovali Neilalijani.. Okrno in okrog pa so bile v lepih arkadah postavljene zastave delavskih organizacij z vsega sveta, ki so jih zastopstva prinesla s seboj v Rim. Na dvorišču je bil postavljen obširen oder za kardinale, škofe in govornike, ozadje pn je spolnila ogromna papeževa zastava z njegovo sliko. Vse kardinale, ki so prihajali polagoma drug za drugim, je množica toplo pozdravila. Stari Kr0hwlrth, poleni lvonski nadškof Mattrin, prinins Poljske Hlond, ki se je za poljsko delegacijo pravkar pripeljal v Rim in ga Poljaki zelo ognjevito pozdravljajo, Szeredy, primas Ogrske, ki je Se vedno tako aristokratski in mladeniški kol nekdaj, Laurenti, ki ga Italijani burno pozdravljajo in kot zadnji Marrhetti-Selvaggiani, energični papežev kardinal-vikar. ki je stopil na mesto umrlega kardinala Pontpilija in mu je v prvi vrsti zaupana skrb za disciplino rimske duhovščine. Poleg kardinalov prisostvuje zborovanju kakih 40 škofov in prelatov.
Zborovanju je predsedoval kardinal Marchetti. Priglašenih je bilo preko 20 govornikov in čas odmerjen na 5 do 10 minut z.a vsakega. Ker se pa večina govornikov ni točho držala odmerjenega časa, se je zborovanje zavleklo pozno pod večer. Govorniki so v svojih referatih kazali nn socialno delo, ki ga je v njihovi domovini vzbudila okrožnica »Rerum novarum«. Programatičen in aktualen je bil še najbolj govor msgr. W a 11 e r b a c h a iz Monakovega. Socializem se ni izkazal kot rešitev človeštva in še manj njegova logična skrajnost boljševizem, ker je osnovan na protinaravni zmoti. Nemško delavstvo je v strašni bedi, a zvečina odklanja marksistično ureditev družbe. A vse zahteva in vsi čutimo, da je potrebno, da se sedanji kapitalistični red preuredi v drugačnega, kateri bo vsem dal delo, ki imajo do njega pravico. Odkod naj pride smernica? Vse oči se obračajo v Rim. Rim mora govoriti z novo okrožnico, ki nnj pomaga človeštvu iz sedanje socialne zmedenosti. Nemško de-
lavstvo prosi pnpeža za odrešilno besedo. Potem bodo milijoni delavstva, ki se danes oklepajo socializma. našli pot nazaj k Cerkvi s hvaležnostjo v srcu. In papež bo videl, da jo najrevnejši njegovih sinov najzvestejši.
Zanimivo je vsekakor, da jo mnogo govornikov naslovilo nn papeža prošnjo, nnj izda novo encikliko, ki bo zidala nn Rerum novarum", a šla | korak dalje in nn temelju Leonovega nauka dala smernice za sedanje socialno težke čase.
Med govorniki je za Belgijo nastopil minister za delo in industrijo Hymans. z.a Češkoslovaško dr. .lan ROckl, za llolandijo bivši socialni minister prof. Aalberse. za Poljake Mihalovicz, za Združene države škof Adwin, za Madjarsko minister Herszt, za Švico škof Besson iz Kriburgn. delegat Društva narodov itd. Govorniki so govorili v svojem materinem jeziku, nekateri so prevedli svoje govore še V francoščino.
Nastop slovenskega odposlanca
Za Slovence jo govoril g. .1 o ž e L n n g u s , ki jc napravil jako simpatičen vtis in žel mnogo odobravanja. Mnogi so obžalovali, da ne razumejo slovenskega jezika. G. Langus je izvajal:
X veseljem smo sc slovenski delavci odzvali vabilu, da r Vatikanu v druibi vseli narodov proslavimo 10 letnico Leonove okrninice Rerum no-varam . V lej manifestaciji ne gledamo le proslave zgodovinskega dejstva, ampak predvsem afirmacija osnovnih nafel klasične delavske okroinice. Pa nc samo to. Mi vidimo v lej proslavi ie vef: Najvišja cerkvena oblast hote ludi danes poudarili nujno soci tlno orientacijo katoličanov. !n ie je bilo to potrebno pred 10 leli, je lo danes dvakrat potrebno. Kajti d n n e s klice delavstvo po svojem pravu z večjo pravico zaradi večje krivice kol pred 40 leti. Svareče napovedi okroinice so se ie zgodile, ker se bogatini niso zavedali sv o j i It dol in o si i in ker so države vse premalo varovale i i v • Ijeniske i nI e r e s e del a r s I v a.
• Ta prosinca naj bo javna obsodba poganskega kapitalizma in brezbožnega komunizma, ki sta ka-
Stran a
: Slovenec«, dno 17. maja 1931.
Štev. 110.
Unevna kronika
Koledar
.Nt>ilelju, 17. maja. (i. povelikonočua nedelja. Paskal Bajl., spoznavalec. Bruno, škof. Mlaj ob 16,28. Herscliel napoveduje spremenljivo vreme.
Ponedeljek, 18. maja: Erik, kralj; Aleksandra,
levica.
Osebne nesli
— Poroka. V nedeljo se je poročil v Ljubljani gosp. Ciril Sajovic, posestnik, trgovec in gostilničar v Velesovem z g. Marijo Rakove, poaestni-kovo hčerko iz Struževega pri Kranju. Mladima zakoncema želimo obilo sreče!
=3 Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni med drugimi na službo v štab telcgrafsko-tehničnega poveljstva inženjerski kapetan I. razr. Edmund Turnaj; za vodnika voznega parka avto-poveljstva III. armijske oblasti pehotna podporočnika Vinko Ružič in Ljudevit Ulčnik; za vodnika voznega parka avtopoveljstva IV. armijske oblasti pehotna podporočnika Vladimir Dorman in Milan Matič, za vodnika avto oddelka topniško-tehnič-nega zavoda topniški podporočnik Vinko Rupnik; na službo pri referentu inženierskega poveljstva Boke Kotorske nižji voj. uradnik II. razr. inž. tehnične stroke Rudolf Blažek; na službo v moravsko Konjsko bolnico veterinarski poročnik dr. Ivo Ogo-relec; za vršilca dolžnosti intendanta savskega orožniškega polka nižji vojni uradnik III. razreda ekonomske stroke Robert Rebolj; za vršilca dolžnosti blagajnika dunavske orožniškega polka nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Anton Ro-došek; za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča dravskega orož. polka nižji voj. uradnik L razr. ekonomske stroke Ivan Bukovnik; za knjigovodjo tehn. skladišča 2. zrakoplovnega polka nižji voj. tehnični uradnik IV. razr. zrakoplovno tehnične stroke Franc Najbauer; za vršilca dolžnosti upravitelja tehničnega materiiala tehn. skladišča 1. zrakoplov, nega polka voj. tehn. uradnik IV. razr. zrakoplovno tehnične stroke Anton Cegnar; za vršilca dolžnosti upravitelja materijaia aeroplanske delavnice 1. zrakoplovnega polka nižji voj. tehn. uradnik IV. razr. zrakoplovno tehnične stroke Vinko Krelj; na službo v lovsko pilotno šolo 6 zrakoplovnega polka zra-plovni podporočnik Alojz Stehernjak; za pobočnika tehničnega polka inženjerski kap. II. razr. Mladen Srnec in za vodnika kačaniškega voda vardarskega orožniškega polka novoimenovani orožniiki podporočnik Ivan Čauš.
Mne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tehnar. Ljubljana, Mestni trg št. 25'I.
Osfafe vesti
— Z otoka Krka dozuavnino, dn bo n.i Pe-rrovo v Omišlju evharistični kongres, predvsem '.a otok Krk; prišli bodo na kongres verniki i/. Hrvatskega Primorju sploh. Svečanost se bo tačeln s slovesno trldnevnieo v petek 26. junija ■»opoldne; pričakuje se velika udeležba pri s\ EI1K
Oblečemo Vas
od nog do glave
za mal denar
Tudi na obroke!
R. P R E S K E H
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
cakramcntih. Omišljani se z izrednim veseljem pripravljajo nn proslavo in hočejo složno sodelovati. da se proslovu čim lepše izvrši. V nedeljo 28. junija bo posebna svečanost zn otroke; na praznik sv. Petru in Pavla Im> nontifi-kalna sv. maša, ki jo ho daroval škof ilr. Sre-brnič. Po sv. maši bodo govori na prostem, popoldne bo slovesna procesija. Omišolj je Mo-vencem najbolj znano mesto nn otoku krku. Sv. Vojska je napravila že več izletov tja. Slovenci l>odo tudi na kongresu dobrodošli gostje. Za Petrovo bo v Omišlju lepo. zelo lepol
—	Družini sv. Vinrcnri.ia Parelskega v Ljub-ljui (Marijanišče, Poljanska cesta 28) se s tem obrača na družine nn deželi, da bi sprejeli za nekaj časa v počitniški dobi nn brano in stanovanj« (brezplačno) učenca or.lr. učenko iz mesta Ljubljane. V |x>štev bi prišli samo ubožni otroci v šolski dobi, ki niso bolni, pač pa potrebujejo solncn, traka in tečne hrane. Ktevilnim teh otrok oskrbe velikodušni dobroUiiki okrepljetija in oddiha na raznih domovih, kljub temu pa bo ostal v mestu marsikak otrok, ki bi bil |h>trehcn iste dobrote, I>a ga ne najde, dn bi mu to »kazal. Prosimo dobra srca, naj se usmilijo tudi teh. Blagohotne prijave in želje sprejema Družba sv. Vlncpncija Pavelske-ga. Ljubljana (Poljanska cesta 28, Marijanišče) do 10. junija I. I.
Jouturi (mleko) m^ ^ -
Dunajska cesta štev. 17. — Naročila se sprejemajo.
—	Na Trsatu ho o liinkoštih kongres Brez-ilkoholnc produkcije, kokor smo že |>oro<uli. Vozila bostH nu biiikoštno soboto zjutraj dvn posebna vlaku in sicer: iz Ljubljane, gluvni kolodvor, ob 8.22. Ta vlak bo |>oliirul udeleženec po I>olenjski progi do Metlike na vseli |x>stajuli. Iz Maribora l»o odpeljal posebni vlak isti dan ob ft.H ter l>o pobiral udeležence ol> cpli progi preko Zidanega mosta do DoIhivc. Obu |>o*fbna vlaka se vrneta že v ponedeljek. Ker je vožnja z vseli postaj polovična in vozita oba \lakn direktno. je prilika zn udeležilo Izredno ugodna. Vozni r<d zn vse |Hwtaje in točna pojasnilu dobi vsakdo brezplačno poštnoobratno. oko jnvi svoj naslov Brezalkoholni produkciji v Ljubljani. Kolodvorska ul. 1 (nasproti Mestnega kopališča).
— Letovanje Jugoslovanskega leri|aln«ga učitetjstva v učiteljski koloniji t mestu Veliluki (otok Korčula). Kakor lansko leto v velikih počitnicah bo letovalo tudi letos od 15. julija do 15. avgusta okrog 100 jugoslovanskih učiteljev |z vseh banovin v prijaznem in družabnem mestecu Veliluki ob zelo ugodnih finančnih pobojih. Vabim vse učiteljitvo. ki želi letovati, da se prijavi najkasneje do 1. junija na spodnji naslov. Pogoji: Članarina Din 30.—, kolonijalni fond Din 100.— (za stare član« samo Din 50.—), stan in hrana za 30 dn| Din 800.—I Ob priliki letovanja sc bodo vrSile tudi ekskurzije, kakor na otok Vis, na otok Biševo t večno lepo jamo, otok livar itd. Lansko potovanje v Veliluki je v vseh ozirih v zadovoljstvu 's«h kolonistov lepo uspelo! Kdor «e želi udeležiti
Rabite S 3 m O
5KELLT^X
Sigurna smrt vsemu mrčesu i
Uspeh Vas bo presenetili
tega zelo ugodnega letovanja, naj pošlje članarino, nakar dobi čekovno položnico, s katero vplača do 1. junija Din 400.—, ostali znesek v koloniji. Vse podrobne informacije slede pravočasno v dnevnikih irf v »Učiteljskem tovarišu« in v estalih učiteljskih listih! Za vse informacije in podrobna pojasnila priložite znamko za odgovor! Za UFS! Slavko Mrovlje, učitelj, Glavni poverjenik Dravske banovine, Slo-venjgradec.
—	Most čez Soro zaprt. AA. V torek in sredo 19. in 20. maja bodo popravljali provizorič-ni most čez Soro v Medvodah. Zato bo ta dva dni most zaprt za promet in naj vozila ta dva dni vozijo čez Goričane.
—	Udružonje jugoslovanskih inženierjev in arhitektov ima svojo letošnjo (XII.) redno glavno skupščino v Novem Sadu v dneh od 5. do 7. junija 1981. Na programu so poleg obširnih stanovskih in strokovnih obravnav tudi številni ogledi in izleti po mestu in okolici. Vožnja po železnici je za člane, ki so poravnali vse svoje članske obveznosti, četrtinska, za njih rodbinske člane polovična. — Člani ljubljanske sekcije U. J. L A., ki se nameravajo udeležiti te skupščine, naj najkasneje do 21. maja 1931 prijavijo tajništvu Sekcije sledeče podatke: 1. Ime in priimek, 2. poklic, 3. točen naslov, t. ime in priimek sopotnikov, 5. ali se udeleži slavnostne večerje in s koliko člani, 6. ali potrebuje sobo in s koliko [»osteljami. — Obenem z zgornjo prijavo mora vsak član poslati Sekciji pristojbino (zu svečano večerjo, koncert, zakuske, uporabo avtobusov, tramvaja iu parabrodov) za sebe 200 Din, za vsakega rodbinskega člana po 150 Din. Brez pravočasnega plačanja pristojbine se prijave članov ne bodo mogle upoštevali. — Program skup« ščine dobijo interesenti lahko pri tajništvu Sekcije, ki bo dalo po možnosti tudi vsa pojasnila glede glavne skupščine.
—	Korist cestnega prahu. Iz Št. Lovrenca nn Dol. 10. maja. Ko sem čital v sobotnem iSlovencu' zanimiv spis vVažna iznajdba za sadjarje in kmetovalce in v nJem trditev: »Narava sama kaže, da so n. pr. ravno drevesa ob velikih cestah najbolj zdrave rasti in tudi najbolj rodovitna« — »eni se spomnil, da je to trditev lani pri nas potrdila lanska skušnja pri zelju. Lani je bilo namreč pri nas nenavadno malo zelja, In sicer zaradi "Sušta-ric«, ki so ga uničevale po njivah od spomladi do jeseni in ga na nekaterih njivah skoraj vsega uničile. Pa sem šel v jeseni nekega dne iz Št. Lovrenca proti Krtini in se mi pridruži neki posestnik. In temu pravim: Poglejte tale -zelnik, kako krasne debele in zdrave so tele glave, V vsej fari ni takega zelja! Pa mi odgovori posestnik: Pač, šo nu eni njivi jc tako Ippo zelje, in sicer v Trnju pri Veliki Loki. In veste zakaj? To je naredil cestni prah. Obe njivi sta tik ob cesti. In po tej cesti drvi dan na dan veliko voz In avtomobilov, ki zaprašijo s prahom vse zelje večkrat na dan. In ta prah uničuje -SuStarire", da ne uničujejo one zelja. Ta lanska skušnja pri nas torej uči, da je najboljši pripomoček zoper šuštarice« na zelju cestni prah. — L S.
OD 15. MA3A NOVI VOZNI RED
za vse proge in avtobusne zveze Slovenije z a 2 dinarja (po poiti Din 2.50 se pošlje samo proti predplačilu v znamkah) dobile v Tiskarni 6V. Cirila v Mariboru. Preprodajalci popust.
—	Zivalrke nalezljive bolezni ▼ območju Dravske banovine po stanju z dne 10. maja t. L: Steklina 1 slučaj v Tlakah, okraja Šmarje pri Jelšah. — Mchurčasti izpuščaj govedi v Mali vasi,
1	dvorec, na Cesti 12 dvorcev, Predstruge 1 dvorec, Videm \ dvorce. Vodice 1 dvorec, Zderska vas I dvorec, okraja Kočevje; Vanča vas 2 dvorca, okraj Murska Sobota. — Svinjska kuga v Blatah
2	dvorca, v Dolenji vaii 1 dvorec, Itakitnica 2 dvorca, Goriča vas I dvorec, Zapuže 1 dvorec, okraj Kočevje; Konjice trg 1 dvorec, okraj Konjice. — Svinjska rdečica na Mali Polani 1 dvorec, okraj Dolnja Lendava; v Trebnji gorici I dvorec, v Veliki Kostrelnici I dvorec, okraj Lilija; v Buče čovcih I dvorec, v Hrastju 1 dvorec, okraj Ljutomer; v Gornjem kotu I dvorec, okraj Novo mesto. — Gniloba čebelne zaleg« na Spodnjem Bregu I čebelnjak.
—	Kolesa bodo razstavljena na XI. Ljubljan sk*m velesejmu od C0. maja do 8. junija v sledečih znamkah: »Tribuna« in »Pelikan« domačega izvora, -Puch«-Graz in »Anker« ter »Wander«r. iz Nemčije. Vsi oni, ki se zan majo za nakup kolesa, naj si ogledajo to razstavo.
—	Čevljarski mojstri si morejo na letoSajem XI. v«l«sejmu v Ljabljani od 30. maja do 8. junija nabaviti vse kar rabijo v svoji stroki. N. pr. vsako-
; vrstno usnje, kremo za usnj«, olje za slroj«, lesene i in železne žeblje, pasto za brušenje nožev, rinčice vsakovrstne stroje za predelavo usnja, stroje za čiščenj« spodnjih delov čevljev, stroje za izdelovanj« igel z« pritrjevanj« spodnjih podplatov, čevljarske stroje sploh. Vs« lo so izdelki samo prvovrstnih, solidnih tovarn.
—	Filbarmonična družba v Ljubljani, je sklenila podaljšati do 1. septembra 1931 rok za vpo šiljanje onih skladb, ki prihajajo v poitev pri t«k-movanju za nagrado 15.000.— Din, razpisano maja meseca 1930 za najboljšo kompozicijo pisano za veliki orkester, zbor in eventualno soliste.
—	Zdravilišče Rogaška Slatina nudi tvojim gostom izven glavne sezone popolno oskrbo (stan, hrana, zdravnik, kopelji In takse) za 670 Din tedensko.
—	Živ na mrtvaškem odru. V vasi Trešnjak pri Slavonskem Brodu je že dalj časa bolehal 19-letni sin kmeta Pore Avilobašiča, Ibro. Njegovo stanje se Je bolj in bolj slabšalo in nekega jutra Jo padel v nezavest. Ležal jc povsem mirno na postelji In se ni ganil. Vsi domači so mislili, da Je mrtev, in so začeli nn vso pretepe Jokati. (We je naročil rakev In Ibra »o položili na mrtvaški oder. Čez nekaj časa pa se je znčel Ibro na mrtvaškem odru nenadoma premikati, česar so sc seveda vsi prisotni tako ustrašili, da so zbežali iz sobe. Mislili so, da je Ibro vampir, kar bi imelo za vso vas težko Docledice. Naposled «o so nekateri Ic toliko
ojunačili, da so šli pogledat v sobo. kjer so našli lbra, ki se je v silnih bolečinah zvijal na mrtvaškem odru. Iz krste so ga prenesli zopet nazaj nn posteljo, kjer čaka smrti.
—	Roparski napad pred sodiščem. Pred -u-Mitiškim sodiščem je stal tc dni 22-letni Diku
Sziics, ki je 22. fefcrunrjn t. I. prišel k trgovcu golobi Francu Szabo in mu dejal, da pozna nekega železničarja, ki bi prodal rad nekaj golobov. Szabo je vzel s seboj nekaj tisoč dinarjev in sta SLi. Med potjo po je Sziics nenadoma potegnil revolver iu ustrelil parkrat nn Sz.ubd. Zadel gn jc v desno oko. Szabo je izgubil oko, poleg toga pa mu tiči v glavi še ena'krogla, ki mu je zdravniki niso mogli spraviti ven. — Pri razpravi je Sziics dejal, da je imel namen Szaba oropati in gn nato položiti na železniške tračnice, da bi izgledu To, kakor da je Szabo izvršil samoumor. Povodni je tudi, du ga je k temu nagovorili! njegova ljubica Nančika Tiimbas. ki du je hotelu Imeti denar zn otvoritev gostilne. Obsojen je bil radi poskusa umora na deset let ječe, Nančika Turnim« iu ostnli sokrivci po na ečmesečne kazni.
—	Vse zbore Hnbadove župe .1. 1*. S. opozarjamo, da dobe nakaznice za četrtinsko vožnjo v Šombor pri podpisani upravi, kjer naj jih pravočasno naroče. Zastopniki odpotujejo z brzini vlakom 29. maja ob 19.50 iz Ljubljane gl. kol. Društva, ki svojih delegatov ne morejo poslati na skupščino v Sombor, naj nn četrtinkl llstn pošljejo takoj župnl upravi poverilnico (brez vsakega besedila) s podpisi predsednika in tajnika ler žigom društva, da jih bodo zastopali že prijavljeni delegati drugih društev. Uprava llubadove župe J. P. S. Vegova ulica 7, Ljubljana.
—	Občina, ki dujc brezplačno stavbiščn. Občina Biogrnd na moril v Dalmaciji nameniva na lop način pospešiti gradbeno gibanje. Vsakdo, ki bi rad gradil, dobi od mestne občine brezplačno zemljišče na razpolago.

eni
mrčesni prašek v originalnih steklenicah tn šltal-ljicali urtlfc« -ves mrč Dobiva se povsod. »Zachcrliuc, Ljubljana Beethovnova ulic« štev. l(i.
— Kmetje linčali kokošjega tatu. Prebivalci male vasice Mikuliči pri Zagrebu so v teku zadnjih mesecev večkrut opazili, da jim izginjajo kokoši, suho meso, vino in drug živež. Da bi svojo vas očuvuli pred neznanimi tatovi, ;so organizirali nočne straže, ki so jih menjaje vršile posamezne rodbine. — V noči na četrtek so stražarji opazili, da sin se nn dvorišče kmeta Marka Stosaru splazila dvn sumljiva človeku, dva pa na dvorišče kmetu Mirka Noršiča. Stra-žeči kmetje so takoj ohkolilj obe hiši, vendar so tatovi preskočili |>otok, ki teče ob vasi iu se izgubili v noč, neprestano streljajoč z revol-verji. lOdcn izmed njih pa je imel na hrbtu dve vreči, v vsaki po tri kokoši in se radi tega ui mogel tako hitro izmuzniti. Nu vpitje stražnikov in na streljanje kokošjih tatov .se je prebudila vsa vas. številni kmetje so obkolili hežečega tatu, ta pu je potegnil sabljo in se začel s svojimi nasprotniki boriti. Posrečilo sc mu jc. da sc jc zopet izmaknil naprej \ temo. Tam pa se je zadel ob neko drevesno korenino in padel na tla. Kmetje so padli po njem in gn toliko času tolkli, du je s težkimi ranami ves v krvi obležal nezavesten, Šele *odoj so se kmetje streznili. Nesrečnega kokošjega tatu so prcpcljuli \ Zagreb v bolnišnico Sveti Duh. Tu pa gu nivo hoteli sprejeti. Nato so ga peljali \ bolnišnico Usmiljenih sester, kjer pa je umrl, p red no so mu nudili zdravniško pomoč.
TARMOL
bo ščitil najbolje Vaše obleko pred škodljivimi moli. Tarmol izdeluje -Chemoteclina*, Ljubljana, Mestni trg 10 in se dobi v vseh lekarnah in drogerijah.
—	Kaznovani italijanski ribiči. Zagrebške »Novosti« |K>rofujo: Kakor znano, jc naša držu-va sklonila s kraljevino Italijo konvencijo glede ribarjenja. Po tej konvenciji ne smejo italijanski ribiči ribariti i naših vodah eno miljo ■hI ohulc proč. Tc dni pa se jc pripetilo, da so prišle italijanske ribiške ladje prav do naše obale, in sicer pri Lostreuski obali. Tn jih je zalotil pri delu motorni čoln naše II na ličinko nt role in jih pozval, nuj um slede no Siršuk. Tu jih je izročil sušaškemu ix>vcjjslvu. ki jih je kaznovalo z dvesto dinarji clolie.
—	Ker se začenja čas Izletov in potovanj, opozarja N o v a z u I o ž b ii v I. j u b I j a n i, dn ima * zalogi vseli vrst potovalna navodilu, zemljevide zn turiste in uvtomobiliste, uiz.nc kažipote in najrazličnejše lahki) čtivo za |>oto-vnnje po železnici uli zu oddih in ruzvedrilo. Opo/iirju tudi nn majhne zabavne knjižice za otroke, ki sc dobe za najnižjo ceno o:l I Din
na vzgor.
pomladanske novosti v raznih modnih
1CLOBUSCE...............
barvali in obliksh, športno klobuke, s aninlke in če pire v lepi izbiri kupite zelo ugodno
v specljalnl trgovini klot-ukov
Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg št. 14
Cene zmerne	Solidna postrežba
Sprejemajo se popiavila
— Trije spevi sn javno »Itižhn hoijn. Za mešani zbor zložil dr. Fr. Kimover; založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Part. Din 15. glasovi po Din 3. — Pravzaprav so Mirje napevi in sicer: pridi sv. Duh. pridi Stvarnik sv. Duh (dva napeva) in hvalnica. Nn koncu so prldejanl še re-sponzoriji kakor: K molitvi zn sv. Očeta, za kralja oz. za kraljico, zahvalni posini k »Pokropi me in k blagoslovu |>o rimskem obredu. Hvalnica jo vzela iz zbirke od imenovanega skladatelja >Srcc Jezusovo vse hvale vredno*, ki je že davno ra-proda-ns. Zn pričetek šolskega leta in pri drugih sličnih prilikah kakor pri sv. maši o liinkoštih bodo li lepi spevi prav dobro služili. Dvn unpevii »Pridi Klvsr-nik sv. Dulir se lahko pojeta eno- ali večgla-no Vsi spevi kakor responzoriji so seveda slovenski — Opozorilo občinstvu. V trgovinski regi-ster je bila te dni vpisnim družba z o. z. >LlcW tro-instalacija« s sedežem nu Bledu. Tu družb' se namerava med drugim tudi bavitl z elektro Instalacijami vseli vrst. kot poslovodja fungiri g. Benedik Gabrijel, zasebnik iz Zclcč pri Bledu. — Podpisana zndruga obvešča cgnj. občinstvo. da z registracijo v trgovinskem registru tn družba še ni upravičena prevzemati in izvrševati elektroinstnlacijskih del, ker ji šc od kr, banske uprave ni podel jena zn lo potrebna koncesija. Občinstvo opozarjamo, do naj ne oddaja teh del imenovani družbi, dokler se ne more izkazati s koncesijsko listino, podeljeno orl kr ban.skc uprave. — Strokovna zadruga konc elektrotehnikov za dravsko banovino v Ljub lianL
Vetilno prihajajoče novosti!
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
—	»Odmev iz Aiiike«, m sijonski mesečnik s slikami. Letnik 28. Blagoslovijen po pa*ežu Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Star.e za ce'o leto Din 10.—, Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Mclelkova 1. — Vsebina it. 5 (maj): Majniški Kraljici — Lepi uspehi — Nove proinji P. Mlakiča — V službi u!railjenega Samaritana — Skrb za mladino — Kratka mili onska poročila — Apost. prefekt kot kuhar — Črna cvetka — Pisma in misli novoizpreobrnjencev — Ob enajsti uri — Uslišane molitve na priprošn o služabnice božje Marije Terezije I edochonske.
—	»Zamo.čck«. misijonski mesečnik s slikami za mladino. — Letnik 19. Prinaša lepe povestice, slike in popise iz zamorskih držel. Za mladino jako vzgojen in poučen, zato ga čč. gg. kalehelom in cenj. starišem toplo priporočamo. Cena ca lelo Din 7. — Naroča se tam kot >Odmev iz Afrike«, Ljubljana, Metelkova ulica 1. — Veeb na št. 5 (maji:
ateri božji — Iz sužnja otrok božji — Kako je »rišel Ali v misijon — Kadidja, mala gobavka — ^.ako so zamorčki skrbeli za neko bolnico —■ Otroško pisemce iz Alrike — Kozliček v šoli — Kaj vse doleti misijonarja — Kako se igrajo ka-ferski otroci — Metkin dar za misijonc — Uganke. Za vse naročnike »Odmeva« in »Zamorčka« berejo afriški misijonarji letno 500 sv. maš.
Okrožnico papeža Leona XIII. »Hcru n novarum je izdala pod naslovom
Osnovno načelo krščanskega socializma
s komentarjem g. p. dr. Tem net O F. M.
Delavsk i založb i r.l.i o. t. v Ljubljani,
Delavska zbornica.
—	Kaj bi rsak z« Binkošli? Bil lepo oblečen! Res ni samo ničemurnost. temveč neki nagon, neko loplo čuvstvo, ki sili človeka, da sc pokaž« za Binkošti v novi obleki. Kolikim manj premožnim možem, mladeničem in dečkom je ta želja vrhunec vseh pričakovanj za Binkošti. Kljub težkim sedanjim razmeram smo pa ž« tako daleč, da si tudi najskromnejii lahko privošči Tivar-obleko za Bin-košti, ker je lo le malenkostna vsoti denarja.
—	Pozor avtomobllistil Ličanje, tapccranjc avtomobilov točno in po nizki ceni izvriujc Ignac Kastrin, Karlovska cesta 22 Ljubljana.
— Pri zaprtju, preobilici krsi v spodnjem delu telesu, pritisku krvi. holcčiiiuh v Itokii in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slubem razpoloženju povzroči iiurmna »Franz-Joscr -gren-čien izdatno izpraznjenje črev iu osvoboditev tesnobnost ui Ii občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo vFranz-Joscf«-* odo / zelo zadovoljivim ii«im>Iioui tudi pri ležkočuh v letih menjave. Franz-Josef -grenčica se dobiva v lekarnah. drogerijah in spcccr. trgovinah.
Takoj s prvim «dncom moramo pričeli s solarnimi kopeli tli i Te IhJ je j.oscbne važnosti maža z, Kiggerol oljem «il M tj «! p r o 1 krom r» za sol učenje in masažo I Patent »t. 5922). Dobi se v vseli lekarnah in drogerijah. -Drogerija (Jregurič, Ljubljana Prešernova ullra 5.
—	Priporočamo ogled blaga za pomlad, obleke pri tvrdki Novak. Ljubljana. Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). Velika izbira In najceneje.
—	Na birm« ostanejo najlepši spomin: ure, zlatninn, katero kupile najceneje pri Fr. Zajec. Ljubljana, Stari trg 9.
Cenjenim damam sc priporoča na novo olvorjcn separlran oddelek za dome. Ondulncija-Mnnlkure, specielno bubi-strlženlo Ivan OJud. frizer za dame in gospode, LJubljana, Stari Irg 30 (nasproti g. Zalaznlka).
—	Flor nogavlre jnmčeno Irpclno, dobite pri štrrk nasl. Karničnlk, Stari Irg 18.
ZICno mrežo in ograje. Stavb, okovje, mizarsko orodje in Ia Remscheidske žage kupile najugodneje pri Jeklo , Ljubljana, Stnri trg. -Telefon 28-4,5
Mozaični llakovi, stopnice, ograje, cevi, [»odboji... Cementarna Gostinčar. Pešata — Dol pri Ljubljani.
Zdravilišče lus^nllzhOhe
pri Oradcu Avstrija - v prekrasni legi, obdano zjiraščenimi gozdovi — 555 m — za živčno In notranje bolne, kakor tudi za one, ki Jinj jo potreben oddih. Dnevna | enzija za kopališke gosic od S. 14 S.0, za penz.ionerje od S. 8'— višje. V jublu in avgustu za S, 2'— v|5je Zdraviliški upravitelj: dr, Mialitz.
SOLNCNE PEOt
odstranjuje naglo in lirez sledi
MCREME ORIZOL"
Dobiva se povsod Depol: COSMOCHEMIA. Zagreb
Sinieiklasovn ulica
Odkritja v Stobih
Zgodovinske najdbe iz časov slovanskega prodiranja na Balkan
Belgrad, 17. maja.
Stobi v Južni Srbiji so pri nas in tudi v svetu dobro znano antično najdišče. Z odkopavanjem je začel sedanji profesor belgrajskega vseučilišča in upravnik Narodnega muzeja g. dr. Vlada Petkovič pred osmimi leti. V toku zadnjih let je na terenu najdenih mnogo zanimivih in dragocenih starinskih predmetov.
Trenutno se nahajajo v Stobih gg. dr. Pet-kovič, numizmatik Jožo Petrovič, Mano Sisi in pre-parator Jakob Pavelič. Na teren so se odpravili pred tremi tedni. Letos se je začelo z delom v večjem stilu. Najetih je 75 delavcev. Doslej je izkopana javna zgradba (g. dr. Petkovič je prvotno sodil, da je kopališče) in en del obsežne bazilike. Zanimivo je, da je z izkopavanjem te cerkve še pred leti začel naš rojak, ljubljanski vseučiliški profesor g. dr. Saria. Javno zgradbo so v glavnem odkopali lani iu našli precej dragocenega materi-jala. Letos je g. dr. Petkovič dognal, da je bil lani odkopan le prvi, manjši del te zgradbe, dočim je
večji še pod zemljo. Če bi sodili po predmetih, ki so se našli pri kopanju poizkusnih jarkov in rovov, bi sodili, da je to bila neke vrste delavnica. Na sled so namreč prišli ostankom kromove rude in pečem za taljenje. Sodijo, da so v starih Stobih producirali sol in talili razne rude. To potrjuje tudi najdeni kovinski žig 7. imenom: Partenios (grške črke), ki je služil po domnevanju nekaterih za vti-skavanje zaščitnega znaka na vlite metalne kose. Odkopali so tudi nekaj kipov, med drugim pol metra visok kip (iz marmorja) boginje Diane, ki je pa brez glave. Tudi bronasti predmeti niso redki.
Letos je g. dr. Petkovič nadaljeval z delom, kjer je nehal g. dr. Saria. V baziliki je naletel na zelo lepa mozaična tla iz IV. ali V. stoletja. Posebno zanimivi so mozaiki, ki predstavljajo mlada jagnjeta, ki so vzpeta na zadnje noge in imajo svoj simboličen pomen. Odkrito je tudi nekaj slikarije na zid (sedem svetniških in angelskih glav in kos široke kompozicije z Marijo, ki je sklenila roke k • molitvi). G. dr. Petkovič domneva, da tudi to sli-
karstvo spada v V. ali VI. vek po Kr. Odlomki teh slik so gipsirani in shranjeni v začasnem muzeju v Stobih. Kasneje bodo prepeljani v Belgrad. Odkopan je tudi razkošen marmornat kapitel z bogatimi figurnimi izdelki. Med drugim je g. Petkovič zasledil ostanke dveh cerkva, od katerih bo ena še letos detaljno preiskana. Na terenu misli g. dr. Petkovič ostati do konca maja, potom pa oditi v nekatere druge kraje. Tako ima v načrtu, da še letos deloma razišče Caričin grad pri Lebanih (tu je že I. 1912. začel 7. izkopavanjem in je mnenja, da gre tu iskati zgodovinsko naselbino Justiniana Prlina), Nemanjino Glubočnico in manastir Sisoje-vac, ki se nahaja blizu znane Ravanice. Ob koncu omenjam, da jc g. dr. Petkovič pred 19 leti v Ca-ričinem gradu odkopal <"(1 111 dolgo triladijsko baziliko z zvonikom, bogatim mozaikom in številnimi skulpturami. Po njegovih domnevah datira iz časov Justinijana. Slovani, ki so prodirali na jug in vedno bolj silili na Balkanski polotok, so verjetno porušili to močno bizantinsko mesto.
Oblikovalec naše grude
Načelnik inž. Anton Podgornik — petdesetletnik
Dne 15. maja t. 1. je minulo 50 let, odkar je dobila povsod po Primorskem in širom Slovenije znana družina Podgornikova iz Čepovana novega člana Antona. Rojen med kmečkim ljudstvom, zra-stel na grudi — tak je bil njegov začetek življenja. Za ijudstvo in zn grudo — domačo zemljo — se bori z vso vnemo in ljubeznijo, ki mu jo je Bog že s krajem rojstva in značajem ljudstva, med katerim je zrastel, vcepil globoko v dušo.
(i. inž. Podgornik prihaja iz gospodinjske nole v Marijanišču.
Po končanih gimnazijskih študijah se je v ta namen posvetil študiju kmetijstva — agronomije .— na dunajski kmetijski visoki šoli. Mladi inženjer kmetijske stroke je spopolnil praktično znanje takoj po koncu študij (1900) na deželni kmetijski šoli v Gorici, kjer je bil naslednje leto nameščen 7a strokovnega učitelja. Tu se je v njem razvnela vsa ljubezen za stroko in splošno vzgojo kmečke mladine in iz ujega je tako postal odličen kmetij-sko-strokovni šolnik. Ko pa je prevzel leta 1916. vodstvo goriškega deželnega urada v Ajdovščini, je s tem sjiopolnil strokovno znanje v splošni kmetijski službi in prodrl kot vodja urada v kmetijskih strokovnih problemov, kar je od njega v še večji meri zahteval čas vojne vihre in najožjega vojnega področja.
Kot pospeševalec, kmetijstva je prepotoval vso Goriško in druge dele Primorske, ustanavljal zadruge, urejal kmetije, planinska gospodarstva. V delu za dvig kmečke kulture ga jc podpirala ljubezen do naroda. Narodnost njegova, na katero je tako ponosen, da jo čuva kot svetinjo, se je najlepše izražala v neumornem delu. Zato ni čudno, da kot delavec ni bil po volji italijanskim oblastem, ki so ga upokojile in celo konfinirale. Vendar pa Je kot strokovni učitelj vztrajal do skrajne možnosti, dokler ni moral pod pritiskom razmer končno leta 1927. tudi 011 zapustiti lepe Goriške in Primorjn. Ker mu jo bilo onemogočeno še količkaj delati v dobrobit domače okupirane dežele, je šel v svobodno domovino, kjer je prevzel dne 1. marca 1927 mesto ravnatelja kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Pod njegovim vodstvom je zavod dobil poln razmah. Napreduje posestvo, prenavljajo se stavbe, gradijo se novi objekti, naval gojencev na lak zavod narašča. Zavod je pod njegovim vodstvom na najlepši poti do končne ureditve, ki bo v stanu služiti šoli, banovini in okolici.
Vsled vsestranske kvalific.iranosti in delavnosti pn ga je imenoval Nj. Vel. kralj na čelo kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave, katero mesto je prevzel dne 2. decembra 1929. Kot načelnik oddelka vodi kmetijsko stroko do danes. Trud, skrbi, delo je kronano s položajem vrhovnega strokovnega šefa za kmetijstvo v banovini. Kot načelnik skrbi, da kmetijstvo doseže čim lepše uspehe in ugled. Ves zamišljen v delo in reševanje problemov je za zgled vsem drugim kulturnim in gospodarskim delavcem.
Želimo mu zato, da bi kot mož poštenega delo in ljubezni dočakal še mnogo jubilejev v korist in napredek naše vasi in da bi mu bilo omogočeno dosedanjim obilnim uspehom dodati krono: splošno blagostanje kmetijstva v naši banovini. Na mnoga lela!
Cerkveni vestnih
, Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima danes ob pol 7 zjutraj sv. mašo s skupnim sv. obhajilom in popoldne ob 5 slovesen shod.
Poizvedovanju
Izgubil sc je ključ Wcrlheim na poti iz stolnice do univerze. Najditelj se naproša, da ga odda v upravi »Slovenca*.
Veliko zborovanje J. K. Z. v Dobrepoijah
V nedeljo popoldne se je vršilo v Itohrcpoljaii gosjiodarsko zborovanje Jugoslovansko Kmetske zveze, ki je bilo naravnost sijajno obiskano. Govoril je bivši minister prof. Sušnik o gospodarski krizi, njenih vzrokih in |>osledieah ter o potrebi in koristi kmetske stanovske organizacije. Na koncu je bila na predlog g. Sušnika z velikim odobravanjem sprejeta sledeča resolucija:
JŽivinio v času svetovne gospodarske krize. Vse države tr|>ijo zaradi nje, tudi naša država. Tudi pri nas jc gospodarska kriza dovolj težka. To čuli zlasti kmetski stan. Vse gospodarstvo je v zadregi in težavi, najbolj pa kmetsko gospodarstvo. Povsod so ljudje v stiski, najbolj pa ljudstvo na deželi. Kakor druge poljedelske države, je tuili naša država v nevarnosti za gospodarski razvoj.
Kraljevski vladi se je v zadnjem času jiosre-čilo dobiti ugodno finančno posojilo. Pred par dnevi smo dobili tudi definitivno zakonsko stabilizacijo dinarja in zlato valuto. To je brez dvoma velik usjieh kraljevske vlado. Mi ta uspeh z veseljem pozdravljamo, ker vemo ceniti velik pomen.
ki ga bo imela stabilizacija dinarja na zlati podlagi za razvoj naših gospodarskih razmer.
Z večjo samozavestjo lahko gledamo v bodočnost. Vendar pa se zavedamo, da bo za ohranitev in okrepitev države treba še mnogo dela in žrtev. Slovensko kmetsko ljudstvo je državotvorno. Mi poznamo samo eno veliko in nedeljivo ljugoslovan-sko državo. I11 to svojo državo ljubimo s listo neusahljivo in požrtvovalno ljubeznijo, kakor ljubimo svojo lepo slovensko zemljo. Zato mora tudi danes vsak izmed nas bili vedno pripravljen na žrtve. Svoje osebne interese moramo, kolikor mogoče, podrediti občestvu in z vsemi pravimi rodoljubi vred sodelovati pri delu za dobrobit naroda in države. V ta namen hočemo vedno ostati zvesti željam Nj. Vel. kralja, izraženim v manifestu in deklaracijah kraljevske vlade. Zvesti svoji tradiciji hočemo vedno zvesto in neomajno stati na braniku jugoslovansko nacionalne 111 državne misli ter storiti vse, da postane naša mlada Jugoslavija močna in srečna država.«
Stoletnica Matice češke
Praga, 17. maja.
Dne 17. t. m. je slavila Matice česku stoletnico svojega obstoja. Ob tej |>riliki se jo vršilo v narodnem muzeju v Pragi slavnostno zborovanje. Matico češko so ustanovili slavni češki znanstveniki 1. 1831. Med ustanovitelji beremo imena filologa in pesnika Josipa Jungmanna, naravoslovca Jana Sv. Prešla in zgodovinarja Františka Palac-kega. Češki narod je bil tedaj v obuditvi svoje narodne zavesti že znatno napredoval in je razumel veliki klic zgodovinskega trenutka. Čehi so imeli tedaj že poleg teh znanstvenikov tudi Dobrovskega, J. F. Purk.vna in druge, ki so znali v narodu obuditi ljubezen do lastne kulture in jezika. Stremljenja čeških domoljubov pa so naletela na oster odpor oblasti. Hele diplomatski spretnosti Palaekega se je posrečilo prepričati vlado, da gre za povsem humanistično ustanovo. Malice češka si je postavila v program izdajanje češke enciklopedije in gojitev češkega jezika in literature. 2e v prvih letih svo-
jega obstoja je izdala Jungmannov Slovar reškega jezika«, nato pa šafarikove Slovanske starožitno-sti . Tema dvema deloma jo sledila cela vrsta monumentalnih znanstvenih del in prevodov iz svetovne literature. Obenem pa jc Matice češka s svojo založbo postavila tudi temelj moderni češki boletristiki. Malice češka ima sedaj 1000 članov in je njen predsednik prolesor Ciril Purkyne. Delo Matice češke še ni dokončano, čeprav je velik del njenih nalog prevzela Češka akademija. Svoj program je sedaj usmerila predvsem v izdajo popularno znanstvenih del. Posebno zaslugo pa ima z gojitvijo kulturnih stikov med slovanskimi narodi. Delo Malice češke ni važno samo za Cehe, temveč za vse slovanske narode. Po zgledu Matice češke so osnovali Slovenci Matico slovensko v Ljubljani. Vse matico so jiri sedanjih slavnostih v Pragi zastopane. Slovensko matico zastopa njen predsednik dr. Dragotin Lončar. Slovesnost v Pragi je bila manifestacija slovanske vzajemnosti.
Nesreča v kamniških planinah
Turistka Mariia Pakiževa težko poškodovana
Ljubljana, 18. maja.
Planine letos od turistov še niso zahtevale žrtev. Komaj pa se je začela prava turist, sezona, j je že padla prva žrtev, ki bo izgubila, najmanj zdravje za dolgo časa. Lelos so pričele posegati v vrste turistov Kamniške planine in ne kakor je bilo dosedaj navadno Julijske alpe.
Žrtev te nesreče je postala 27 lelnn zasebna uradnica pri ing. Pavlinu gdč. Marija Pakiž, stanujoča v Streliški ulici in pristojna v Novo Vas na Blokah. Pakiževa je napravila v nedeljo s svojo tovarišico in v družbi več deklet izlet na Veliko planino. Pozno jiopoldnc. ko se je bilo treba vračali v dolino, sta se Pakiževa in njena tovarišica ločili od ostale družbe. V mraku pa sta nekoliko zgrešili stezo. Tako sta zašli na nevaren teren >l)ivje skale". Med smrtnimi skalami sta obe izgubili varno stopinjo ter padli nizdol. TovarišiCi se ni pripetilo nič hujšega, pač pa je obležala Pakiževa s silnimi poškodbami po vsem telesu. Tovarišica Pakiževe je vstala in ko je videla, kako hudo se je jionesrečila njena prijateljica, je odhitela iz nevarnega mesta po pomoč.
Ob pol 8 zvečer je bila že na Kopišah, odkoder so obvestili oskrbnika Uršiča v Kamniški Bistrici. Ta je organiziral dve reševalni ekspedi-ciji in sicer eno iz Stahovice, drugo pa iz Bistrice. Bistriški ekspediciji se je pridružila tudi tovarišica Pakiževe. Okoli pol 11 sta obe ekspediciji prišli skoraj istočasno na nevarno mesto. Ekspediciji pa sta imeli mnogo truda, da sta |>renesli s strmih skal Pakiževo, ki se niti ganiti ni mogla.
Koleserska nesreča
Murska Sobota, 17. maja.
V bolnišnico so pripeljali okrog 301etnega Peršaka Andreja, ki je pri prehitevanju postal žrtev kolesarske nesreče.
Po široki cesti se je peljal proti domu. Vozil je na pravilni strani. V daljavi je zagledal moža in ženo. Kmalu ju je dohitel. Da bi ju opozoril nase, je pozvonil, potem pa je zavil na levo, da bi ju prehitel. Potnika pa sta izgubila prisotnost duha. Ko sta se na glas zvonca ozrla in zagledala kolo, sta zbegana skočila na levo. Kolesar je bil tik za njima. Ker je bila pot na levi zastavljena, je v zadnjem hipu zavil na desno. Mož in žena sla bila že tako zmešana, da sta tudi ona skočila na desno. To se je zgodilo tako naglo, da se Peršak ni mogel več izogniti, Zavozil jc naravnost med potnika. Ona sta zakričala, kolesar pa je ležal na tleh, še preden se jc zavedel, kaj se je zgodilo. Kolo je ležalo poleg njega, Peršak je poskusil vstati, a ni mogel. V nogi je začutil silne bolečine. Potnika sla mu priskočila na pomoč. Nogo so pregledali in ugotovili, da je strta.
Dr. Fran Mayer - 65letnik
Šoštanj, 19. maja.
Danes praznuje g. dr. Fran Mayer, šošlanj-$ki župan, svojo življenjsko 65Ietnico. Dr. Meyer je po rodu iz Sevnice v Savski dolini. Po dovršenih srednješolskih študijah v Celju in Ljubljani, kjer je bil sošolec dr. Kreka in pesnika Gcstrina,
S prav velikim trudom je ekspedicija nato prinesla Pakiževo na nosilnici črez Kopiše, kjer so počakali do zgodnjega jutra, nato jo pa prenesli v gostilno pri »Korelnu«: v Stahovici.
O nesreči je bila davi navsezgodaj obveščena tudi ljubljanska reševalna postaja. Reševalni avlo je odšel iz Ljubljane ob 6 in je bil že pred 7 pri Korelnu'. Reševalci so nudili jvonesrečenki jirvo pomoč.
Kljub silnim poškodbam jc bila Pakiževa ves čas pri zavesti. Je namreč močne postave in jire-cej odporne narave. Pri padcu si je zlomila desno nogo nad kolenom, levo roko nad komolcem, poškodbe je dobila jio vsem telesu in močne poškodbe na glavi. Zlomljenih ima najbrže tudi nekaj reber, zakaj ko jo je reševalec pri prekladanju rahlo prejel okoli pasu, je bolestno kriknila od bolečin.
Drugače pa je vse bolečine junaško prenašala 111 ni kriknila nili, ko so ji reševalci devali zlomljeno nogo v spone, niti ko so obkladali zlomljeno roko z deščicami. Tudi ni izgubila optimistične vere v popolno ozdravljenje, zakaj vprašala je celo reševalca: »Kaj mislite, bom okrevala kdaj toliko, da bom še mogla na planine?« Reševalec, ji je seveda to pritrdil, vendar pa sam ni vedel, ali se bo njegovo zagotovilo kdaj uresničilo. Malo pred deveto zjutraj so Pakiževo popeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki v bolnišnici so se takoj pričeli truditi z njo.
Stanje Pakiževe sc je proti večeru nekoliko izboljšalo, tako da zaenkrat ni nevarnosti za njeno življenje.
Peršaka so kmalu potem naložili na voz in ga prepeljali sem. Pri padcu je zadobil tudi druge udarce. V bolnišnici bo moral ostati precej dolgo.
Smrtno ponesrečeni železničar
Novo mesto, 17 V.
V nedeljo ob 6 zjutraj je šel v službo 35 le-tni žel. Kiru Ivan iz Šmihela pri Novem mestu. Spremljal je tovorni vlak št. 9261, s katerim je prispel na |>ostajo Črnomelj, kjer so tej garnituri priklopih šc druge vozove. Pri tem poslu je tudi Kirn pomagal. Nesreča pa je hotela, da je ob 9.20 prišel med odbijače dveh vagonov, ki so ga stisnili, ter mu zdrobili prsni koš in desno roko.
Postajno načelstvo 11111 je takoj nudilo prvo pomoč v kolodvorski čakalnici, od koder je bil prenešen na vlak št. 9216. ki je j>onesrečenca pripeljal ob 11.40 na kandijsko postajo. od koder so ga jirenesli v bolnišnico Usmiljenih bratov. Tu je vsled zadobljenih hudih poškodb ob 17.30 jiopoldue izdihnil pri jKijiolni zavesti
Pokojni Kirn zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. V službi je bil vesten.
je študiral jus v Gradcu. Kot koncipijent je služboval pri dr. Dečku in dr. Sernecu v Celju, leta 1898 pa se je kot samostojen odvetnik naselil v Šoštanju.
V letih prebujenja in narodnostnih bojev jc bil tudi dr. Mayer med onimi delavci, ki so sejali med ljudstvo narodno zavest. Zlasti se je udejstvo-va! z dr. Raičem, dr. Šucom in dr. Josipom Voš-njakom, šoštanjskim rojakom. V Šoštanju je dr. Mayer znana in zaslužna osebnost. Je član in odbornik okrajnega zastopa in šolskega sveta in drugih kulturno gospodarskih organizacij. Ob prevratu jc kot predsednik Narodnega sveta prevzel vodstvo občine, katero tudi sedaj uspešno vodi.
Jubilantu, ki je zvest prijatelj in naročnik »Slovenca«, k pomembnemu jubileju iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih leti
Odlikovani Hoiandci -prijatelji slov. izseljencev
Hccrlen, 15. maja.
Z redom sv. Save 3. oz. 4. in 5. razreda so bili odlikovani gg. Mgr. dr. Poels, dekan Nicolaije iz Heerlena in p. Teotim van Velzen.
Vsi trije imajo prav velike zasluge pri delu med našimi jugoslovanskimi izscljenci v Holandiji. Dr. Poels, bivši univerzitetni profesor, stoji žc nad 20 let na čelu socijalnega gibanja Holandije, ima neminljive zasluge pri zidanju stanovanjskih kolonij kakor sploh pri eminentno urejenih sociialnih razmerah delavstva v Holandiji, ki nimajo primere v nobeni evropski državi. Njegov vpliv sega daleč preko mej njegove male domovine, V svoji veliki ljubezni do delavca ne pozna nobene razlike med narodi, posebno ljubi so mu še Slovenci.
Dekan Nicolaije, blaga duša, je predsednik ko-mitelja sv. Lavrencija, ki skrbi za dušno pastir-stvo priseljencev. Njegova zasluga jc, da je prišel v Holandijo slovenski izseljeniški duhovnik. Stalno bivata v Heerlenu še dva tuja duhovnika: poljski in nemški; od časa do časa prihajajo tudi drugi, kakor italijanski, češki, madjarski. Za vse te skrbi g. dekan, Poln skrbi in dela, ni nikdar slabe volje; stalno sc da informirati o vseh podrobnostih iz življenja naših rojakov. Da je mogel mi-sijon meseca novembra 1930 med našimi rojaki v Holandiji tako sijajno uspeti, jc istotako predvsem zasluga g. Nicolaije.
Patra Tcotima poznajo Slovenci pod imenom »naš pater«. Pred prihodom slovenskega duhovnika je on organiziral naša društva sv. Barbare; začel se je učiti tudi slovenskega jezika, da bi mogel pomagati izseljeniškemu duhovniku.
K zasluženemu odlikovanju vsi holandski Slovenci iskreno častitajol
Z lahkoatletskega mitinga Ilirije
Slika št. 1. Korče, eden najboljših atletov reže prvi cilj na 200 metrov.
Slika šl. 2. ZujMinčič, tudi eden najboljših atletov, pri skoku v višino s palico.
Sliuu 2.
•SI O VENEC". (Inc mnia 1011
»tev. Ul.
toliikemu nauku ur le indifercnlnu. ampak narur- . ■nosi naiprotuu gospodarsko Kislemu. Ta dva ni. I s i c ni u I) i r u il a ii n m r r d n r u ft u I n č I u v r - \ i I e o b o i j e ti a il o .s I a j n u s I. v u ; i e t r f/ a (a s I u m u i ; s r c u II o i/ u i v b r it I n i n n k I e -v i I n r s v č 111 r c š i v n r I e I e h v ii i n (I u -li ii r n n k il i e n j s / r n. Tii dni ninterna slu iialrn-riln vulkanska tlu, ki bodo vedno bolj vroču, uko in dokler ne bo resnično krUantloo objelo mena ga-ipodarskega socialnega in kulturnega iivljenjn. Dokler namreč Leonove besede ne bodo mesu posilile, luko dolgo bo rimlel kapitalizem in na nje-i/ncih razvalinah komunizem r pogubo vsaja Ho-rdiva.
SUrvejici smo hvaležni velikemu Leonu :u njegove nauke. Hvaležni pupeštvn, du : danainjo manifestacijo te nauke potrjuje in iznova poudarja. s svojim javnim ndejsleovuujem in celotnim življenjem bomo delali na osnovali okrožnice vRerum novarum :u njeno popolno realizacijo.
Spomenica vseh delegatov papežu
Rim, 18. mnjn. Mednarodni odbor za proslavo 40-letnice okrožnice Urnim Novarum, v katerem jc zastopanih 22 odposlanstev i/, ruzuili držav Evrope iu Ameriki-, je naslovil mi svetega Očeta to-lc vdanostno s|>onieniio:
Sv. oče! On proslavijo neminljivi spomin okrožnice Rerum Novarum in nesmrtnegu duhu Vašega velikega predhodniku l.oouu Mil., sn se zbralo pred nogami Vašega prestolu odposlanstvu i/, vseli krajev in prosilo, du hi Vušn Svetost s preje I u in dvignila k Bogu t« plebiscit hvaležnosti, harmoničen v različnosti narodnostnih in sociulnih razmer iu složen * edin-stvu vere in dobrodelnosti Kristusovi, plebiscit, ki ga svet tlela poklunjii vesoljni in nezmotljivi trajnosti nauka in božjega apostolstva Petrove Stolice, du proslavi spominu vreduo encikliko in velikega pupeža.
Svet dela, ki gu tu v velikem številu zastopajo odposlanstva iz vseli držav, pri/lin v n. da so neizpremenljiva načela katoliškega nauka nenadomestljiva podlaga /n rešitev socijalnega vprašanju in pre<l|K>goj tistega pruvičnegn in trajnegu miru med narodi iu sloji, ki gu želijo in kličejo neprenehoma rimski papeži od Leona Mil do Vaše svetosti.
To svečani sestanek odposlanstev v seli jezikov. vseh zemlja in vseli slojev, bi rud bil in je v resnici priča vdanosti iu hvaležnosti predvsem katoliški cerkvi, ki propoveduje in širi sveto oznanilo med narode in /a katero je tn miroljubni upostolut prvi razlog njenega viso-kegn oilposlunstva; naj ho priča vdanosti in hvaležnosti predvsem veličini papež« in enciklike. ki v pnlstoletni zgodovini, tako različni iu polni nemirnih bojev ter počasnega in težkega napredovanju na tako ogroženem pozori-ščli socialnega vprašanj«, ostanejo kot izhodna točka in ognjišče, ki še vedno pošilja žarke svetle resnice in tople pravičnosti nu vroče po/o-rišee gospodarskih in socialnih odnošujev.
štirideset let je minilo od dneva, odkar se jr zadišala Leonova besed« d<> zadnjih meja zeml je, skoro proroška hesedu okrožnice Rerum Novtirum. in glejte, kako se po sicer relativno kratkem čusu. ki pa po številu in večini dogodkov -Hči zgodovinskemu ciklu, proroški opomin velikega Leona vrne« v svetovno počastitev ne kot dan iu časti vreden spomin, ampak kot transeedentalna sila udcjstvov.inja in napredovanja.
Socialni napredek »e razvija še vedno v smeri, ki jo ie označil svetli um papeža okrožnici- Rerum Novarum in v tej smeri bo moral ostali iu se razvijali, dokler ne doseže svojih smotrov.
Smernice Leonove okrožnice se ne izpre-miu.ju.jo s spremembo časov, ker izhajajo i/ neusahljivega iu nei/.črpljivcg« vrelca žive votle, iz srca tistega, ki je lahko rekel Ijirh.-m: »laz sem resnica in življenje-. Te neizpremenljive smernice so začrtane z neizbrisnimi črkami v zgodovini in socialnem napredku teh ti) let.
Socialno vprašanje je predvsem moralno vprašanje: ni ga mogoči- torci rešiti br.-z. načel in vesoljnih zakonov morale, ki so bili izročeni v varstvo edino Cerkvi, nezmotljivi učiteljici.
Država je dolžna zanimati se za socialno vprašanje, posredovati za njega rešitev, da nadomesti borbo med sloji s sodelovanjem med
Avstro-nemšh odhaze
® ©
iiftiia
njimi, da prepreči, da se / obrambo posebnih interesov oškoduje blaginja in mir skupnosti, da prizmi zdrževalno pruvico in jo pravno nudi, da odmeri v socialnem /nkonoduj-stv u delil moralno dostojanstvo in gospodarsko funkcijo, da bruni in razširi tisto lastninsko pravico, v kateri vidi Leon XIII. bistveno silo napredka in temeljni kamen civilnega redu. Lastnina in delo sta |>o.sta\l.jeua nu istoveten nivo moralne iu pravne enakosti ter gospodarske in socialne funkcije. Kakor socialna uporuba |>ostuv1jn lastninski pravici mejo. ki ji prepovedu je degeiic-racijo v zlorabo, iako socialna funkcij« in moralno dostojanstvo ne dovoljujeta. (Ul sc delo poniža nu stopnjo blaga in da pade slepo v igro ponudbe in povprašcvunjn.
Iz teh preniis Izhajajo zahteve po mezdi, ki jc zadostna /u vzdrževanje delavca in njegove družine, po tnedurneni počitku, ki odgovarja na delu obrabljenim energijam, po nedeljskem počitku, du delavec lahko zadosti verskim dolžnostim, po varstvu otrok in /ena, po zavarovanju in varčevanju, po sodelovanju in v/ajcinii; |K>moi i.
Po 40 letih socialne zakonodaje in raznih poizkusov, ki se vršijo zu ustunovo mednarodne zakonodaje dela. lahko presodimo pot. Ki jo je utrla proroška in v/podim jeva lun beseda okrožnice Herum Novarum stvari siuiitliio pravičnosti in miru. Marsikateri pogoji časa, kraja in navad so so danes popolnoma spremenili: nastale so novo ustanove, novi dejanski in pravni elementi so se dodali plodov itcinu delu sociologov iu plemenitemu stremljenju zakonodajalcev, \ preizkušnji so originalne pobudi:: krščanska misel iu krščanska uredb« korporacijc umetnosti iu poklicev sta ostali zopet predmet razprave in novega uporabljanja.
Toda proslavil okrožnice Rerum Novarum lločo hiti samo spominski obred v leni llimu, ki jo vesoljno središču nezmotljiv e Cerkve, oh nogah stolice resnice, nu kateri sedi jmi milosti božjo previdnosti papež, ki je v svojih poslanicah vladam in narodom, v svojih okrožnicah kristjanom tako mogočno pozval k pravičnosti in sodelovanju mod narodi ter med sloji, da bi zavladal Kristusov mir v Kristusovem kraljestvu. Ta proslava naj ho obenem zopetno uradno in vesoljno potrdilo vere, ki jc pripeljala svet dela k nogam rimskega papeža, da ponovi pred vrednim naslednikom Leona XIII. svoj namen, krščansko sodelovali iu da izrazi prepričanje, ki so ga potrdili najnovejši dogodki. prepričanje namreč, da ima danes papež okrožnico »Lasti Couuubii» kakor pred 40 leti
Žeuevn, 18. maja. Po kratki tajni seji je danes dopoldne nemški zunanji minister dr. Cui;lius kot predsednik dvoril prvo javno sejo 08. zasedanja sveta Društva narodov. Galerijo so nabilo polne občinstva, ki z največjim zanimanjem sledi razpravam. Dr. Curtius jc izjavil, da je no dnevnem redu predvsem nemško-avstrijski načrt carinske unije. Nato je ugotovil, da so prisotni tudi zastopniki Avstrije, Češkoslovaške in Belgije.
Predlog Hendersoua
Prvi je nato povzel besedo angleški zunanji minister Henderson. Izjavi, da noče dvomiti o mimerah nemške ali avstrijske vlade, ki nedvomno išfelo obe resno pomožno akcijo pod vplivom in pritiskom resnega gospodarskega položaja. Vendar pa je protokol, ki je bil objavljen o tem carinskem načrtu, povzročil veliko bojazen. Nespo-razuniljenje in razlika v mišljenjih jc bila posebno v tem, da izvedba lega načrta nasprotuje določbam gotovih mednarodnih pogodb. Radi tega jc bilo potrebno, motriti nekatere čisto juridične probleme, za kar se jo predlagal poseben postopek v Društvu narodov. Svet Društva narodov kot tok se ima bnviti z bistvenimi juridičniini vprašanji problema. Zulo je |x)trebno strokovno mnenju mednarodnega razsodišča. Drugače bi prišlo do zapletenih diskusij v svetu Društvu narodov in bi bilo težko mogoče priti do končnega zaključka. Zato predlaga, dn sc stvar odkaže takoj mednarodnemu razsodišču v Himgii, da izda posvetovalno mnenje, posebno o vprašanju, ali bi carinska unija med Nemčijo in Avstrijo bila v skladu iu v okviru načel, ki so izročena v protokolu od 10. marca 1981, združljiv s salntgerniniusko mirovno pogodbo in ženevskim protokolom od leta 1022?
Dr. Schober brani avstrijsko stališče
Nuto je dobil besedo avstrijski podknncler dr. Schober- Strinja se s Uendersimovim predlogom. Ker pu se posebno Avstriji očita v francoski
s,H>mcnici, d« krši pogodbe, hoče pojasnili nekatera uesponizuiuljeuja. Presojo o tem, ali je carinski načrt v Interesu Avstrije, se mora prepustiti Avstriji suuil. Ugovor, da carinska unija krši pogodbe o največjih ugodnostih, v tem trenutku skoraj ne spada pred svet Društva narodov. Očitek tajnih pogajanj glede carinskega protokola je dr. Schober zavrnil s tem, da nobena država nima navade, da bi obveščala javnost o lakih pogajanjih že v začetnem stadiju. Govoriti jo mogoče o tem vprašanju samo z juridične strani. Avstrija ima dve obveznosti: organizirali svoje finance, da upniki ne bodo imeli škode, iu varovali svojo neodvisnost. Avstrija nobene teh obveznosti ni kršila. V carinskem protokolu se zagotavlja pravica saino-stojnosli obeli pogodbenikov, ker vse spremembe ii. pr. tarif se morejo izvršiti le s pristankom obeli vlad in Avstrija sme tudi ločeno vodili trgovinska pogajanja s tretjimi državami. Čeladi p« se pogajanja vodijo skupno z Nemčijo, se morajo na obeh straneh sklepati ločene pogodbe. Nemčija bi morda taki državi, kakršna je Avstrija, ne dala popolne neodvisnosti pri carinski uniji, če ne bi bilo obstoječih pogodb in ženevskega protokola. Tudi garancijske države avstrijskega posojila imajo same interes, du ne ovirajo akcijske svobode avstrijske vlade za zboljšanje gospodarskih razmer.
Ker so Scliohrove izjave pustile še nekoliko nejasnosti, je Henderson formalno vprašal Scliobra, ali se strinja s tem. da so do rozčiščenja le stvari ne bodo storili nobeni undnljnl koraki zn carinsko unijo. Dr. Schober je odgovoril, dn j« ltciiilcrsonov predlog sprejel hrez pridržka in dn zato še enkrat pedo izjavo, ki jo je zahteval Henderson,
Stališče Francije
Nadalje je dobil besedo Briand: Ko se jc carinski načrt zvedel v Franciji, jc povzročil veliko razburjenje in vznemirjenje. V prvi vrsti jc ta problem juridicen. Neodvisnost Avstrije jc pod varstvom Društva narodov in se brez poprejšnjega njegovega pristanka ne more spremeniti. Nobene razlike uv priznava med gospodarsko in politično
u.....i \ i - nosijo. I imunsko vlada je mnenja, da ncin-
ško-av-irij-kn carinsko unijo nikakor uc more odpravili gospodarskih tejkoi Avstrije ali celo Evrn jic. Strinja sc s Hciiiiersoiiovim predlogom iu j' •zadovoljen tudi z dr. Schobrovim odgovorom, d-oiu.nie status <|tio do izreka liaaškego razsodišču.
Mnenje Italije
V imenu ilalijunske vlade je izrekel Orondi, da ji- pripravljen ves problem proučiti v duhu prijateljskega sodelovanja. Italijanska vlada ni prepričana, da bi carinska unijo mogla prinesti koristi avstrijskemu in nemškemu gospodarstvu. Strinja sc s llendersonovim predlogom. Italija z veseljem sprejema v vednost zagotovila Nemčije iu Avstrije, da njun načrt zasleduje samo gospodarske svrhe in d« iiimu nobenih postranskih političnih namenov. Razlikovanje pa bi bilo v gotovih primerih težko. Cesto gredo oblike prekc namena. Zalo si pridržuje, dn prouči resnične dulekosežnost načrta, pri čemer zaenkrat uc snu biti nobenih iiadoljuili korakov zu realizacijo načrta.
Nemčija sprejme angleški predlog
Po Grondijevem govoru je izjavil dr. Curtius? Nemška vlada se je po ponovni proučitvi prepričala, da je tn načrt v soglasju z. veljavnimi pogodbami. Dr. Curtius je končal svoj govor: Koir bi prišli, če bi se gospodarske pogodbe morale pred Svetom Društva narodov preiskovati s posebno proceduro, ali so koristne /.a druge države ali ne? Vsaka preiskavo, ki bi šla dalje kakor c tem, ali odgovorjo nemško-avstrijski načrt mirovnim pogodbam, ki samo pomenila, da so smatrata obe ti dve državi za državi z manjšimi pravicami. Vendar pa Nemčijo sprejema angleški predlog, in Curtius izraža trdno upanje, da bo razprava mednarodnega razsodišč; pokazala, do slu Nemčija in Avstrija sklenili carinski sporazum strogo v mejah mirovnih pogodb
Briand odstopi
Pariz, 18. maja. AA. List »lulrausigcnnt« poroča. da se vrne Rriand iz Ženeve v Pariz v četrtek, ko bo stopila v veljavo njegova demlslja. Po Briandovem odhodu Im vodil fronro-ko delegacijo v Ženevi državni tajnik P o n r e t. Politični krovi menijo, da ho prevzel zunanje ministrstvo do nastopa novega predsednika republike dne 13. junija iiichsiio ministrski predsednik Laval. Eavol bo listo bržras rekonstruiral svoj kabine* in »p nusluuil na Irvico. Kot kandidate za novega zunanjega ministra navajajo De .1 o u v e ne I a. T a r d i o u j a in Paiila B o n c o u r j o.
Razprava o gospddarski krizi Evrope
Ženevo. 18. mnjn. AA. Evropski odbor je nadaljeval razpravo o gospodarski krizi. Zastopnik sovjetske Rusije Lilvinov je v dolgem govoru očr-lul rusko stališče do Panevrope. Dejal je. do so krive sedanji krizi nesrečne pogodbe, mednarodna zadolženost, veliko oboroževanja, reporocijsko bremena in neenakomerna razdelitev zlatih rezerv. Dolje se jo izjavil proti francoskemu načrtu, noj se pospeši trustifikacijn in dejal, du bi to gospodarsko krizo š'- poslabšalo. Predlagat je, noj sc skle. ue gospodarski pakt o nenapadanju in dejal, da bo Itusija sodelovala pri delu za odpravo razlike cen med zunanjo in notranjo trgovino.
Končno jo Lilvinov izjavil, da je edina metoda za ublažitev sedanje krize ta, do se poveča kupno moč delavskega ljudstvo. Zato noj evropska komisija sklene skupno izjavo, ki nuj se potem na konterenri spremeni v mednarodno konvencijo v svrho, du se bodo vsi produkti in vse blago doma j prodajali po isti ceni kakor v inozemstvu.
Za njim je govoril belgijski zunanji minister, dalje pa zastopniki švedske, Turčije in Hohindije. Ilofnndski zunanji minister Belaerts se je izjavil proti froncoskrniii predlogu, da se razširi sistem industrijskih kartelnv. Sllčno so je izjavil tudi zastopnik švedske. Razprava o evropski gospodarski krizi sc je nato odgodila ilo jutri popoldne.
Zadnja napredovanja učiteljev po starem zakonu
Belgrad, 18. maja.
Na predlog prosvetnega miuistrn so napredovali i/, '2. skupine v 1. skupino II. kategorije sledeči: Dugar Marija Iz Maribora, Vnudn Mirko, Maribor; Jakac Andrej, Muribor; Pečuik Ida, Maribor; Ramšak Franc, Maribor; Straus Marija, Maribor: Dolinšek Ivana, Senožet pri Ljubljani; Za-krujšek Josip, Brezovica pri Ljubljani; .Irrnej Roža, Dev. Mar. v Polju; Petorlin Solijo, Ljubljana; Kampe Marija, Vače pri Litiji; Bizjak Marija, Brežice; Kokot Ljudevitu. Globova; Ivanuš Robert, Dol pri Liliji; Horvat fttefau. Murska Sobota; plemen .lanez. Gornji Lakoš pri Dol. Lendavi: Bergle/, Franc, ("'adram; Draksler Ivana, Dobrniče; .Sušn i k Miroslav, Trbovlje; Sušnik Olga, Trbovlje; Dcbeljak Sofija, Celje.
Iz. 8. skupine v '_'. skupino II. kategorije so napredovali: Moliva Ana, Unec pri Logatcu: Mi-klavčič. Frančiška, Žiri; llauplinan Marija, Celje: Tumu-Dilhach Ana, Sora; Jeglič Leopokliua, Brežice pri Radovljici; Lindner Alfonz, Ljutomer; Martelanc Dora, 8t. Vid pri Šmarju.
Premesčenja
Uclgrnil, IS. maja. AA. S sklepom prometnega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega svet« so premeščeni po potrebi službe: An-drn Palak 2/111 pri strojnem oddelku v Ljubljani, Mnks Urh HI/8 v kurilnico v Ljubljani I k računovodski direkciji drž. žel.' v Ljubljani; Vasilije Mihlovski v II l od kurilnice v Mariboru k si lojnemu oddelku v Ljubljani; Alojzij Sofut v HI/3 na postajo Revčica. na prošnjo; S. Močivnik v III/3 na poslajo Ponikva, in A. Medvešček v III/2 na Bled.
Papež o španskih dogodkih
Rim, 18. maja. AA. Papež je sprejel skupino ljudi iz Španije, ki -o se mu prišli poklonil. V svojem govoru se je dotaknil tudi dogodkov na španskem in poudaril, da jo uavjJic lomu, da o vsaki vesti ni mogoče reči, ali je resnična, vendarle mnogo žalostnih stvari, za katere so odgovorni tisti, ki jih delajo, pa tudi listi, ki pusto, dn do tego pride.
f Dr, Mate Drmkovic
Dunaj. 18. mojo. ž. Danes ob 10.40 je umrl ■» sanatorlju 1.(1 \\ jugoslovanski minister brez p°rt-folja dr. Mate Drinkovič v 04. letu star isti Dr. Drinkovič je pred 15. mojem odpotoval no Du-
papež okrožnice »Rerum Novarum v zakladnici resnice, ki jo je pustil Kristus svoji cerkvi, ne samo pravočasno, temveč predhodno besedo pravice iu miru.
In velika beseda, sv. oče. ki -o jo Vuš.i pre vzvišena u.stu tekom 10 let \ usegu slavnega papi zevanja napovedovala delavskemu svetu, naj stopi z Vašega prev/višoncga prestola meti družbo, ki jo vznemirjajo krize in nevarni razpon. tla pokaže vsem narodom pot rešitve.
lta/iim in srce vseli Vaših sinov, ki -<i prišli iz. vseli krajev sveta, st i pripravljena, da jo sprejmeta in tla napravita i/ nje v vsakem času in nu vsakem mestu seme resnice. Iirnnn življenja iu sveti kvas krščanskega vsiljen,ja.
Rimshn procesija
Na Vnebohod smo bili priče znamenito rimske proresije . kar vidi in doživi le malo romarjev.
Proslo nedeljo, 10. maja so iz. cerkve S. Marin Maggiore prenesli /.namenilo Maler Dei , Ui jo Rimljani posebno časte, v balerini, kjer jo bilo izpostavljena v javno češčenjcj Žu zdaj se je po poročilih zbralo nad 100.000 ljudi, da so gledali procesijo. Vsaj So enkral toliko pa jih je bilo na Vnebohod, ko so je Marija po Vin Moruhina vračala i/. Lalornna v svojo cerkev. Slovesnost sc jo vršilo v proslavo 1500 letnice efeškega koncila (431), ki je proglasil resnično materinstvo Device Marije.
Procesija jo bila napovedana za 8. uro zvečer, Toda že v prvih večernih urah so za promel bilo zaprle vso cesle, ki nui.jp no Via Merulana, kajti tako ogromne mase ljudi so so zbiralo iz. mesta in dežele. Ob 7 sla bila oba velikanska liga pred S. Marin Muggioro in l.uternnom docela zasedena m pol ure pred osmo je ob obeli straneh Merulan-ske cesto žt^čakalo tolikšna množica ljudi, da se ni bilo mogoče preriti skozi.
liluanje sprevod« jo oznanjal val navdušenih
vzklikov, ki je rustel bolj in bolj, podpben šumenju morja, čim bolj se ie bližala procesija. Prva je prikorakalo godbo, nato pii v dvnjsoterostopih dijaki, nihideniške orgnuizacije, možje, pevci, bogoslovi. duhovščina -- vsi z gorečimi svečami v rokah. Morijo so vozili ua krasnem z. venci in rožami okrašenem vozu s tremi pari konj. Takoj za Marijino sliko pa se ;•. lev,- in desno uvršča množica. Vse poje, vse vzklika iu kaže itnvdu.Viije, ki je nepopisno. V sprevodu pred Marijo korakajo samo moški in pevajo lilanije ler razne nabožno Marijine pesmi. Množico ob strani jim odgovarja, ploska, kakor orkan se dviga samo en vzklik: Evvlva Marin, Modro di Dlo! (Živijo, Morija, mati božjo!) V So palače so okrašene z Innipijoni in preprogami, ne le v ulici Joruhuin, ampak ludi v sosednih.
Neverjetno kako eksplozivna m silna je narava Italijana, a gotovo imajo Marijo tudi ros radi. Ko se je sprevod bližal, so matere visoko dvigale olroke in jih poživljale, naj pozdravijo Marijo; drugi zopet so podali v prah in klicali inoljlve in prošnje do Marije; zopet drugi ,|0 venčajo s cvetlicami, vsi po so kakor v eksinzi prepolni navduSenjn. Kdor je videl to fantastični ponočni sprevod, podoben hrumeči ugujeni reki. !.ru nikdar več no bo pozabil. Velike svetiljke, ki sicer razsvetljujejo cesto, so utonilo v tisočih lainpijondv in umetelnega ognja. Čudovit pogle I Je bil nn razsvetljene palače znradl raznolikosti barvo in okusa, v kn-lerem mnejo Rimljani napravili razsvetljavo. Ko se. je Marija, vsa v luči, v dežju rož, ki so se vsi-pole iz vseh oken, spremljana peljem in ljudskimi himnami, približala svoji cerkvi, ji- vse ogromno prcčeljo iu veličasten zvonik znžarel v beli in rdeči luči kakor ognjenik. Zvonovi so zvonili. množice so po Se irlosneje orllo svoji pozdrave, dokler ni slika utonilo v svetišču.
Kljub strašnemu navalu ljudi se ni primeril niknk Incident. Policijo je znnla vzdržali red, :i tudi prebivalstvo samo je disciplinirano Sprevod jy Utijul nad dve uri.
naj. kjer se je podvrgel ojKvraciji na možganih Spočetka je šlo njegovo stanje precej no bolje, včeraj pn se je pojavila temperatura in jc danes umrl.
Dr. Drinkovič je donin Iz Jelše nn otoku livarn. Pokojnik je pripadal pravaški mladini in je bil pc«lonec v dalmatinskem saboru. V svetovni vojni jc bil večkrat obsojen kol nasprotnik Avslrije in pristaš z cd i njen jo Srbov. Hrvatov in Slovenci .. Ko je bi! izpuščen iz zapora, je postal vodja proiiavslrijske propagande v armadi.
Zo Časa Narodno skupščino je bil važen či-nitelj v ministrstvu vojske, liil je minister v vkidi Nikole Pašiča iu je za časa biv>r soc.ialnodeiiio-kruUke koalicijo napisal politično brošuro proti vodstvu iste. V vladi generala Petra Živkoviča je bil minister socialne politike, nato pa minister brez, porlfelja, Ob priliki njegove smrti prinašajo listi velike zasluge pokojnika '/n mesto Zagreb.
Blagi mož in velik jugoslovanski rodoljub noj jiočivu v miru!
Belgrad, 18. maja, 1. Vlada J" sklonila pokopal! pokojnega ministra dr. Drinknvičn no državne stroške in bo njegovo liuplo prepeljano v Jugo slovi jo.
Železnica Bahar-postaja-
Belgrad. 18. mojo. A A. Mesccn mojo ho do grajeno -iinilski progn llokor-postojn linknr-pri sloni ce. Maksimalni padec prnge. znos.i 2"/(w. Pr četrtem kilometru od postaje Kakor hodo pozueji zgradili progo do Morliiiscice. No novi pragi bost? napravljeni dve postaji. Ko bo pristanišče v Bukri dograjeno, ho natančno določeno, koliko /nošo kapaciteto postaje in pristnnlsčo v Bakru. Noto hode odločili, v kakšnem tempu naj se zgradi pristani sic v Murliiiščii-i, Tn sistem pristanišč (Susak, Ba-kur. Martliisčico) ho kasneje razširjen do Kraljeviči- io ilo tamkajšnjih ladjedelnic. Tako bnnm imeli velike pomorske Inke, no vse strani spojen« z železnicami. Načrte *n gradnjo teli prag sestavijo generalna direkcija v Belgradu, načrte zo pri-slonišco po direkcija za pomorski promet v Splitu
Afera Toscaninija
Milim, 18. nuiju. tg. Policija je nn povnlje i/ Rima odvzelo Arturju Toscaniniju potni list zn inozemstvo. Toscanini bi se imel sredi meseca junija odpeljali v Uayieulh, tla začne- lam svoje delovanje kol dirigoiil, 11 iso, v Kateri ionu je Toscanini. straži 18 kriminalnih uradnikov in I karabi njorji. Tajni policisti pa dražijo strunske izhode Vsakega obiskovalca Iti hoču k Toscnniuiju, uradniki natančno preiščejo.
Maribor
□	Letošnja birma v mariborski stolnici bu kakor običajno na binkoštno nedeljo dno 24. t. m. Ob !) bo pontifikalna slovesna sveta maša, okoli 10 l»a se začne birniovanje. Zakrament sv. birme bosta tokrat podeljevala oba prevzvišena gospoda škofa vladika dr. Karlin in pomožni škof dr. Tomažič. Zato bo sveto opravilo končano preje kakor navadno. Starši in botri se opozarjajo, da pravočasno pripeljejo birmance in birmanke k sveti birnii.
□	Triumfalni uspeli so doživeli koroški bratje v soboto zvočer v Narodnem gledališču. Občinstva natlačeno kakor ga doslej šo nismo imeli priliko videti v gledališču. Uvodne besede je spregovoril g. Špicer. Uprizoritev Miklove Zale, o čemer smo prinesli strokovno oeeno že ob priliki ljubljanske predstave, ji- sprejelo navzoče občinstvo z, viharnim priznanjem in odobravanjem. Drago brate je občinstvo posulo s cvetkami ter jim poklonilo krasno vence in šopke. Po predstavi je s toplimi besedami izročil prof. Keinla v imenu vseh prosvetnih društev igralcem lepo darilo. V Narodnem domu jo bil potem pozdravni večer, Ui jo trajal do odhoda koroških bratov. Predstava Miklove Zale bo ostala Mariborčanom v trajnem spominu.
□	K slovesni blagoslovitvi dupleškega mosta. K izčrpnemu poročilu v Slov. listu dodajemo. Na slavnostnem banketu po slovesni blagoslovitvi so govorili kot prvi načelnik okrajnega cestnega odbora in mestni župan dr. .luvan, nato dr. Schau-bach, okrožni inšpektor, kot zastopnik kr. vlade in banske uprave, stolni župnik nisgr. Umek, zastopnik mestnega poveljnika polkovnik Putuikovič, dr. Leskovar, podžupan mesta Ljubljane prof. .larc, Andrej Ost v imenu tujsko prometne zveze, grof Ilerberstein ml., podnačelnik okrajnega cestnega odbora Krmijo Žebot, predsednik pripravljalnega odbora Janko Kostanjšek, ptujski župan Mihael Brenčič in župan občine Sv. Miklavž Florjančič. Ob tej priliki so okoliške občine izročilo Žebotu in Kostanjšku častni diplomi za njuno požrtvovalnost in nesebično delo ter odlične zasluge za zgradbo mostu.
□	Dceo na Pohorje. Za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju sc sprejemajo prijave za stranke, ki želijo oddali otroke na letovanje v zdrav gorski zrak in dobro oskrbo, pri društvenem tajnifitvu v Strossmajerjevi 20 (Dečji dom), kjer dobe stranke vsa potrebna pojasnila in tudi prospekt. Posebna ugodnost za letošnjo sezijo bo to, da bo i mola ta kolonija stalno navzočega zdravnika, zaradi tečar bodo starši bolj brez skrbi. Prvo skupino, ki odide dne 111. junija, bo vodil upravitelj Dimnik, zdravniško službo bo opravljal dr. Luk-man. nego in postrežbo otrok pa zaščitna sestra Marija Pleničarjeva.
□	Mariborski grcuiij trgovcev. Nadaljevanje rednega občnega zbora bo v četrtek, dne 21. t. m. ob 19 v veliki dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu j«' tudi poročilo revizijske komisije, izvoljene na zadnjem občnem zboru.
□	Za prvenstvo Dravske banovine. Dno 23., 24. in 25. t. ni. priredi SSK Maribor teniški turnir za prvenstvo Dravske banovine. Prijave naj se pošljejo nn naslov klubovega tajništva, Grajski trg 2.
□	Najkrajša cesta med Mariborom in Ljutomerom? Ob priliki slovesne blagoslovitve dupleškega mosta se jc oglasila deputacija občin Trbe-govej, Galušak in Sv. Andraž v Slov. goricah pri
Celje
er Javne produkcije gojencev šole Glasbene matice v Celju za šolsko leto 1930/31 se vršijo tudi letos v mestnem gledališču v sredo, dne 20. t. m., v četrtek dne 21. t. m, in v petek dne 22. t. m., vsakokrat ob pol 7 z.vcčer. Spored velja kot vstopnica. — Dne 30. t. m. pa bo istotam klavirski večer ob 8 zvečer. Vabljeni so starši in ostalo občinstvo, ki se zanima za glasbeni razvoj naše
mladine.	,	,
& Pevski zbor KPD. Vsi pevci na] sc zberejo v četrtek, dne 21. t. m. v pevskem lokalu zaradi pevske vaje in dogovora glede majniškega izleta. — Odbor.
Podružnica »Slovenca« v Celju, Cankarjeva cesta potrebuje vestnega in zanesljivega kol-porterja. Event, rcllcklanli naj se oglase v pisarni uprave.
a Knjižnica KPD v Cankarjevi ulici bo odslej odprta ludi ob nedeljah in sicer med 10 in 11 dopoldne.
£r Nesreče. V nedeljo z.vcčer je neznan avto v Debru pri Laškem povozil 24 letnega delavca Deželaka Antona od Sv. Krištota pri La-Skem. Deželak jc bil hudo poškodovan na levi nogi in levi strani telesa. — Občinskega delavca Jurija Borka jo pri delu zagrabila cirkularka in ga težko ranila.
•0- Finančna uprava potrebuje z 16. avgustom t. 1. prostore za pisarne glavnega oddelka finančne kontrole v Celju. Hišni lastniki, ki bi bili pripravljeni dati potrebne prostore v najem, naj vložijo pismene ponudbe na pisarno glavnega oddelka fin. kontrole v Cankarjevi ulici 11. Ponudbe se morajo kolkovati s 5 Din.
& Olepševalno društvo objavlja, da bo tuj-*ko-promctna pisarna (pred ccljsko postajo) tudi letos posredovala oddajo raznih stanovanj in opremljenih sob za letoviščarje proti običajni pristojbini 20 Din.
& Seja mestnega občinskega odbora sc bo vršila v petek, dne 20. t. m. ob običajni uri.
.0 Najdba turSkega denarja pri Anskem dvoru. Pred nekaj dnevi je našla gostilničarka na Anskem dvoru na cesti pred gostilno star glinast nabiralnik s približno 1000 starih novcev. Dež jc izpral cesto in tako odnesel plast, ki je pokrivala lonec. Denar jc turškega izvora in ima precejšnjo vrednost. Oddan jc bil v strokovno preiskavo.
Kamnik
Te dni se je vršil dogovor med predsloj-nlštvoni cerkve pri Sv. Primožu nad Kamnikom in podružnico S. P. I), v Kamniku zaradi oddajo corkvenikovr hiše pri Sv. Primožu za turistovska postojanko. Dosegel so je sporazum, iu sicer sc odstopi en del liiše v planinske namene. Kakor čujemo, bodo sobo lepo opremljeno in bo koča oskrbovana z. vsem potrebnim. Tako bo poskrbljeno, da bodo ludi skromnejši I urini t imeli pri Sv. Primožu lahko udobno bivanje. Potem se je vršil pregled terase za avtomobilsko cesto Stahovica—Kamniška Bistrica. Sklenilo so je, da se bo dosedanja vozna pot v Bistrico razširila in popravila, tako da bo uporabna ludi za avtomobilski promet. Gesla mora bili dovršena do meseca avgusta. S lo ceslo sc bo naše inesto znatno dvignilo in bo dana možnost, da bo našo lepo Bislrico obiskalo še veliko več leloviščarjev. — Pretekli leden se je zopet otvorilo staro kopališče v Kamniku. Na razpolago so sobne, kadne, pršne in solnčne kopeli. V nedeljo dopoldne se je šel kopal Jožo Renis, 02 letni hlapec pri zid. mojstru g. Iskri na Grabnu. V kopeli (v banji) pa ga ji; najbrž zadela kap. Našli so ga mrtvega v vodi.
zastopnikih kraljeve vlado iu izrazila svojo željo o graditvi novo cestno zveze Vurberg—Sv. Boltenk —Sv. Andraž—Galušak—Trbegovci •/. zvezo na banovinsko cesto Ljutomer—Trbegovci. Nova cesta bi bila najkrajša zveza, nekak prerez Srednjih Slovenskih goric med omenjenimi kraji in Mariborom. Tudi Prektnurje bi na ta način bilo direktno zvezano z Mariborom. Cesta jo iz gospodarskih ozirov nujna potreba in zelo važna, še posebej, ker ta okolica je bogata na sadju, nima pa nobenih zvez s prometnimi središči.
□	Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je v starosti 38 let umrla zasebna uradnica Terezija Gori-čan. Pogreb bo danes ob Iti iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blag ji spomin, preostalim našo sožalje.
□	Kap je zadela 70 letnega Ivana Osvvalda, zasebnika, stanujočega na Frankopanovi ulici. Prepeljali so go v splošno bolnišnico.
□	Nesrečo in nezgode. Po lastni neprevidnosti je padel včeraj z voza 05 letni hlapec pivovarne Union na vogalu rattenbachove in Kopališke ulice ter dobil večje poškodbe na glavi, — V Pesnici je padel raz kolo tesarski mojster Pavel Gerlič, star 03 let, in si zlomil levo podkolenieo, na glavi pa jo zadobil močnejše odrtine. Na gradu Faia j« padel na dvorišču 70 letni delavec Anton Kopriv-nik tako nesrečno, da si je zlomil kost leve noge v boku. Pri skoku z voza si je zlomil kost desnega boka posestnik Franc Kocmut iz Trnovske vasi pri Sv. Bolfenku. Vsi ponesrečenci eo morali iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici.
□	Alkohol in nož. V Bohovi pri 1 [očali so se fantje stepli v neki gostilni. Žrtev pretepa iu divjaškega razgrajanja je bil 18 letni posestnikov sin Leopold Gsebnan iz Bohove, ki je dobil zabodljaj v pleča in so ga prepeljali v bolnišnico.
G Premestitev seitencga trga. V zmislu sklepa mestnega občinskega sveta so premesti z 20. majem trg za seno in slamo na prostor ob KlavniškJ ulici tik mestne šoferske hiše. Obiskovalcem trga je na razpolago nova moslna tehtnica pri vhodu v klavnico. Seno, slama in drugo poljsko orodje se sme prodajati ob tržnih dneh edino ua leni prostoru.
□	Nail življenjem je obupala 22 letna delavka v tovarni Doctor in drug, Amalija J. Tzpila je večjo množino oetove kisline. Domači so pravočasno opazili njeno namero in jo takoj odpremili v splošno bolnišnico, kjer so ji rešili življenje.
□	Štorklja in smrt v svinjaku. Pred kratkim je prišla skupina ciganov iz Banata v Maribor. Kradejo in preživljajo se s prodajo lesene robo, ki jo ponujajo ljudem ua trgu, kakor različne malo vozičke, stolčke in drugo. Zakleta je pač ciganova usoda. Ker niso dobili nikjer primernega stanovanja, so se naselili v svinjaku neke gostilne na Aleksandrovi cesti. Včeraj pa je prišla k ciganki Barbari B a lice štorklja v svinjskem hlevu in pri -nesla Ivojčke. liden dvojčkov je malo po porodu umrl. Mrtvega dojenčka so prepeljali v mrtvašnico ua pokopališču. Po mnenju sodnega izvedenca je otrok umrl nasilne smrti, obdukcija pa bo ugotovila. v koliko gre za nasilno ali naravno smrt novorojenca.
□	Za birmo ure, zlatnina! Znižane cene! — Stoječ, Maribor, Jurčičeva 8.
Ukradeni kelihi najdem
Novo mesto, 18. maja.
Naši čitatelji se gotovo še spominjajo tatvine, izvršene v frančiškanski cerkvi v noči od 30. sepl. na 1. oktobra, kjer je neki Ferjan Gustav pokradel več cerkvenih predmetov, med drugim tudi monštranco, več ciborijev in kelihov. Tat je bil pozneje v Liiicu aretiran in odsedeva sedaj za več prestopkov svojo kazen v Celovcu.
Takrat vkljub vsemu temeljitemu iskanju niso mogli najti vseli predmetov. Pred kratkim pa je šlo nekaj šolarjev v gozd nabijal šmarnice nn posestvo g. Mrvarja. Ob progi pri kilometrskem kamnu 78.7 stu 12 letni Sadar Vekoslav iu 9 letni Jože Zupančič, oba iz Šmihela pri Novem mestu, našla neko skrilo kotanjo ler pričela brskati po njej. Pri leni sta naletela ua bel zavoj. Poklicala slu še tovariše, ki so zavoj odvezali in našli v njem pel kelihov, dva ciborija, en relikvijar in pet paten. Predmeti so bolj ali manj pokvarjeni, pa jih bo mogoče popravili. O najdbi obveščeno orožnišlvo je dognalo, da so najdeni prednici i last frančiškanskega samostana v Novem meslu, kamor so bili v nedeljo 17. maja tudi oddani.
Vlom na Jesenicah
Jesenice, 17. maja.
Že dolgo ni bilo na Jesenicah slišati o vlomilcih, tatovih itd. Da pa tudi v tem oziru ne zaosta-nemo za drugimi kraji, jc neznani zlikovec, ali pa jih jc morda bilo več, vlomil v gostilniške prostore I. delavskega konzumnega društva na Savi. Odnesti ni mogel veliko, ker najemnica lokala vsak večer vzame denar s seboj, preden zapre gostilno. Odnesel je le za okroglo 100 Din drobiža, par ška-telj cigaret, nekaj jestvin in pa par skoraj novih ženskih čevljev.
Zanimiva jc remmiscenca na vlom v isti lokal pred trinajstimi leti. Takrat vlomilcem, ki so prišli t. ročnim vozičkom, ni bilo prvotno mar drugega kot sod >Cadorne<- t. j. bakrene izolirane žice z italijanske fronte, katero so podjetni Jeseničani prejšnji večer pripeljali tam nekje od Kanala. Ker pa so bili vlomilci že v lokalu, se je pač izplačalo pogledati, kaj jc v predalih in kredenci. Žetev je bila bogata, kajti poleg 150 kg žice (kg okoli 30 kron) so odnesli tudi več tisoč denarja, damsko uro, čevlje (tudi takrat) in raznih drugih vrednosti.
Pevska zveza
»Pevca« -l. I—+ smo ruzposluli vsem onim naročnikom, ki so ga lani plačali iu onim, o katerih smo prepričani, da so lansko naročili 110 prezrli. Priložili smo \-eni položnice z.a novo naročnino in prosimo, naj bi nam jo čimprej nakazali, du bomo niogli razposlati prihodnjo številko 5-6 že v sredi junija. Kdor jo naročnino za 1951 že poravnal, na jbol je stori, če dobi noveira naročniku in mu izroči položnico.
/.borom bomo tudi letos jnošiljali priloge poleg »Pevcuc zu izredno ceno tO Din za vse leto in pozivu mo v se pevke iu pevce, naj si tiaroče priloge, da olajšajo delo in skrb pevo-v otlju. Kjer pevci ne zmorejo, naj priskočijo na pomoč društvu in naj zborom nuroče priloge. Prvi meti naročniki je tudi leto« zlior Sloga« iz Radovljice.
\ zalogi imamo šc nekaj pesmaric letnikov I_[\ in več lanskih po 12 Din, pri skupnem naročilu popust in plačilo v obrokih.
Tudi »Bnjtikove Mere v slov. nar. |iesmi« je šo nekaj v zalogi in stane 25 Din.
Naročajte Pevca«! V zadnji številki so zelo važne določbe, ki se tičejo tantiem. Ne prekrite jih!
Novo mesto
Zaprisega vojaštva novomeške garnizije. \
nedeljo 17. t. ni. se je vršila slovesna zaprisega vojaštva novomeške gurui/ijc ua trgu Kraljeviču 1Ytra. Za to priliko je prišel i/ Ljubljane polkovnik 40. pp, gospod Jovan C v i j it" .s svojim | udjutuiitoin. častnim vodom in polkov no zustn- ■ v o ter z delom godbe dravske divizije. Verske obrede zaprisege ji; izvršil za katolike frančiškan g. p. Ciprijan, rezervni vojni kurut. za pravoslavne protu Dimitrije Jankovie, za inu-slimunc Imun Melimed Alimetušev ie. Zaprisegi so prisostvovali: okrajni načelnik g. Loger Friderik. župan mestne občine dr. Josip Režek, zastopnik okrožnega sodišča s. svetnik Božidar Romih, poštni upravitelj .g Ferdo Nadvah, žan-ilarmerijski major g. Gligorije Živ kovic in poročnik g. Svetislav Gijorgjevie ter veliko meščanov ter okoličanov. Po fevečunosti se je. vršila revija čet pred zastopniki in polkovno zastavo. Godba dravske divizije je nato kon-certirulu pred mestnim magistratom.
Nesreča gimnazijca. Pred par dnevi se j.-kopal nu kopališču dijak Karel Buvcon. Ko je hotel iii jki stopnišču, mu je spodrsnilo da je padel na nek oster predmet ter si presekal nogo v kolku. Tovariši so ga z čolnom prepeljali v kandijsko bolnišnico.
Aretacija žeparja. Novomeška policija je aretirala brezposelnega 28-leinegn Štefana Mag-dičn, ki je pristojen v Mursko Soboto. Dolgo-pnstnež si je prav mojstfsko prisvojil iz večih žepov razne stvari, pri nadaljnem poizkusu pa so ga zalotili in izročili roki pravice.
Jesenice
Z oglasne deske Krekovega prosvetnega društva pri savski' cerkvi je liilo |>okrndenili osem velikih fotografij, ki so bile izobešene v reklamne s vrhe zu kino. Za vsakega so te slike brez vsake vrednosti, pač pa trpi škodo društvo, ker jih mora plačati jiodjetju.
Umrln je na Savi vojna vdova Marija Jenko. Bila je mnogo let zaposlena na vrtovih jeseniške tovarne, zadnjih par let je pa omagala. Pokoj njeni duši!
Dramski odsek Krekovega prosvetnega društva je opereto :Grof Lukseniburški« dobro naštudiral in prihodnjo nedeljo zvečer ob 8 bo premiera. Nn biukoštui ponedeljek popoldne ob 5 se bo opereta ponovila, kar bo posebno za okoličane ugodno.
Tujski promet je zadnje dni nenadoma oživel. To se vidi posebno na kolodvoru. Vsi vlaki polni, tudi inozemski, na postaji živahno vrvenje, lokali vsi zasedeni. Posebno veliko je majskih izletnikov na Golico, kamor hodijo duhat in trgat narcise.
V kinu Krekovega prosvetnega društva tekoči teden nc bo predstav.
S z raznih krajev
Domžale. Naša občina si je lansko leto nabavila nov, odnosno iz starega predelan škropilni avto, s katerim so lansko leto škropili ceste, kar je prav blagodejno vplivalo na nas. Lelos pa se bližamo že koncu maja, vendar se škropilni avto še ni pojavil na cesti kljub ogromnemu prahu, ki se ga jc včeraj usmilil dež. Ker je morala občina precej globoko poseči v žep, da si je prepotrebni avto nabavila, gotovo ni v njenem interesu, da isti stoji nekje pod streho, mesto, da bi služil svojemu namenu. Gospodje, ki lo vodile, poskrbite, da se ceste nemudoma prične škropiti.
Mavčiče, Ob nedeljah in praznikih pri nas vse kolesari, moški iti ženske. Na Vnebohod je zadel 1 lletni Draksler Jernej iz jMavčič v 171et-nega Burgarja Tineta s Podreče, da je padel in si nalomil čeljusti in nosno kost, najbrže si je pretresel tudi možgane. Zdravnik ga je obvezal, ostal je pa v domači oskrbi. Kolesarji pozor!
Središče ob Dravi. 15. t. m. ob tri četrt na 4 smo pri nas občutili tri močne potresne sunke. Najprej jc zabobnelo, kakor bi vozil vlak, nato pa so vzvalovili sunki v. smeri od zahoda proti vzhodu. Dasi je bil potres precej hud, vendar ni povzročene nobene škode. — Prav posebno piko je dobil naš občinski redar na one kolesarje, ki sc vozijo kaj radi po pločniku, kjer je taka vožnja prepovedana. Vsakega, ki ga zapazi, ustavi, ga zapiše in zahteva od njega 20 Din za motorno brizgalno. (Tako so sklenili možje.) Dobro bi bilo, da bi se na sličen način lotil tudi onih kolesarjev, ki vozijo po večerih brez luči. S lem bi bi! preprečen marsikateri karambol.
Ponikva ob. juž, žel. Toliko ljudstva, kakor preteklo nedeljo, sc že dolgo ni zbralo na prijaznem gričku Sv. Ožballa. Vse je bilo v slavnostnem razpoloženju; vršil se je pravi slovenski praznik s streljanjem, z godbo in z ubranim peljem. In kar poznala se jc na obrazili skoro vseli zavest, da smo se zbrali na svetem kraju, kjer je pred dobrimi slo leti pasel mladi Anton Slomšek ovčke ler pridigal svojim tovarišem »kakor bi rozce sadil«. Ni čuda, da je bila tudi pridiga msgr. Vrežeja polna mladeniškega ognja in Slomškovega duha.
—	Zvonova je montirala tvrdka »Zvonoglas« iz Maribora, ki jc tudi popravila zvonenje pri župnijski cerkvi. Vsa čast ji! — Izletnikov, razen posameznih oseb, še do sedaj ni bilo k nam, pa je tako lepa Ponikva sedaj v pomladnem cvetju! Pridite!
—	Večja družba iz. ponkovske vasi je napravila v petek 15. t. m. izlet oziroma rodanje na Sladko goro. Pri tej priliki je izrekla iskrene čestitke za god gostoljubnemu in za vse lepo vnetemu g. župniku Ivanu Ivancu. Naj ga Bog živi še na mnoga leta! — Pri »Gasilskem društvu« se nekaj kuha. Prav radovedni smo, kaj nam bo prinesel 21, junij! Pa potrpimo!
Jugoslov. knjigarna v Ljubljani
Novosti:
Adam Kari: Die gnistige Entvvicklung des helligen
Augiistinus. 55 struni, vez. Din 50. Barlmaiin Bernliard: Unser Vorsehungsglaubo. 168
strani, kartonirano Din 50. Sehilling Otlo: Moderne Wirtschafts!ragen im Liclite der katholisrhcn AVeltanschnunng. 107 strani, kartonirano Din 35. Srhi u ad Krliard: Orientierang. Eine Hilfo im \Velt-auschauungskampt der Gegenvverl. 542 strani, nevezano Din 70. Sclimiilt Wilhelin: Lielie. Klic. Familic. 176 slrani,
nevezano Din 50. Schnoidor Ada: (Jeisl nad Lcben. Orgunisclie Dar-slollung der kulholisehen Lelire. 251 strani, nevezano Din 38. NVailz Sigisiniind: Paiilii-. Scinc llckeliriing und srinc WcltmisMon. 228 slrani. nevez. Din 56. AVallerbach G.: Le« XIII. umi dir Arlieilerfrage.
127 strani, nevezano Din 30. Wilk Kari: Der heiligc Antonius von Padun. 188
strani, vezano Din 77. \Vorllfscheek Anton: Soiiales Christeiitum. 215 sir., vezano Din 84.
Nedeljski spori
Preteklo nedeljo je bila otvorjena laliko-atlctska sezona. Obisk od slrani občinstva je hil dober, pa so ga lahki atleti tudi zaslužili. Malo je bilo prilike za treninge, pa so bili kljub temu povečini doseženi boljši rezultati kakor preteklo leto. Razveseljiv pojav so uspehi, ki so jih dosegli juuiorji zlasti pri skoku v višino V tej panogi bomo imeli v par letih mojstre. Tako aliino lepe in čiste skoke, kakor sla jili izvedla Vese-ujak in Tršan, nam ue pokažejo niti seuiorji. Lep napredek je tudi pri metanju krogle. Splošno lahko rečemo, tla jo prireditev dobro uspela.
Ako v Ljubljani ni bilo nogometa, zato nedelja ni minila brez zanimivih tekem. Glavno so bile zopet lige. Ilirija je bila prosta, Primorje jo pa nastopilo v Zagrebu proli Gradjauskcniu in podleglo s 2:1. Še vedno lep rezultat. Do prvega gola, ki ga jc zabilo Primorje, je bila igra naših zastopnikov veliko boljša od igre Zagrebčanov. Kakor hitro so pa zabili gol, se je Primorje samo branilo, namesto da bi še ostreje napadalo.
Prosto nedeljo je Ilirija j>orabila za izlet v Maribor, kjer je nastopila proti Železničarjem iu zmagala z. 2 :1. Rezultat no odgovaja poteku igre. Igralci Ilirije, kakor že tolikrat, tekme niso v/.eli preveč resno in namesto strelov na gol, je bilo vso preveč igračkauja. Zaradi take igre ludi ro-lultat oziroma zmaga ni tako prepričevalna kakor bi prav za prav morala bili.
V ostalih liginih tekmah to jiot ni bilo nobenih posebnih presenečenj. Zmagali so'povsod favoriti. Edino v Sarajevu, kjer sta igrala domača rivala, je Sašk odpravil Slavijo, ki je prejšnjo nedeljo premagala Jugoslavijo, kar s 3:0. B. S. K. je porazil prvaka Skoplja Jug s 7:0. Bačkn Gradjanskega s 5:1, Slavija iz, Osijeka je premagala Sand z 1:0, Vojvodina Obilica s (i: 3, Mačva pn Paučevački z t : 0.
Od ostalih športnih dogodkov bi omenili zmago Javornika nad Siskom s 4:1. V Ljubljani se pa drugorazredna tekma Slovan : Korotan ni mogla vršiti, ker ni bilo sodnika!
Radio
Ii sporedu toga tedna.
V torek se bo vršila dopoldne zelo poučna iu zanimiva šolska ura, l<i jo bo podala osnovnošol ska mladina iz Bogojine v Prekmurju Večerni spored obsega prenos iz Zagreba. — V sredo odpade opoldanski spored. Zvečer se vrši večer francoske glasbe, na kar sledi koncert salonskega kvinteta. — Četrtkov spored obsega solističen koncert ge. Škerlj-Medvedove, ki bo pela Kristusove legende. Nato pa bosta pela gg. Mirko Jelnčin i" Drago Žagar slovenske narodne ob spremljevanju harmonike (g. Stanko). Nato pa so vrši vijolinski koncert g. Ilonorleina. — V petek se bo vršil koncert g. J. Gostiča, ki bo pel operne arije. Ostali večerni sporod bo izpolnil salonski kvintet. — \ soboto zvečer bomo čuli najprej Bizetovo opero >Carmen - na ploščah, nalo bo pel šlagerje g. Prc-melč, končno bo zaključil spored salonski kvintet.
Programi Radio-Ljublfcma s
Torek, l!). maja: 11.45 Akademija osnovnošolske mladine iz Bogojine v Prekmurju. — 12.15 Plošče (Bonski ltozaki, plesni šlagerji). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. — 19.30 Dr. Ivan Gra-fenauer: Nemščina. — 20.00 Prenos iz Zagreba.
—	22.00 Čas, dnevno vesti. — 22.15 Prenos z Bleda.
Sreda, 20. maja: Opoldanski program odpade.
—	18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Literarna ura: Dr. Joža Lovrenčič: Marijine legende. — 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. — 20.00 Francoska ura: a) Bergcrettes: Francoske pastirske pesmi iz 18. stol. Samospevi gdč. Marielle Mlekuš. b) Kla-vir-solo, g. Marijan Lipovšek. — 21.00 Prenos koncerta Glasbene Matice iz Novega mesta. — 22.00 Čas, dnevne vesti.
Drugi programi i
Sreda, 20. maja.
Belgrad: 10.00 Ljudskošolski radio. 12,45 Opoldanski koncerl. 17.00 Harmonika. 20.30 Ruska ura. 21.30 Komedija. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.00 Praga (simfonični koncert). 22.10 Zvočni lilm. — Bu-dapest: 12.05 Konccrt orkestra balalajk. 17.40 Koncert opernega orkestra. 20.50 Koncerl: violine in petje. 22.00 Koncert ciganske glasbe. — Dunaj: 11 Dopoldanski koncert. — 19.40 Vokalni konccrt.
—	20 »Rdeči oleandrov cvet , drama, R. Tagore.
—	Milan: 19,05 Pestra glasba. — 20.15 »Gcjša,, opereta, Sidr,ey Jones. — Praga: 19.05 Koncert. — 21.30 Violinski koncerl. — Langenbcrg: 20.30 Bre-slau. — Rim: 20.50 i urandot , opera, Puccini.
—	Berlin; 20.30 Breslau. 22.20 Plesna glasba
—	Katovicc: 21.20 Glasben razgovor. — 21.3U Konccrt. — Toulouse: 12.45 Koncert. — 18.45 Dunajski orkester. — 20.15 Vokalni konccrt. — Stult-gart: 11.45 Koncert. — 12.20 Promenadni koncert.
—	19.45 Koncert balalajk. — 20.30 Breslau. — London: 12 Orgle. — 12.45 Radio-orkester. — 18.40 Oktet, — 20.35 Orkestralni koncert.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20.
Torek, 10. maja: Zaprto. (Gostovanje v Kranju.) Sreda. 20. maja: Zaprto. Četrtek. 21. maja: XYZ. Red B. Petek, 22. maja: SLEHERNIK. Red F. Prclslie. v opernem gledališču.
OPERA.
Začetek ob 20.
Torek, 19. maja: SNEGURČICA. Red B. Sreda, 20. maja: KIDELIO. Gostuje Marij .sitnem. Red 1).
Četrtek, 21. maja: 0,1 TA PREŠMENTANA Uli-
BEŽEN. Retl li. Petek, 22. maja: SLEHERNIK. Dramska predstav Red E.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek. 19. maja ob 20: DOGODEK V MESTU GO-
GI. Ab. C. Sreda, 20. maja: Zaprlo.
Celrtek, 21. maja ob 20: DOGODEK V MESTU GOGL Ab. A. Kuj>oni.
Darovi
— Za »Dom učiteljic« je darovala 100 Din gospa Slavi dr. Gajeva v spomin svoje sestrične Pavle Hribarjeve, učiteljice v Dolnji Lendavi. Srčna hvala!
Ljubljana
Rihard Jakopič o spomeniku pred magistratom
Ljubljana, 16. maja.
Član našega uredništva je naprosil umetnika g. Riharda Jakopiča, ki je bil v umetniški komisiji za spomenik kralju Petru, naj nam da izjavo o tej zadevi. C. Jakopič je bil takoj pripravljen in je rade volje pojasnil svoje stališče.
■Kako je prišlo do ideje postaviti la spomenik pred magistratom?«
»Tega ne vem, pod kakšnimi okolnostmi je bilo oddano to delo. Prvotno jc bila pred nekaj leti razpisana konkurenca za spomenik kralju Petru. Za spomenik pa ni bil določen prostor in je bilo pripuščeno umetnikom, naj si sami izberejo prostor. Nekateri projekti so predvidevali spomenik v Tivoliju, na prehodu Bleiweissove ceste v glavno alejo. Drugi projekti so zamišljali 6pome-nik na Trgu kralja Petra, nekateri pa zopet sredi tivolske aleje na oni strani proge. Seveda so bili ti projekti različno komponirani in so bili prera-čunjeni za večje dimenzije. V komisiji pri konkurenci so bili zastopniki odbora za kraljevi spomenik, nekaj umetnikov in zastopniki magistrata. Največ simpatij so dosegli Dolinarjevi projekti, oz. projekt Dolinarja in arh. Šubica. Seje zaradi spomenika pa so bile naenkrat prekinjene, nedvomno zato, ker nabiralna akcija za spomenik ni tako uspela, kakor je računal odbor za postavitev. Izkazalo se je, da vsote nc gredo tako visoko.«
»Kakšen izhod pa si je izbral nato odbor?
»Na kakšen način in po kakšni poti je bilo oddano naročilo za ta spomenik Dolinarju in na kakšen način je bil določen prostor pred magistratom, mi ni znano, ker sc je vse to vršilo na tihem. Skoraj gotovo je nato odbor za kraljevi spomenik v sporazumu z mestno občino določil prostor pred magistratom, ki je bil odobren pri zadnjem ogledu.«
In mnenje umetniške žirije?«
Kar se tiče spomenika samega, je komisija, ki se je sestala na željo odbora za kraljev spomenik, že dala odboru svojo izjavo. Glede prostora pa sc komisija ni izjavila.«
tPa vaše osebno mnenje?«
>Moje osebno mnenje je, da na tisti prostor pred magistratom spomenik ne spada. Zdi se mi namreč, da ie ta prostor že zaključena celota. Prostor je kolikor toliko zaokrožjen, magistratno poslopje vsaj v svojem spodnjem delu ne kaže nobene potrebe po kakšni njemu tuji dekoraciji, Edino le iz pogleda od vhoda Stritarjeve ulice na Mestni trg bi mogla prostor in spomenik kolikor toliko ugodno vplivati. Nasproti magistratu, kakor tudi od Mestnega trga proti škofiji ali obratno od škofije proti Mestnemu trgu bi prostor in spomenik slabo učinkovala, /.a spomenik sam je magistratno poslopje prav ugodno ozadje, stavbi sami pa je v kvar in ludi trgu ne bo pomagal do večjega efekta. Ne morem pa v naglici reči, na kateri drugi prostor bi spadal spomenik v tej obliki, kakršen je sedaj, zlasti ker se Ljubljana na vse strani regulira in nimam še pregleda, kaj bo še iz te regulacije. Tivoli ali Kralja Petra park bi pač zahtevala večje kompozicije.«
Ali se vam zdi, da more magistratni gremij končnoveljavno sklepati o prostoru za spomenik?«
»Stvar je namreč taka, da mestna občina o prostoru skoraj gotovo ni piva sklepala, pač pa je omenjeni odbor za spomenik v sporazumu s projektanti določil ta prostor in je mestno občino prosil, naj mu prostor odstopi. V to je mestna občina privolila in tako je bila stvar sklenjena.«
Tako misli g. Rihard Jakopič o vsej zadevi s tem spomenikom.
Razne poškodbe
Ljubljana, 18. maja.
Snoči ob pol 12 se jc pripetila v hiši št. G v Židovski ulici hujša nesreča. 31 letni strojna stavec v Učiteljski tiskarni Ivan Kuzmin se je vrnil domov. na stopnicah pa je v temi zgubil stopinjo in padel tako nesrečno, da si jo pretresel možgane. Ko so gu prepeljali reševalci v bolnišnico, pa jo bil kljub temu Se pri zavesti.
V bolnišnico jo poleg ponesrečenega Kuzmina pripeljal reševalni avlo ponoči še dve žrtvi eoslil-niškili pretepov. Prvi jo delavec Leopold Zbona. T;i je pil /, večjo družbo snoči v Heličevi gostihii v Kavškovi ulici v Spodnji Hiški. Ko je opolnoči Žbona zapustil gostilno in so se vsi gostjo razšli, jo nekdo na cesti udaril Zbono z vso silo z lopato v prsa in mu zmečkal prsni koš. Žbona je omed-vlel. V bolnišnici se vso noč iu še vos današnji dan ni zavedel. Njegovo stanje je skrajno resno.
Za birmo
kupile ie sedaj
ure, zlatnino in arebrnino
9. Čuden Prešernova 1
Oglejte si izloibe
Druga žrtev gostilniškega pretepa je 23 letni Franc Zelnik, hla|wc pri trgovcu Ozvaldu Pongovu na Karlovški ce6ti 14. Ta je bil na veselici barjanskih gasilcev pri Vrbinou. Pozno ponoči pa je nastal med fanti pretep in nekdo je v pretepu prerezal Zelniku z nožem mišičevje na levi roki in ga sunil v glavo. K sreči sta runi lažjega zna-
cajn.
Kaj bo danes
Dnevna kronika
Drama: Zaprta (gostovanje v Kranju). Opera: Snegu ročka . Hod H. Nočno služtio imajo danes lekarne: mr. Leu-stek, Resi jeva cesta t; mr. liohiuec ded.. Rimska cesta 24, in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištof).
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gos pode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
0 Pevcem »Ljubljane«. Ker sc včeraj — vsled koncerta — redna pevska vaja ni mogla vršiti, je ista danes ob 20 v beli dvorani »Uniona«. Vaja je važna radi mnogih razgovorov glede nekaterih nastopov in skupnega vsakoletnega izleta. — Pevo-vodja.
0 Prekmurski šolarji v Ljubljani. Včeraj po[K>ldne je pris|>cla v Ljubljano skupina šolske dece iz Bogojine v Slov. krajini, ki je 'znamenita po Plečnikovi cerkvi. Ogledali so si slovensko prestolico ter bodo danes opoldne nastopili celo v radiu. Nato bodo odpotovali naprej na Bled in na Brezje. Vodi jih šolski upravitelj g. Oton Brclili.
0 II. javna produkcija gojencev drž. konser-vatorija v Ljubljani ob sklepu šolskega leta bo v petek 22. maja ob 20 v Filharmonični dvorani. Na sporedu te produkcije so izključno skladbe enega najznamenitejših sodobnih čeških komponistov Vi-tezslava Novaka. Produkcija je v proslavo CO letnice velikega avtorja. Na programu so samospevi, klavirske skladbo in komorni trio. Natančni spored priobčimo. Vstopnice od 12 Din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni, kjer se dobi tudi natančen spored.
O Redna javna seja občinska upravo. Prihodnja javna redna seja ljubljanske občinske uprave se vrši v sredo 20. maja ob 5 popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so med poročilom finančnega odseka: kredit za vodovodne napeljavo v stanovanjski koloniji na Galjevici, prošnja pripravljalnega odbora za zgradbo vzpenjate na Šmarno goro za garancijo 5 in pol milijonskega posojila. pritožbe proti prirastkarini, pritožba Ivana Freliha proti predpisu trošarine, tramvajska tarifa Splošne maloželezniške družbe in manjše zadeve. Gradbeni odsek bo poročal o gradbenem programu. Personalno pravni odsek bo poročal o priključitvi sosednih občin mestu Ljubljani in o prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo. Policijsko-zdrav-slveni odsek bo poroča'* o osnutku novega ce?tn<v policijskega reda. Izpopolnili se bodo odseki. Po javni seji se bo vršila tajna seja.
© Velik naval v bolnišnico. Včeraj se je zopet stopnjeval naval v ljubljansko bolnišnico. Tam so morali sprejeti nad 100 bolnikov, nuiogo pa jih je bilo tudi odklonjenih.
© Birmanska darila! Zadruga urarjev in zlatarjev v Ljubljani opozori cenjeno občinstvo, da bodo imeli njeni člani odprte trgovine le nu binkoštno nedeljo dopoldne, na binkoštni ponedeljek pa ves dan zaprte.
© Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani opozarja svoje člane na tiskovno pomoto v zadnjem strokovnem listu jPo-štnr«. Pravilno se inora glasiti: Občni zbor se vrši v ponedeljek. 25. maja (ne v nedeljo, 25. nmja). Za odbor: Bizovičar, tajnik.
O Stopnice nu Grad, katerih slabo stanje jo naš list pred kratkim omenil, so že popolnoma prenovljene, kar je hvalevredno. — Nihče se pu ne spomni Miklošičevega spomenika, ki sc čedal je bolj lušči in "ino gu že priporočali v popravilo.
0 »Jugoslov.-češkosl. Lige« v Ljubljani občni zbor bo v sredo, 27. t. m. ob pol 21 z običajnim dnevnim redom v restavraciji »Zvezdic. Najvažnejši točki dnevnega reda bosta: volitve novega odbora in razprava o sestanku Lig nn Bledu.
© »Ribarskega Društva« članski sestanek Ih) danes v torek. 19. maja ob pol 21 v hotelu Mik 1 ie. Vabljeni društveniki in vsi. ki so zanimajo za ribarski šport. Nu dnevnem redu je posvetovan je o ogledu banovinskega ribjega zavoda v Bohinjski Bistrici in o možnosti ev. pridobitve ribolovnega revirja zu društvo.
© Organizacija diplomiranih tehnikov 0])0zar-ja vse svoje članstvo, da posluje tajništvo v lastnem lokalu vsak torek in četrtek od 18.80 do 20. Knafljeva ulica 4, pritličje, desno.
Koledar
Turek, 10. maja: Peter Colestlo, papež. Osebne vesli
Poroka. Gospa Katarina rojena Stojisiljevič in artilerijski kapetan I. razreda za genoralšlabne pošlo Fruncfc Stropnik, ordonančni častnik Nj. Vel. kralja Aleksandra, sla se poročila M. maja v cerkvi Kristusa Kralja v Belgradu.
— Poročil se je 18. maju g. I.ojze Pibernik, trgovec, Laze v Tuhinju, z gdč. Marijo Demšar i/. Zalega loga pri Železnikih. Obilo sreče!
Iz vojaške službe. Po službeni potrebi ie odrejen na službo v generalni štab poveljstva III. armijske oblasti topniški podpolkovnik za gene-ralštabne posle Fran Tomše, do sedaj na razpoloženju ministra vojske in mornarice. -— Imenovani so: za nižjega voj. tehničnega uradnika IV. razr. mornarice Andrej Cvar; za poveljnika 22, pešpol-ka pehotni polkovnik Josip Horvat; za poveljnika 48. pešpolka peh. polkovnik Karol Dolenc; za pomočnika poveljnika 37. pešpolka peh. polkovnik Metod Rakuša; za pomočnika poveljnika 52. pešpolka peh. polkovnik Karol Potočnik; za pomočnika poveljnika 54, pešpolka peh. polkovnik Kre-šimir Košak; za pomočnika poveljnika polka Boke Kotorske peh. podpolkovnik Alfred Šimck; za vršilca dolžnosti poveljnika topniškega polka II. armijske oblasti topniški podpolkovnik Bogumil Ar-mič; za vršilca dolžnosti poveljnika 7. topniškega polka topniški podpolkovnik Marijan Puks; za šefa občega odseka topniške inšpekcije topniški polkovnik Ferdinand Janež; za poveljnika 3. konjeniškega polka »Kraljice Marije romunske« konjeniški polkovnik Relja Brabek; za referenta topništva poveljstva I. armijske oblasti poveljnika 2. di-vizijona 3. topniškega polka topniški kap. I. razr. Branko Hejdušek; za vršilca dolžnosti poveljnika
1.	divizijona 7. topniškega polka topniški kap. I. razr. Milan Vlah; za vršilca dolžnosti poveljnika
2.	divizijona 11. topniškega polka topniški kap. I. razr. Franje Krener; za vršilca dolžnosti poveljnika 4. bataljona 1. polka trdnjavskega topništva topniški major Stanko Babič; za načelnika štaba poveljstva moravske divizijske oblasti generalštab-ni polkovnik Ivan Prpič; za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva kosovske divizijske oblasti peh. podpolkovnik za generalštabne posle Vladimir Vauhnik; za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva obmejne trupe peh. kap. I. razr. Zdenko Begič; za vršilca dolžnosti pomočnika upravitelja inž. tehničnega zavoda peh. podpolkovnik Milorad Bakoč; za poveljnika 6. pododseka obmejne trupe peh. major Luka Demšar; za poveljnika 10. pododseka obmejne trupe peh. major Ljudevit Kamenar; za poveljnika tuzlanskega vojnega okrožja peh. polkovnik Rudolf Sobota; za poveljnika mariborskega vojnega okrožja peh. polkovnik Anton Petrinčič; za poveljnika ljubljanskega vojnega okrožja peh, polkovnik Jovan Iskrič in za poveljnika plevljanskcga vojnega okrožja peh. polkovnik Eduard Boroša.
Vojaška odlikovanja. Z redom Jugoslovanske krone četrtega razreda je odlikovan lekarniški podpolkovnik Dragulin Prohaska in z istim redom petega razreda peh. kapetan I. razr. Peter Kilibarda. Oba sta oproščena plačanja takse.
Upokojitve. Upokojeni so med drugimi kapetan bojnega broda Ant,on Labaš, peh, polkovnik Franjo Malčak, geodetski polkovnik Slavomir Ver-hunc, lekarniški podpolkovnik Dragutin Prohaska, peh. kap. I. razr. Peter Kilibarda, strokovni kap. I. razr. Vinko Paluc, višji voj, uradnik ekonomske stroke 111. razr. Josip Vervega, topniški poročnik Drago Normali, intendantski podporočnik Albin Ralec, orožniški polkovnik Jakob Sagadin, peh. kap. 1. razr. Martin Maj, strojni kap. I, razr. Avgust Smcrdu, višji voj. uradnik IV. razr. ekonomske stroke Anton Jezernik in voj. pisar II. razr. ekonomske stroke Ante Sedlaček.
Ostale vesti
— Pogreb pokojnega Antona Guerre. Zadnja pol pokojnega mladega športnika Antona Guerre, ki je te dni umrl tragične smrti blizu Gradca, se je vršil v nedeljo ob 4 popoldne v zdravilišču Sla-tina-Radenci. Na krsto je bilo položenih mnogo lepih vencev, med temi venec iz samega planinskega cvetja, ki so ga poklonili pokojnemu tovarišu Ska-laši. Za krsto so šli za sorodniki zastopnike TK Skale, katere član je bil pokojnik, zastopniki vojaške oblasti in številno občinstvo. Ob grobu se je poslovil od pokojnika z žalnim govorom sodnik g. Sclnveiger iz Gornjo Radgone, v imenu planinskih tovarišev pa tajnik Skale.
— Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne »Franz-Josefc gren-čiue zaužito zjutraj ua tešče zelo lahno odvajanje' brez vsakega naporu. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Frnnz-Josef«-voda celo pri zelo težki napak i zuklopnice. »Frunz-Josefogrenčicu sc dobiva v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kulturni obzornik
Umetnostna razstava v Celju
Agllni in simpatični ljubljanski trgovce z umetninami g. Anton Kos je priredil v Celju umetniško razstavo. Otvoril jo je včeraj v mali union-ski dvorani in ostane odprla do 25. t. m.
Grešili bi, če bi hoteli videli v tej razstavi te nekaj podjetnega duha in prirediteljev trgovski interes. Ne, razstava je odličen kulturni dogodek, tem važnejši, ker se vrši v provincijalncm mestu, kjer so umetnostne prireditve tako redke. Saj smo pred dvema mesecema, ko nas je obiskal Rihard Jakopič, komaj našli nekaj slovenskih umetnin v Celju, da smo lahko opremili malo sobico v Ljudski posojilnici in ko si prečital listo lastnikov, si srečal skoraj samo znance iz Ljubljane, ki so se že v zadnjih letih preselili Iu sem, V Celju naletiš pač na DUrrerjeve lesoreze, najdeš vse polno s severa prinešenih stvari, slovenska umetnina v zasebnem itanovanju je pa še vedno rariteta. So častne iz-emc med meščani — Bog jih živi! — toda vse preveč jc petičnikov, ki še niso stopili z umetnostjo v neposredni stik; ne zato, ker jim ne bi bilo za stvar, zato pač, ker nikoli ničesar videti ne dobijo. Pozdravljen gospod Kos in njegova kolek-
Develnaist umetnikov je pripeljal Kos v Celje. 75 deli Pa niti ene slabe slike. Mož nač ve, kaj ljudem ugaja in zbere dela, ki bodo dopadla, nikoli pa ne računa s plitvimi instinkti in omejenostjo. Njegova razstava je šla skozi juryjo!
Na razstavi je zaatopana predvsem starejša
generacija. Jakopič ima načrt veže z Ahacljeve ceste in štiri močne krajine, Jama krajine s Hrvaškega, Bled in sijajno komponirano Ljubljano. Zelo barvit in solnčcn je Klcmenčič, ki na svojih krajinah z razvrstitvijo objektov dobro zajame prostor. Anica Zupane, ki se v zadnjem času redko še pokaže, je zastopana s petimi olji. Trojica Šantel ima na razstavi le manjša dela, prav tako Ma-golič. Gaspari je bil to pol pri izbiri zelo natančen, samo tri stvari je razstavil, pa res nove in študirane. Dve Vavpotičevi olji, polni zelenja, sta prav prikladni za la čas. In slednjič Smrekar — kakor pomlajen jc prišel s svojimi akvareli in lesorezi! Tratnik je zastopan s štirimi dobrimi risbami.
Izmed mlajših ima Jakac portret igralca Lc-varja. Eldo Piščanec jc obesil gospod Kos poleg Zupančevc, kamor dobro pristoja. Med najboljše »tvari spada Pavlovčeva Ježica, — Gozd slabo visi — in zelo dobro je tudi Miklavčevo tihožitje. Albert Sirk je dobro zastopan in prav je, da jc. Slovencem zvesto druguje Inkiostri s šestimi originalnimi monotipijami, Škoda, da manjka šc toliko drugih imen, zlasti manjših. Izmed kiparjev je tu edini Dolinar.
Ni mesta, da bi pisal pritiko. Ni vsak izmed razstavljalcev dovolj razstavil in dela so vmes, ki so bila že drugod ocenjena. Toda razstava jc dobra, čeprav prostor ni najboljši, in zasluži, da jo obišče vsak Celjan.	M.
Schnitzler: Zeleni hakaduj
Primerno sc mi zdi. ila si je gledališče h koncu zbralo krajše stvnri in dn po dolgih predstavah dobimo ludi nekoliko oddiha. Poleg Zelenega ka kad uja, ki traja komuj uro,
je tudi igrica On je vsega kriv«, ki je še krajša. tako du ima večer svojo težjo in lažjo strun in zadovolji resnega in veselega obiskovalca.
Sehnit/.lorjeva enotlejanska groteska -Zeleni kukaduj« je široko zasnovana zgodovinska slika. Dejanje se godi v Parizu v gostilni pri /členom kakuduju na dan, ko pade liastilja. Množica meščanskih in plemiških podob nuni nudi dramatično razgibano podobo časa, toda pisateljeva težnja po nenavadnih učinkih nuni je preokrenilu to podobo v igro med iluzijo in življenjem. Igralci nastopajo v najrazličnejših vlogah iu zubuvujo plemiče, toda igra se spremeni v resnico tako llenri /.abode nezvesto ženo in iijcnegu ljubimcu.
Igrn je v režiji g. O. šesta prav močno razgibana in pestra slika. Tudi sccničnn rešitev je posrečena. Značilne vloge so podnli g. Kralj, Jerman, ga. šuričovu, g. SkrbinSck, ga. Nu-liloeka. posebej Še g. Cesar kot Prospere, g. Železni k kot llenri. ki je igral z veliko sugestiv-n ost jo, g. Plut. g. K mi klor, g. Duneš, gn. Mira Danilova, gn. Medvedova, g. I.ipub in cela vrsta drugih saj igra skoraj cel dramski zbor. Prvič jo v večji vlogi nastopil zadovoljivo g. Juvuuee.
Tolstega dvodcjnnskn komedija: On je vsega kriv je nekak nameček, igralsko precej dobro i/dclun. Nastopajo gdč. Rnkar-jevii, gdč. Uoholjeva. Kukčeva, gg. Cesur, Po-(okar. Danes. I ipali in Jerman. Igrica nu tlo-slojevski način privede do končne, morale, da dobrota vzbudi v tatu vest in kosanje. V dramatičnem o/i m je delce šibko iu nepomembno.
F, K.
—	Umor slovenskega častni ka-Kamničana v
Petrovaradinu. V noči na soboto se je v vojaški bolnišnici v Petrovaradinu odigrala krvava drama, katere žrtev je postal podporočnik Frauc Grčar, doma iz Kamnika. Trije podčastniki so se z nekim civilistom zabavali v svoji sobi. Med njimi je bil sanitetni nareduik-vodnik Milutin Dačič, Srb po rodu. Ta jo čez nekaj časa v spremstvu nekega vojaka, ki je igral harmoniko, odšel na ulico. Podporočnik Grčar, ki je stanoval nasproti vojaško bolnišnico, je začni hrup na ulici in vstal, du bi naplavil ml. Nalotel je ua Dačiča v njegovi spalnici. Pozval ga jo na odgovor radi kaljenja nočnega miru, nakar jo Dačio brez besede potegnil revolver in oddal na Grča rja tri strele. Vsi trije so GrČar j a zadeli in sicer eden v srce, drugi v ledvice, tretji pa v vrat. Grčar so je takoj zgrudil mrtev na tla. Storilec jo po izvršenem dejanju pobegnil in celo noč blodil okoli po mestu. Zjutraj pa se je sam javil svojim predstojnikom. Dejal jc, da je bil tako pijan, da so lie spominja dogodka. Tragična smrt podporočnika Grčarja je vzbudilu po vsem Petrovaradinu splošno sočutje.
—	Vprašanje. Prejeli smo; Kolikor mi je znano, obstoji v Ljubljani Društvo učiteljev glasbe, Radoveden sem, in z menoj gotovo še marsikdo, kako ceni to društvo kritiko in način kritike svojega Člana —č—a. Rad bi dobil avtentično pojasnilo.
—	Loterija Jadransko Straže. 15. maja je začela Jadranska Straža z razpočavanjein svojih srečk za glavno žrebanje 8. septembra, za katero je pripravljenih že 830 dobitkov v vrednosti 85.000 Din. Nj. Vel. kralj je blagovolil odobriti, da se v imenu Nj. kr. Vis. prestolonaslednika Petra, vzvišenega pokrovitelja Jadranske Straže, pokloni kot glavni dobitek zlata ura. S tem poklonom je zelo počaščena ta rodoljubna loterija. Srečke se nabavljajo pri administraciji odseka Jadranske Straže, Belgrad, Kosmajska 9. — Izvršni odbor Split.
—• V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 31 od 16. t. m. je objavljen »Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih«, dalje »Pravilnik za izvrševanje zakona o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo«, »Pravilnik o desinfekciji in desinsekciji«, »Pravilnik o kontroli nad rekonvalesccnti in klicc.nosci«, »Razglas o ljudskem delu v dravski banovini« in »Objave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931«.
—	Ribarski sestanek v Bohinjski Bistrici se bo vršil v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. v hotelu »Triglav«. Povabljene so vse ribarske organizacije iz kraljevine, zlasti pa iz dravske banovine. Znižani vozni listki zasigurani. Zborovanje bo v soboto 23. t, m. ob 19. Dnevni red zborovanja: Otvoritev in pozdrav, razprava o načrtu ribarskega zakona, razprava o potrebi razdelitve ribarskih voda v ribarske revirje v bivši mariborski oblasti, predavanje g. dr. Krausa, predavanje g. Vlad, Ka-pusa, razgovor o tesnejših stikih med ribarskimi organizacijami, slučajnosti. V nedeljo 24. t. m. od 7 do 9 nadaljevanje zborovanja (ako bo potreba), od 9 do 12 ogledovanje banovinskega ribjega zavoda pod vodstvom upravnika tega zavoda g. inž. Rejica, ki bo obenem tudi razkazoval in pojasnjeval vse naprave.' Ob 12 skupno kosilo v hotelu »Triglav«. Kosilo bo stalo 16 Din (juha, pečenka, dve prikuhi, močnata jed). Prenočišče v hotelu ali depandansi 10 Din za osebo. Ribarsko društvo v Ljubljani vljudno vabi vse člane ribarskih organizacij, da sc udeleže tega zanimivega sestanka in ogleda banovinskega ribjega zavoda, ki je pravka> bil dovršen. Prijave sprejema do petka 22. t. m, ob 11 Ribarsko društvo v Ljubljani.
—	Izjava, Podpisana Helena Ručič, ki sem bila na orožniški postaji v Zagorju ob Savi zaslišana glede tatvine na Pankracijcv sejem v Zagorju, o kateri poroča »Jutro« od 14. t. m. izjavljam, da s tatvino sploh nimam nobenih stikov, kakor jih nima moja sestra, ki so jo orožniki zaslišali na poti. V naši družini sploh ni nepoštenih ljudi. Zato je vsako govorjenje o tem huda laž in podlo obrekovanje. S tistim, ki bi še širil o nas tako vesti, bomo postopali sodnijskim potom. — V Zagorju ob Savi, 17. maja 1931. Helena Račič, Selo št. 10, p. Zagorje ob Savi.
— Sodnik preil sodniki. Prod sodiščem v Sremski Mitrovici so jo to dni vršila razprava proli okrožnemu sodniku Slavku Jovičiču iz Vinko vcc v, ki ga jo Irgovec Nikolaj Mudrok iz Sreui-sko Milrovico tožil radi razžaljenja časti. Obtoženec pri razpravi ni bil navzoč. Sodišče ga je obsodilo na sedem dni zapora in 350 Din globe, ki so v slučaju neizterljivosti spremeni v nadaljnjih se-dum dni zapora, in nn poravuuvo vseh stroškov sodnega postopanja.
—	Žnideršič, Naš panj. Opis in praktičen na vod, kako nuj čebela rimo v njem. Pojasnjeno s 107 slikami. Cena nevez. .knjigi "55 Din. Vezani 40 Din. — Naroča sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Nenavadno nagli razvoj našega čebelarstva v povojnih letih je nujno zahteval temeljite razprave o praktičnem in smotrenem čebelarstvu. Pisatelj pudaju' svoje bogate izkušnjo čebelurenja z A. Ž. panjem, ozirajoč se pri tein na temeljna načelu racijo-nolnega ameriškega čebelarstva, katerega ' je priredil našim slovenskim razmeram tako, da ho prinašalo le koristi, ako se ga bodo naši čebelarji r. uuievnnjem poprijeti: upoštevajoč praktično navodila te knjižnice. Vsebina je. sledeča: t. Bistvo Gerstungovi: teorije; 2. Alberti-jev listovni nanj; 3. Orodje, stroji in druge priprave; 4. Kako opravljamo razna dela v panju; x Vzgoja matic: 6. Kako jemljemo in tu-cnno med; <>. čebelnjak; 10. Preseljevali jo čebel i/, kranjičev ua premično satje; ti. Pridobivanje medu i/ kranjičev.
—	Ponovno 3 veliki uspehi naravne sisaške mineralne Todo. Kot nam poročajo, je dosegla
sis-aška mineralna voda, katere lastnik je gospod Peter Teslic, ponovno tri velike uspehe v inozemstvu, kjer ju žela priznanje v najodličnejših krogih ter je dosegla na razstavah zavidanja vredne uspehe. Tako je bila na razstavi v Toulusu (Francija) odlikovana z velikim pokalom in zlato Svetinjo, torej odlikovanji) izredne vrste, posebno še vsled lega, ker jo to edino odlikovanje, ki jo bilo nu razstavi podeljeno /«i proizvode iz naše države iu .kakršnega ni prejel nihčo razun gosp. Tesliča, ki je s svojo naravno mineralno vodo tako h po zastopal našo državo na inozemski razstavi. - Istočasno jo bila sisaška mineralna voda odlikovana z diplomo na razstavah v Kolterdamu in Amsterdamu (prejšnja leta je bila odlikovana z zlato svetinjo), značilen uspeh naravne sjsaške mineralne vode iu njenega lastnika, Častitamo gosp. Tesliču na prejetih odlikovanjih z naše slrani kakor tudi s struni naših Čitateljev.	(5G7ti)
—- Oglojto si izložbo v Ljubljani v Prešernovi 1 urarske tvrdkc F. Čuden.
—	Za pomladanske izlete Vam nudi najbogatejšo izbiro provijanta velemesarija Slamič na Go-sposvetskl cesti.
Za skupne zbornice
Nezadovoljueil sedanje ureditve zbornice pišejo o poteku zborovanja <lno 14. t. m. v hotelu Union, kar pa uo odgovarja resnici. Pravilno poročilo je bilo podimo v Slovencu z dne 1«. maja, b katerim izvajanjem pa pripominjamo Se sledeče:
Voditelja pripravljalnega odbora sla g. Lovro 1'ičmau, instalater v Ljubljani, in Frane Ravnikar. industrijalec stavb, mizarstvu in les. mojster v Ljubljani, ki pa nista od občnih zborov svojih •zadrug pooblaščena pritegovati k temu vprašanju zadruge, katerima pripadata.	. .
Pripravljalni odbor nima nikake pravice dirigirali delegate zadrugam, včlanjenih v zvezah uU izven zvez. Na sestanek se je vabilo, češ, čim vcc nas pride, tem bolje bo. V konglomeratu teh /.borovničev, katerih je bilo ob otvoritvi točno 00 (kar sc jo na zboru samem konslalirnlo), ob koncu zborovanja, ko sc je sklepalo o resoluciji, pa lc še 41 zborovalcev, med katerimi so bili člani, odborniki in celo načelniki raznih zadrug, vsi po veliki večini pa brc/, pooblastil občnih zborov ali odbora zadruge. Posebno dobro so bile zastopano baš ono panogo obrtništvu, za katere jo sedanja zbornica največ storila, kakor zidarska, tesarska, dimnikarska in vrtnarska obrt. Za zidarsko zadrugo Ljubljanske oblasti, katera šteje okrog 200 članov, je- ilo kar 5 zastopnikov, tesarje, katerih je 181. pa so zastopali I člani. Mnogo govornikov je izjavilo, da sploh nc vedo, za kaj gre, drugi
Zveza slovenskih zadrug
Ljubljana, 18. maja.
Danes se je vršil v dvorani Delavsko zbornice redni občni zbor te Zveze. Od 312 zadrug, ki jih ima Zveza zdaj, se je udeležilo zbora po svojih zastopnikih '215 zadrug. Iz te lepo udeležbe sc iasuo zrcali živo zanimanje zadrug za svojo matico ter hotenje zn poglobitvijo zadružnega dola.
Predsednik ing. Zupančič je najprej pozdravil zastopnika bana inšpektorja g- ing. Zidanška, nato pa vse delegate. Dalje je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke predsedniku kr. vlade, ministru kmetijstva in banu dr. I). Marušiču, ki so jili zborovala sprejeli s ploskanjem.
Nalo je predsednik podal poročilo o splošnih gospodarskih razmerah. Zlasti jo podčrtal velik napredek slovenskega zadružništva, ki je bil dosežen s pridružitvijo celjske Zadružne zveze. Težka gospodarska kriza sili zadružništvo. <la poglobi svojo delovanje v olajšanje iste. Izrazil je prepričanje, da bo zakonska stabilizacija dinarja povzročila dotok inozemskega denarja, ki bo pospešil poživitev gospodarske delavnosti in povzročil ua-daljno znižanje obrestne mere. Vrhu tega je potrebno, da vlada z zakonom regulira obrestno mero v državi, kor ni mogočo dopuščali, da se pasivnemu kmetu računa kredit do 12%. A tudi zadružništvo bi moralo v tem pogledu euergičnejšc poseči vmes.
Nato je zastopnik bana izročil občnemu zboru banove pozdrave ter zagotovil uadaljno zanimanje bana za zadružništvo.
Ravnatelj g. Trček je podal izčrpno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo:
Najvažnejši dogodek in uspeh lanskega leta predstavlja pridružitev celjske Zveze, ki jc popolnoma uspehi. Pristopilo je 127 živih in delujočih zadrug. Prevzeli smo tudi inventar in uradnike ter popolnoma zavarovana aktiva in pasiva. S tem jc na eni strani odstranjen razcep iz leta 1907., nu drugi strani pa je ustvarjena močna zadružna organizacija, ki bo veliko uspešnejše in avtovitativnejše vršila svojo nalogo. Z novimi zadrugami vred je lani pristopilo 148 zadrug, odpadlo jih je pa 0. Koncu leta jc štela Zveza 301 zadruge, od teh 147 kreditnih, 22 mlekarskih, 23 živinorejskih in pašniških, 15 strojnih, 22 clck-tramiških ild. Zadruge so dobro delovale. Po statistiki za leto 1929. so imele 00.480 članov, 3.111 milijonov prometa, 004 milijone vlog, 517.3 milijonov kreditov in 1(5.8 milijonov rezervnih zakladov in deležev. Obrestna mera zn vloge se je gibala med 5 in 0%, v nekaterih je bila ludi višja; 7. akredite pa je znašala (>'■• do 8v nekaterih krajih tudi vcc. Vsled čedalje večjega povpraševanja za krediti na deželi obrestna mora ni dovolj nazadovala. Na vsak način mora zadružništvo pred-njaeili tudi pri zniževanju obrestne mere in se sprijazniti z malenkostno obrestno razliko, ki je bila običajna pred vojsko. Mlekarske zadruge so sprejele od članov okrog 1.9 milijona lilrn mlokn. ki so ga plačale po 1.30 do 2 Din. Cene so precej nazadovale vsled preobilice blaga, odnosno padca konsuma. Blagovne zadruge še vedno niso mogle dovolj usj>ešno organizirati vnovčevanja kmetijskih pridelkov, lo največ zaradi tega, ker jim manjkajo komercialno in tehnično dovolj usposobljeni zadružniki.
Zveza sama je ludi lani živahno in uspešno vršila svojo nalogo. Priredila jc številna zadružna predavanja ter izvršila muoge intervencije. Izdala jo dva zadružna koledarja ler poslala zadrugam 17
zopet, da je njih zadruga za skupne zbornice. Več slučajev je ludi bilo, da je zadruga že poslala pismeno izjavo za skupne zbornice ali pa jo je v tem cilju zastopal načelnik sani, poedini član pa, ki jc bil nasprotnega mišljenja iu prišel na zlio-rovanje brez povabila, pa nastopil proti izjavi celokupnega odbora zadruge. Zato ni čudu, da na tem zboru ni prišlo do nikakršnega sklopu, ampak se je pri odhodu predlagala le neka resolucija. Kako pa jo tudi mogoče, da bi par nezadovolj-nežev odločalo o lako važnih gospodarskih insli-tueijah. Neki pripravljalni odbor za ločene zbornice, za katerega so čudimo, da ga oblast dopušča, sklicuje odposlanec zadrug kar po svoje, za kar je edino kompetentna skupna zbornica in niltdo drugi. Pa če bi lo sklicala kakšna zvezo, hi bilo vsaj malo opravičljivo.
Za organizacijo, kalera šteje, kakor ludi nasprotniki sami trdijo, 80.000 obrtnikov, naj govori odločujočo besedo teh It ljudi, od katerih jih pa polovica ui soglašala za ločene zbornice. Slaba usluga je bila napravljena duševnemu vodji gibanja Stojanoviču, ki lii rad poslal glava vsega obrtništva v Jugoslaviji, sam pa je industrijalec, bančnik in trgovec. Industrijalci in veleobrtniki, kar roke preč od našega obrtništva in ako jim ne veste dri./ e pomoči v tej težki gospodarski krizi, jih ludi begati nimate pravicc!
okrožnic. Zadrugam jo sestavila 113 računskih zaključkov ter izvršila 158 revizij pri zadrugah. ^Zadružni vestnik je izdajala redno vsak mesec v obsegu ene tiskovne pole.
Deuaruo poslovanje Zveze jc napredovalo tudi lani in doseglo 305.7 milj. dinarjev prometa, torej 60.60 milj. Din več kot prejšnje leto. Vloge zadrug so se dvignile na 28.7 milj. Din, krediti pa na 23.8 milj. Din. Zadruge jiosojajo skoraj 90% sredstev direktno članom, zalo so imeli pri Zvezi samo manjše blagajniške viške. Rezerve in deleži .so se dvignili na 788.000 Din. dobiček pa jc znašal samo 45.578 Din, kar priča, da vlada pri Zvezi pravi zadružni duh.
Nadzorstvo je poročalo, da je parkrat pregledalo poslovanje Zveze in ga našlo v popolnem redu.
Nato so bili izvoljeni v upravo: ing. Zupančič Franc, dr. Kersnik Janko, dr. Drago Marušič, Lenarčič Stanko, Pipan Ivan, Sušnik Lovro, dr. Gorišek Milau, dr. Komljancc Josip, dr. Zdolšek ■losip iu Šumer Hinko.
Borza
Dne 18. maja 1031.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpreinenjeni. Promet je bil prav znaten, posebno v devizah Praga, Berlin in Pariz. V devizi Trst jc bilo zaključeno privatno blago, dočim je ostale zaključene devize dala Nar. banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2281 bi., Berlin 1351.50—1354.50 (1353), Bruselj 790.32 bl„ Budimpešta 990.71 bi., Curih 1003.50—1000.50 (1005), Dunaj 797.00 — 800.09 (798.50), London 275.89—270.00 (270.29), Newyork 50.695 bi . Pariz 221.29—223.29 (222.20) Praga 167.91 —108.71 (108.31), Trst 296.3-298.3 (297.3).
Zagreb. Amsterdam 2278—2284, Dunaj 797.09 -800.09, Berlin 1351.50—135450, Bruselj 790.32 bi., Budimpešta 989.01—992.61, London 275.S9—276.69. Milan 290.31) 298.30, Newyork 56.595 - 50.795. Pari/. 221.29-223.29, Praga l07.9i-16S.71, Curih 1093.50—1096.50, Bukarešta 33.80 bi.
Belgrad. Amsterdam 2278 — 2284, Berlin 1351.50-1354.50, Budimpešta 989.21—992.21, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 797.09—800.09, London 275,89— 276.69, Newyork 56.5950—56.7950, Pariz 221.29-223.29, Praga 167-91-168.71. Tr t 296.30—298.30.
Curih. Belgrad 9.1335. Pariz 20.2975, London 25.22875, Newyork 518.65, Bruselj 72.175, Milan 27.155. Madrid' 53, Amsterdam 208.30, Berlin 123.525, Dunaj 72.925, Stockholm 139.075. Oslo 138.90, Kopenhagen 138.875, Sofija 3.76, Praga 15-3675. Varšava 58.15, Budimpešta 90.475, Atene 6.7275, Carigrad 2.4625, Bukarešta 3.09, Ilelsing-tors 13.00.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje jc bila danes slabejša in so tečaji večinoma popustili. Prometa je bilo razmeroma malo, tako v Belgradu, kakor v /agrebu. Bančni papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni. Zaključena jc bila Poljobanka, nekoliko čvrstejša je bila Unionbanka, nadalje jc bila zaključena tudi Jugobanka. Industrijski papirji beležijo znaten promet v delnicah Guttmanna, ki je bil zaključevali po 128 do 130. Po neizpreinenjenem tečaju je bil zaključen Slaveks. Trboveljska jc nadalje popustila in bila zaključena po 275 v primeri s 290 v petek.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 93 bi.. 7','d Bler. pos.
83 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den., Pra-
štediona 930 den-, Kred. zavod 160 170, Vevče 120 den., Stavbna 40 den.. Ruše 220 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7",; inv. pos. 88 88.50, vojna škoda ar. 422.50 423.50 (423, 422.50), >. 423-423.50 (423), h. 423 -421.50 (42 S). 12. 423 d.
Bler. pos. ®2.50 93 (92.75), 7", Bler. pos. pr. 82.625-32.75, 1% pos. Drž. hip. banke 84 85 (84.50), 0% begi. obv. 66 ~67.Dančne delnice: Hrvatska 50—60, Katolieka 33- 15, Poljo 52 -53 ( 52), Kreditna IU) 124, Union 169 172 (165), Jugo 73—74 (73), l.j. kred. 120 den., Medjunarodna <>7 den., Obrtna 36 den., Praštediona «35 den-, Srbska 188--190. Zemaljska 138 140. Industrijske deluice: Nar. šum, 25 den., Guttmann 12" 130 (12", 128, 130, 129.50), Slaveks 24-25 (25). Slavonija 200 205. Danica 80 -82, Drava 235—236, Sečerana Osjek 280-290, Osj. ljev. 215 den.. Brod. vag. 80 bi., Union 70 den., Vevče 120 den., Ir.is 50 den., Ra-gusea 345 bi-, Oceania 195 bi., jadr. plov. 480 bi., Trboveljska 280—285 (275).
Belgrad. Narodna banka 7780 7800, 7"» inv. pos. SS—S9, agrarji 51.50— 52, vojna škoda 424.25, Tob. srečke 20-22, Srečke Rdeč. križa 40—42, 8% Bler. pos. 93, 1% Bler. pos. 82.75—83.625, 7% pos. Drž. hip. banke 85, 6% begi. obv. 67, l.ot. srečke 92—95.
Dunaj. Podon.-savska-jadrau. 90.60, \Viener Bankverein 15-20, Kscompteges. 151, Zivno 82.70, Aussiger Chemische 129, Guttmaim 15.35, Alpine 15.40, Trboveljska 34.50, Rima Muratiy 40.25.
Žitni tre
Položaj na žitnem trgu je nadalje čvrst iu so cene čvrste. Tako notira pšenica danes potiska Senta okolica 220, Stari Bečej 217.50, Srbobrau 215 bar. 202.50, Sombor okolica 205, bos. 185. Tudi moka je v zvezi s pšenico zelo čvrsta in stane danes po kvaliteti 305—335. Koruza stane franko Indjija 107.50. V ostalem ni bilo izprememb.
Danes se je v Londonu začela konferenca žitnih eksportnih držav, ki je bila sklicana na inici-
jativo Kanade, Na dnevnem redu konference je predvsem vprajanje, kako vnovčiti prebitke pšenice ua celem svetu, saj znašajo samo v Uniji in Kanadi nad 40(1 milj. bušljev. Nadalje jc na dnevnem redu ludi vprašanje redukcije posejane površine po celem svetu.
Novi Sad. Pšenica 79-80 kg bač . Bega slep 202.50 - 207.50, bac. okol. Novi Sad 200- 205. bac. okol. Sombor 190 195, bač. potiska, šlep 202-">0-207.50, gbč. 205-210, gbn. 205 207 50, sr., slav. 78 kg 185—190, sr. okol. indjija 79-Sll kg 190 ' 195. tendenca neizpreinenjena. Promet: 14 vagonov pšenice, 29 vagotuiv koruze, 8 vagonov moke. Vse ostalo neizpremenjeno.
Budimpešta. Tendenca: v pšenici stalna, /a ostalo: slabša. Promet omejen. Pšenica maj 15.30
—	13.35. zaklj. 15.34—1535, iunij 15.25. /aklj. 15.24
—	15.25, rž maj 14.30-14.45, zaklj. 14.30— 35, koruza maj 14.04—14.35. zaklj. 14.04 14.05, julij 14.08-14.34, zaklj. 14-08-14.09, avgust 14.25-14.30. tranz. maj 11.40, zaklj. 11.35 11.10, Iran/, julij 11.36-11.40, zaklj. 11.35—11-10.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co.. Dunaj.) Na trg je bilo pripeljanih 1195 volov, 591 bikov in 385 krav. Iz Jugoslavije je bilo 29 goved. Cene: za vole najboljše 1.75, I. 1.35—1.60, II. 1-05-1.25, III. 0.85—0.95. krave 1. 0.85—1, II. 0.75—0.80, bike 0.S0—1.10. klavno živino 0.45—0.75. Tendenca: Cene so v splošnem ostale neizpremenjene.
SADJEVEC
(jubolčnik) ima v zalogi iz prvovrstnih jabolk po zelo ugodni ceni Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, Miklošičeva ulica št. 2. — Naročila s« izvršujejo točno in solidno.
Globoko užaloščeni javljamo, da nas je zapustila danes naša srčnoljubljena, predobra soproga, teta, gospa
Geisler
soproga okrožnega zdravnika
po dolgem, težkem trpljenju, spravljena z Bogom.
Zemeljske ostanke predrage položimo k večnemu počitku na kostanjevi-škem pokopališču v sredo, dne 20. maja ob 16. uri.
Kostanjevica na Krki, dne 18. maja 1931.
Dr, Ivo Ivaniševič, soprog. — Frida Kainzncr, nečakinja.
TILKA FILIPOWSKY roj. THUMA javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nje preljuba, dobra, zlata mamica, stara mamica, tašča, gospa
Joni Thuma
vdova po šolskem nadzorniku in ravnatelju
danes 17. maja ob pol 19, v 80. letu starosti, po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojne se bo vršil v torek popoldne ob 18 iz hiše žalosti št. 106 na tukajšnje pokopališče.
Sveta maša zadušnica za pokojno se bo brala v farni ccrkvi pri Devici Mariji na Jezeru pri Prevaljah dne 20. maja ob pol 7 zjutraj. Prevalje-Veliki Bcčkerek, dne 17. maja 1931.

Posebne parte sc nc izdajo.
mM
0» *r i-
w/ ~ o c -j
B
S
"S C 4) E*' .a

— . - co c > ce -- —-
•o -i ba
22. = j £-3
>2 <u ii O P iN J; n —.
er -c - j?
■feo
O M .5 „
to<2 M
0=®- S
S-C -•i 2: .5
cn m - I
°o M .
ai«
E -.a.
'S S? es
* ss
ir r"
IC J
fft'^ W . tli n >
£ Qi N f "j
S s""
K a
4> »a
«78
era . O I ° -
1 ar
icjtj
e-" K
Bat
j
M - u
9 c? g
0'0 iS
4
/5 3
a o
I

JE S

I
fSa
S*5 3
-z ^ ^
-t —v —
s« s
a
n — H«
Mi
a >
Enrl Derr Biggcrs:
Kitajčeva papiga
63
Pripovedujte
Toda tudi lo ostane med nama! Madden jo prišel v sredo zjutraj k nam z akcijami, vrednimi slo in deset tiso« dolarjev. Po njegovi želji smo jili zanj prodali in mu denar izplačali v gotovini.
i Aha I To me nikakor ne preseneča. Madden je namreč, v veliki stiski. Sedaj sem gost na njegovi puščavski farmi in utemeljeno sumim, da so ga dobili v kremplje izsiljevalci.
Špike Bristol ga je osuplo pogledal. No, in? To jr končno vrnila r njegova stvar!
Ne popolnoma! Neka kupčija z mojim očetom je zapletena v to. Poznaš li koga pri banki Garfleld?<
Eden mpjlh najboljših prijateljev jo tam blagajnik. Pa saj sani veš: ti bankirji so kakor v trdo kuhana jajca. Vsekakor pa bi bilo treba poskusili.-Odšla sla skupaj v banko Garfiehl in Bristol se ]c dolgo pogovarjal s svojim znancem. Potem je Boba predstavil blagajniku. Znano vam je, je dejal bančni uradnik resnega obraza, da vašo prošnja krši pravila. Toda ce za vas jamči Špike... Kaj bi radi izvedeli?«
. Milijonar Madden je bil v sredo (tikaj. Kaj se je tedaj zgodilo?«
, Da — res! Že dve leti ga nismo videli in bjjo je silno razburjenje. Ostal je dolgo doli v jekleni sobi pri svojem Iresoru.«
».Te bil sarrf?« v . >Ne. Prišel je z niim njegov klinik Thorn, ki ga
dobro poznamo. Zraven jc bil tudi majhen starejši gospod, ki se ga jja ne spominjam več, kakšen je bil!
Odprl je torej svoj tresor. In kaj še?
Blagajnik se je obotavljal. No — brzojavil je svojemu uradu v Newyork, naj nam po banki Federnl Keserve nakažejo precej visoko vsoto — toda o tem n ■ bi rajši nič povedal.«
Vsoto ste mu izročili?
Tega pojasnila vam ne morem dali. Bojim so, da sem že preveč izbi obetal.<
Na mojo besedo — ne boste obžalovali! Najlepša hvala!
, S svojo podjjoro si mi mnogo pomagal, Špike! je dejal Boh na cesti. Sedaj pa zbogom!
"No, no! Hočeš se me 1 znebi ti kakor stare suknje! se je pritoževal Bristol. Kaj, ko bi šla zajtrko-vat?
: Obžalujem! Morda drugič! Sedaj se moram podvizali. Kolodvor je menda takoj tukaj spodaj? Torej na svidenje!«
Tz vlaka je stopil ob enajstih ci - to drug, popolnoma civiliziran Charlie Chan, Bil je tako opravljen kakor oni dan v San Frančišku. Danes som zopet človek! je ugotovil smeje se. šel sem v Bnrstovv po svojo obleko.
' Ali vas je Madden rad pustil?
Kako ne? Odšel sem, preden se je zbudil. Pustil sem mu listek s spakedranim pravopisom. Najbrž mu je sedajlo težko pri srcu, ko misli, da mu je Ah Kini zn vedno pobegnil. Kako veselo bo presenečen, ko se bo njegov kuhinjski strežaj zopet vrnil v gnezdo!?
»Medtem |>a sem bil jaz zelo delaven, Charlie! Bob mu je poročal, kaj je opravil to jutro. Ko se jc
stari lisjak oni večer vrnil v svojo lisičjo luknjo, je najbrž namesto potu potil denar iz vseh luknjic. Hol-leyjeva teorija, da ga Izsiljujejo, je bila čisto gotovo prava.
>Skoraj se dozdeva tako. Toda so še drugačne možnosti. Madden je umoril človeka in se boji. da bi bil umor odkrit. Sedaj grabi ogromne vsote denarja, da bi mogel, če treba, pobegniti z nabrano gotovino, preden bi počilo. Kaj menilo?
Že mogoče.
Sedaj izprašajva upravnika njegove hiše.<*
Hiter avto iu je pripeljal na Orange O rove Aven-nue. V senci poprovem, ki so senčili coslo milijonarjev, je rumeni detektiv s spoštovanjem ogledoval sijajne palače. Veličasten vlis na človeka, ki je bil rojen v borni koči ob močvirni reki. Bogali belci kraljujejo tukaj kakor cesarji. Jih li to zadovoljuje?'
Charlie, je Bob prekinil modrujočega Azijca.
Vznemirja me ta razgovor z upravnikom. Kaj mu porečeva?
To, kur se nama zdi res: da je Madden v zadregi, morda zaradi izsiljevanja. Midva sva policiji,i uradnika, ki poizvedujeva za zločinci.
Kako boste to dokazali? V Honolulujn ste sicer kriminalni asistent, Pasadena pa je v južni Kalifor-niji.-,
>Pokažcm mu svoj uradni znak, pritrjen na telovniku. Vso policijsko značke so si podobne.'
Voz je obstal pred največjim poslopjem ob cesti. Chan in Eden sta počasi stopala gori po široki dovozni poli, obrobljeni od rožnih grmov. Med bujno cvetočim grmovjem sla videla pri delu starejšega moža — moža s prijaznim nasmeškom in pametnimi očmi. — • - • ' ■ vv ' ' ' ' * » - «
Človek odkriva tajne zemlje
Merjenje 6000 m pod morjem
Na ir.v.jKdjski površini za znanstvenika ni skoraj več nobenih ugank. Bele lise na svetovnem zemljevidu so domalega izginile. Toda tisti ogromni prostori, ki jih človeško oko n© more doseči, so še ne raziskani; tu čaka znanstvenike bodočih desetletij še veliko delo. To so predvsem neizmerne morske globine treh svetovnih morij in pa višine nad nami, ki jih znanost imenuje stratosfero.
Povojna Nemčija si je stekla za znanost velike zasluge, ko je leta 1925 opremila in odposlala znanstveno ekspedicijo za raziskovanja Atlantskega oceana. Vsaka znanstvena ekspedicija je silno draga stvar, a nemška ekspedicija na bivši nemški topničarki »Meteor« je bila največja svoje vrste. Mudila se je ua Atlantiku neprestano do leta 1927 ali natančno 777 dni; štirinajstkrat je prekrižarila ocean ter prevozila 67.535 morskih milj, to je trikratna širina okoli zemlje. »Meteor« je dolg 75 metrov in obsega 12.000 ton. Ves je bil preurejen v plavajoč raziskovalni institut z mnogovrstnimi laboratoriji in neštetimi znanstvenimi pripravami. Po izvršenem delu na morju je bilo treba zbrane ugotovitve in dejstva urediti, ponazoriti in grafično podati. Vse to je zahtevalo leta marnega dela, ki še vedno ni docela končano. Vendar je na podlagi modelov, reliefov, aparatov, črtežev, slik in statistik, ki se nahajajo v »Berlinskem muzeju za oceanografijoc, že sedaj možen pregled uspehov, ki jih je dosegla nemška ekspedicija na .-»Meteorju«.
V prejšnjih dobah so si predstavljali morsko dno kakor domovanje povodnih ljudi in živali. Na globine in višine so pač mislili. Ko so se začela prva merjenja z olovnico in prvi potapljaški poizkusi, so šele odkrili morsko dno. Pokazalo se je, da prejšnje predstave niso bile povsem pravilne, kajti morsko dno se z zemeljsko površino skoraj sploh ne da primerjati. Najmodernejša potapljaška oprema pa dovoljuje samo globino približno 450 metrov. Kaj je pomagalo, če so vedeli, da so v Atlantiku globine nad 5000 metrov. Tedaj so začeli izvrševati posredne poizkuse s pomočjo globokomorske olovnice, globokomorskih termometrov, vodnih zajemalcev in tokomerov. Na ta način so kmalu dognali, da je morje še znatno globlje. Dognali so globino 6000 metrov in vedeli, da so po grapah globine do 10.000 metrov. Vsako tako merjenje z olovnico je trajalo skoraj 2 uri. Če vemo, da so vse tovrstne ekspedieijie do >Meteorja< izvršile vsega približno 5000 merjenj z olovnico. bomo vedeli ceniti orjaško delo »Meteorja«, ki je sam izvršil 70.000 merjenj, dasi je znašala celokupna posadka s častniki in voditeljem kapitanom Spiessom sjtnio 115 mož. Vsekakor se je ta ekspedicija posluževala čisto nove iznajdbe — ^odmevne olovnice . Ta instrument dovoljuje predvsem, da se vrši merjenje med vožnjo in se tako prihrani limono dragega časa. Merjenje se vrši tako. da se odpošlje zvok proti morskemu dnu: lam se zvok odbije in odmev se vrne k sprejenialneimi aparatu, ki se nahaja v ladijskih tleh. Vse delo je opravljeno s tem, da pritisnemo na gumb in v približno desetih sekundah moremo ugotoviti globino morskega dna.
> Meteor« je križanil med 64. stopnjo južne širine in severnim povratnikom, vozil neprestano po Atlantiku in ugotavljal globine. Druga naloga ekspedicije je bila ugotoviti, kako so razvrščene vodne piasti. Potem je morala raziskati fizikalne, kemične in biološke lastnosti morja. Ugotovila je izredno zanimiva dejstva glede toplote. Na ekvatorju znaša npr. toplina vode v globini 1000 metrov 5 stopinj; na 30. stopinji severne širine pa v isti globini 10 stopinj. Na ekvatorju je torej hladnejša. Na morskem dnu so ugotovili toploto 2 stopinj, v južnopolarnem območju pa pol stopinje pod ničlo.
Raziskovanje glede kroženja oceanskih voda je pokazalo, da padajo malo slane vode južnopolarnega območja, ki nastajajo pri taljenju ledu. nizdol in teko do Kapveričnih Otokov. Merili so tudi višino valov, in to foto-grametrično. Na jambor so pritrdili primemo ogrodje in nanj dva fotografična aparata. Na la način so posneli relief in ugotovili pravo višino valov. Dalje so raziskali morsko dno glede zlata. Vsebina je znašala eno štiritiso-činko miligrama zlata na kubični meter. To-
Pretfeednik Hoover otvarja mednarodno zasedanje trgovskih zbornic v VVnvhingtonu. V svojem otvoritvenem gotvoip je apeliral na gospodarsko voditelje svetu, mi j r. vsemi svojimi silami, ki
so jim na razpolago, delujejo /a mir.
»Gospoil doktor, ali je bilo moje življenje res v nevarnosti'/
»Res; saj sem 14 dni vsak dan dvakrat prihajal k vam.«
Ruski prometni policisti nc smejo govoriti. Zanimiva slika iz sovjetske Rusije: Prometni policist. katerega pa ue sme niliče vprašati za pojasnilo. Napis »Govoriti prepovedano!« naj bi policista obvaroval, dn ga občinstvo nc moti v njegovi sluuabi.
rej so bile prazne nade, da bi iz morja pridobivali zlato.
Kakšno lice ima morsko dno? Sredi med Južno Ameriko in Afriko se dviga gorovje, ki je više nego Alpe. Iz tega gorovja so se izoblikovali otoki St. Helena, Tristan da Cun-ha, St. Pauls-Rocks in Gough. Poleg tega gorovja se nahaja tik ob južnoameriški obali ogromna kotlina, ki je 6000 metrov globoka. Največja globina, ki jo je ugotovil Meteor , znaša 8250 metrov.
Ekspedicija na Meteorju« je pa proučevala tudi zračne tokove, ki so važni posebno
za zračni promet. Vsak dan so spuščali v višino aerološke zmaje iu balone, ki so mnogokrat dosegli višino 19.000 metrov. Pilotski balon, ki naj doseže stratosfero, napolnijo z vodikom; balon se dviga enakomerno, in to za 200 do 300 metrov na minuto. Po tem, kako veter žene balon, se spoznajo zračni tokovi. Visoko v zraku se balon razpoči. Njegovemu gibanju slede s pomočjo zrcalnih leodolitov. V zgornjih zračnih plasteh prevladuje neprestan vzhoden tok. Iz tega je jasno, zakaj je več letalcev prišlo i/. Amerike v Evropo nego obratno.
Arturo Toscanini, slavni dirigent, sc je odločil, da bo zapustil Italijo. V Bologni so ga fašisti oklofutali, ker ni hotel pred resnim spominskim koncertom zaigrati fašistovske himne.
Sredstvo zoper raka
Tako bo unjbržc izgledalo prometno letalo boodočnosti. Letalo španskega izumitelja de la Cierva, ki se lahko navpično dvigne v z.rnk. je te dni preizkusil na progi Berlin—Dresden
neki nemški pilot.
Beg Sz sovjetske ječe
Pripovedovanje na smrt obsojenega
Dunajski gradbeni inženjer, ki se je pred kratkim po enoletnem bivanju v Rusiji vrnil nazaj na Dunaj, je pripovedoval dunajskemu časnikarju o svojih burnih doživljajih v Rusiji. Omeniti pa moramo, da je inženjer sprva sam sinipatiziral z boljševiškimi idejami, po svojih doživljajih v Rusiji pa je popolnoma zgubil vsako simpatijo do njih. Tako-le pripoveduje: Spomladi leta 1928 so me poklicali v Rusijo, da bi uredil nekje parno opekarno po modernih melodali. Odpotoval sem meseca julija preko Moskve v K., kamor so me pozvali. Takoj ob začetku mojega dela sem lahko ugotovil. da so bili delavci, ki so bili večinoma iz nižjih plasli ljudstva, skozi in skozi voljni in ponižni. Ne samo ponižni do svojih predstojnikov. ampak tudi do državnih oblasti. Kmalu sem spoznal, da je res nehvaležno, proti viti se režimu, kajti sovjetski uradniki imajo moč, kakršne si ne morem predstavljati niti v najbolj pravno urejeni državi. Dostop do njih je težji kakor svoječasno do carja. Poleg tega pa obdaja vsakogar izmed njih cela truma policistov in tajnih ageutov.
Rafinirnno urejena vohunska služba ie skoro neznosna. Vsaka kritična beseda, četudi se njena ost nanaša le na gospodarstvo, je drzen poskus, ki konča lahko s smrtjo ali v najboljšem slučaju z. dolgo ječo. To sem ludi kmalu na lastni koži izkusil.
Nekega večera proti koncu leta 19251 sem bil ■/. nekaterimi svojimi rojaki, ki so mi bili prijetna družba ob prostem času, v neki gostilni. Pogovor je kmalu zašel na politična tla, Pri leni sem si dovolil mimogrede opazko, češ, da smatram strašen pokolj carske družine v Jekaterinburgu za veliko politično napako. Med tem pogovorom sem opazil pri sosedni mizi dva gosta, ki sta napeto prisluškovala. Kmalu zalem sta izginila. Ob pol 10 smo se dvignili, da bi šli. Tedaj pa se sunkoma odpro vrata in v sobo stopita dva čekista. V malo besedah sta mi naznanila aretacijo.
Moja ječa je bila smrdeča luknja v pritličju, visoka komaj toliko, da sem mogel stali pokonci. Tla so bila ilovnata in pokrita s slamo. Ko sem prišel tja. je bilo tam že 15 jet-
nikov. Povedali so mi. da je to takozvani »leteči« zapor. Po treh dneh me je zaslišal uradnik, ki mi je v nemško-ruski mešanici naznanil, da sem obtožen upora proti ruski državni oblasti. Ugovarjal sem in poskušal vse skupaj razjasniti kot nepreračunjeno neumnost. Toda iz obraza mojega preiskovalnega sodnika sem razločno bral, da ni razumel niti ene moje besede.
V naslednjih dneh so bili zaslišani tudi vsi moji sojetniki. Po dveh tednih se je naposled šele vršila razprava, ki ni bila drugega kakor golu formalnost. Zagovarjati se sploh
Ženski diplomat v grškem poslaništvu. V grško poslaništvo v Berlinu jc vstopila kot referen-tin ju za t i - k gospodična Mitsa Perotti. S tem jc berlinski diplomatski zbor prvič dobil žensko članico.
nismo mogli — znamenje, da je bila naša usoda že vnaprej določena. Razprava je bila kratka in je končala s čitanjem obsodbe. Kakor sem pričakoval, sodba se je glasila na smrt.
Ni bilo lorej drugega izhoda kakor beg. Takoj, ko sem bil zopet v celici, sem začel preiskovati okno. Ker se razumem na gradnjo iiiš. sem takoj ugotovil, da tiči omrežje čisto rahlo v zidu. Z jedilnim orodjem se mi je posrečilo, da sem po večurneni napornem delu tako razkopal zidovje, da je le močan sunek zadostoval za pot v svobodo.
Štiri dni po razpravi nam je prinesel paznik 16 steklenic žganja. Tudi večerja je bila obilnejša kakor prejšnje dni iu tako smo vsi vedeli, da naš konec ni več daleč. Razun tega so podvojili ludi vojaško stražo pred vrati.
Moji tovariši so se že skoraj vsi udali v usodo. Ne tako jaz. Grebel sem po možganih in naenkrat mi je planila v glavo misel: kaj če bi poskusil upijaniti stražo. Rečeno, storjeno! Vzel sem nekaj steklenic žganja in jih ponudil stražnikoma v zameno za cigarete. Kmalu sta oba stražnika krepko zasmrčala. Napočil je odločilen trenutek. S krepkim sunkom sem potegnil mrežo in v naslednjem trenutku sem bil na svobodi. Obotavljaje so mi sledili tovariši.
Rilo je ob štirih zjutraj. Vedel sem, da odhaja ob tem času vlak proti Varšavi. Šel sem na kolodvor in se odpeljal. Velika nevarnost me je čakala še na meji. Tudi to sem srečno prekoračil. Zbežal sem iz vagona na kolodvor in bil sem rešen.«
Te dni je bil v Jachymovu na Češkoslovaškem radiološki kongres. Posamezni učenjaki so poročali o svojih najnovejših raziska-vanjili. Nekatera poročila so bila naravnost senzacionalna, predvsem poročilo praškega docenta Franta V a n y s e k a. Njegovo ime ni neznano v znanstvenih krogih. Pred leti je dosegel precejšnje uspehe pri zdravljenju ba-sedovske bolezni. To je dosegel z radijevimi injekcijami.
O svojih zadnjih izsledkih pripoveduje: »Jaz sem prvi zdravnik, ki ne uporablja radija samo pri obsevanju, temveč tudi za injekcije. Že dolgo let se pečam z radioterapijo. Moje izkušnje temelje na izsledkih pomembnih raziskovalcev. Profesor Ehrlich in profesor Pfeiffer sta ugotovila, da je vzrok in dispozicijo raka iskati v manjvrednosti jeter in vranice. Moj cilj je bil, zboljšati stanje obeh. To je mogoče samo z radijem. Profesor Stock-lasa je dokazal s svojimi znanimi in zelo zanimivimi eksperimenti, da bodisi cvetlice kakor tudi žito — torej živi organizmi — razvijajo večjo odpornost proti vročini in mrazu, če jih poškropimo z vodo, ki vsebuje radij, kakor pa če jih z navadno vodo. Ni preostajalo drugega, kakor zdraviti po profesorjih Ehrli-chu in Pfeifferju ugotovljeno manjvrednost s tisto metodo, o kateri je dognal profesor Stock-lasa, da je prava. Poprej sem uporabljal za injekcijo zelo močno koncentrirano radijevo emanacijo. Na kubični meter fiziološke raztopine vode odpade desetina milicurie radi-jeve emanacije. Ta raztopnina je moja iznajdba. To raztopino sem vcepil zajčku pod kožo na jetra.	nu »»{
Znano je, da nastane rak, če namaženio posamezne telesne dele s terom. Partijo izaj-> cev sem injiciral, ostale pa ne. Obojim pa sem namazal ušesa s terom. Rezultat je bil celo za zdravnike presenetljiv. Pri injiciranih zajcih so ušesa samo nekoliko razbolela, kar pa je kmalu izginilo, dočim so neinjicirani kmalu poginili za rakom. Ti poskusi trajajo sedaj že približno leto dni in rezultat je vedno isti. Poskusili smo tudi na ljudeh, ker pa ugotovitve teh poskusov še niso bile objavljene v medicinskih krogih, raje o tem molčim. Prepričan sem, da bodo moje ugotovitve v mnogo-čem preprečile obolenja za rakom. Tega nisem dokazal le na enem, ampak na celi vrsti slučajev.«
Smešnice
>Svoje pesmi objavljani pod psevdonimom .Inka Pust.«
>Ampak to je vendarle podlo!«
»Zakaj pa?«
»Le pomisli na stotine drugih s tem imenom, ki bodo osumljeni.«
*
-Tako lep površnik imate. Ne razumem, zakaj nosite zraven tako ponošene hlače?«
»Ker ljudje v kavarnah žal hlač ne sezuvajo.
>Vaš obraz sem gotovo že nekje videl.« Ni mogoče! Odkar se spominjam, ga vedno nosim na istem mestu seboj.«