36
Narodno blago.
Doneski k slovanski mitologiji.
L Božestvo Trojan.
Spisuje Davorin Trste ti j a k.
Uže v svojem spisu: „Triglav" sem omenil, da je Trojan isto, kar Triglav, troeduo solnčno božanstvo, in da so starodavni Slovenje s tem imenom posebno poznamenovali nočno in zimsko solnce.
Po  globlejem  preiskavanji   sem   še   nove   dokaze našel za resnico svojih trdenj.
Nazore o trojednem solncu nahajamo pri Rusih v njihovih narodnih povestih, po katerih je solnce o jutru: dete, o poldne mož, in zvečer stari ded. Zato tro-jednost soinca morali so imeti poznamenovanje, in ker imena Triglav ne poznajo, zamore le v imenu Tro-ian ta trojednost zapopadeoa biti.
V  staroruskili spisih okoli leta 1200 po Kristu najdemo sporočilo, da so Kusi častili solnce, mesec in zemljo, vodo, zveri in gade, in da so njim dali človeška imena: Utrinja, Trojan, Chrs, Veles in Perun (Sreznevski, Drev. pamjat. rusk. jaz. 1863. str, 205). Zopet V drugem spisu stoji: „mnenšče Bogy mnogy: Peruna i Chorsa, Dija i Trojana*'. (Vostokov Slov. crkv. slav. jaz. T. II. str. 232).
V  pesmi: „o polku Igorovem*' se Trojan trikrat omenja, on beži čez polja in gore, kakor grški solnčni bog Apolon, kateri je zaradi tega dobil priimek: dQoimTog, Trojanu se mečejo žrebi (sortes); prorokovalna, vse-vedoča lastnost pase zopet pripisuje solnčnim božanstvom , zato se v ruskih in čeških narodnih povestih veli solnce: ded vseved. Tudi napis na retranskem triglavnem maliku: Vida, isto označuje: der Seher, Wisser; in staronoriški solnčni bog Odhinn ima tudi priimek: vsevideči, vsevedoči.
Razven Rusov Trojan a tudi poznajo Srbi. Srbske narodne povesti pravijo, da je Trojan imel tri glave in kozja ušesa (KaradžiČ, „pripovjedke" Nr. 39. Kaniz, Trojanovgrad und die serb. Trajanssage v „Mittheil. der Cen-tralcom. 10. Jahrgang Nr. 1, 2, 1865, str. 1, 2.) Ako je Trojan imel tri glave, toraj tudi ime Trojan druga ne pomenja, nego: troedni — trinus. Kozja ušesa pa ima tudi češki: Trihlav, in staročeski glosator Wa-cerad sam ime: Triglav prestavlja: v trie ep s, in še pristavi: quia habebat tria capita caprea.
Da Trojan znači: trinus, potrjujejo ruske narodne povesti, ki troglavno kačo imenujejo: zmij Tro-t*an. Pod imenom Triglav je toraj troedno solnce ilo česčeno pri Čehih, polabskih Slovanih in Slovencih, Sod imenom Trojan pa pri Veliko- in Malorusih in rbih.
Kaj hočejo kozja ušesa in kozje glave pri solnč-nem božanstvu? Koza je bila simbol soinca pri Egipčanih in pri Indih, v staroindijskih himnah se solnce večkrat imenuje: koza ednonoga. Koza je simbol rodovitnosti, zraven sta koza in kozel zavoljo svojega infernalskega smradu bila simbola podzemeljskih božanstev, io v Triglavu smo tudi našli božanstvo podzemeljskega sveta.
Tudi Bolgari so častili to božestvo, a imenovali so je: Troim (Miladinovič, Bolg. nar. pes, Zagreb, 1861 str. 28—32—38 —41). Troim znači zopet „trinus, triplex". Bolgari pripovedujejo, da se je v mestu, ki se je po Troimu velelo Troim, verovalo v srebro in zlato. Srebro in zlato sta pa zaklada podzemeljskega sveta, čez ta pa vlada v slavjanskem mitu polnočni in zimski
solnčni   bog,   toraj   sta.   srebro   in   zlato   bila   njegova simbola.
Kot v noči vladajoče bitje se tudi srbski T roj a a opisuje v narodnih povestih, on jase na konji k svoji ljubici, in črni kon| je bil tudi atribut polabskoslovan-skega Triglava češčenega v mestu Štetinu. Po srbskih povestih ima Trojan voščene peroti; peroti io zopet atribut solnčnega boga, ima jih Apolo in tudi staroindijska božestva soinca. Voščene peroti označujejo slabo moč soinca po zimi in noči. *)
Trojan je imel ljubico, katero je ponoči obiskaval v gradu. Ljubica solnčnega boga pa je v staroslovenskem mitu: boginja zemlje. Gradovi so v starih mitih simboli zimskih oblakov, ki v zimi zemljo težijo, zato mitične legende, da je boginja zemlje vjeta in v gradu zaklenjena. Po slovenskih narodnih pesmih je Trdo-glav on kruti vitez, ki zapira princesinje v trdi grad. Trd ogla v ni nič druzega nego okorni zimski vihar.
Tudi v mitih druzih narodov imajo podzemeljski bogovi svoje ljubice, tako Pluto — Persephono, in staroindijski solnčni bog: Jama, bog pravice in sodbe, ima za ljubico: Jami, v kateri mitologi spoznajo zemljo.
Ruski slavni učenjak Buslaev se je torej zelo zmotil, ko je v Trojanu mislil najti mitično bistvo is vrste nemških Alfo v — Elbov. (Buslaev, očerk. narod, poez. 1861. 385. T. I.) Alfi — Elbi so se zmirom mislili kot palečnjaki, pedimožki, zato ni najti v njihovem mitu, da bi imeli kozje glave ali ušesa, ali da bi imeli peroti, in jahali na konjih. Tudi ni pri njih nobenega sledd od troedne nature.
Povesti o Trojanu so se kasneje zmešale z dejanji rimskega cesarja Trajana. Ta je leta 186. daške dežele pod rimsko oblast spravil tje do Hypanisa (Buga), in ime poglavitnega daškega mesta „Sarmisegethu8a*' spremenil v rimsko: Colonia Ulpia Trojana. Vsakako je to zmešanje staroslovensko mitične legende o božestvu Trojanu z dejanji rimljanskega, ali kakor staroruski virniki pišejo: „ermalanskega" cesarja Trajana važen dokaz o bivanji Slovanov ob severni meji Dacije.
Na Kranjskem imamo tudi ime: Trojana, a ne po cesarji Trojanu, nego ime je nastalo po trojni dolini one okolice.
Cesarju Trajanu so zaradi zmage Dakov postavili velik kamenit steber, na katerem je izrezana reka Dunaj, čez katero je cesar rimsko vojsko srečno peljal. Iz reke moli s trstjem pokrita glava vodnega boga Neptuna. (Glej gori, columna trajana pag. 2. tab. B. fig. 39.) Tudi ta spominek je utegnil povod dajati zmešanju Trojanovik in Trajanovih pripovedk. Srbsko-bolgarski Trojan — Troim pa nam tudi kaže, kje imamo prvo domovino slovanskih Srbov in Bolgarov iskati.
Stari Trg pri Slovenjem gradcu 15. prosinca.
*) Zato se v srbskih narodnih pripovedkah o Trojana pravi, da se je enkrat preveč dolgo pri svoji ljubici zamudil, in da mu je potem jutrno solnce voščene peroti raztalilo« Vosek je tudi v eloTaoskem mita simbol vedeževanja.    Pis.