Poštnina plaCana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 3. oktobra 1965 Leto XXI. - Št. 235 (6213) liultura manjšine -v čigavo breme? Kultura je vsakemu narodu njega neodtujljiva komponenta, ki v celotnosti narodne biti niti ni omejena na kako manj pomembno količino temveč se postavlja v prvo vrsto s politično in gospodarsko komponento. Pravzaprav ostali dve neobhodno dopolnjuje, medtem ko je od njih deležna pomoči. Kultura in znanost nista panogi, ki bi ustvarjali neposredno sredstva za svoj obstoj in razvoj in sta zato v nekaki večni odvisnosti kljub svoji suvereni stvariteljski zmožnosti. Pogosto je bolj na očeh prav tista lastnost «neproduktivnosti», ko se odloča o vzdrževanju kulture. Toda bolj ali matij ugodne možnosti za kulturno delo so merilo kulture tistih samih, ki o obstoju in razvoju kulture odločajo po materialni plati. Neizbežno pa pomeni vsako u-tesnjevanje in okrnjevanje kulture v daljši — ali pa tudi v razmeroma kratki — perspektivi spodrezovanje korenin samega narodnega telesa in posledice se morajo nujno začutiti. Modri vladavci bodo torej kulturi vedno pošteno odšteli, kar ji je treba. Če narod ne živi v lastni državi, stvari niso bistveno drugačne. Drugačne postanejo šele tedaj, če pri oblasti ni volje za priznanje življenja in razvoja manjšinskega naroda. U-tesnjevanje in okrnjevanje kulture je v tem primeru lahko zavestno, z zavestnim namenom počasnega ubijanja naroda. Pomoč kulturi manjšinskega naroda je tudi merilo, v kolikšni meri se mu priznava pravica do življenja. Država, v kateri živi manjšina normalno življenje, skrbi za to manjšino, in sicer v taki meri, da jo ohrani; prevzame torej skrb zanjo v celoti. Vse to v skladu s pravilnim in pravičnim pojmovanjem, da manjšine niso več državam v breme temveč koristno sredstvo za zbliževanje sosednih držav. Kulturna raven primorskih Slovencev pod staro Avstrijo je bila vedno na spoštljivi višini, ki ni zaostajala za ostalimi predeli Slovenije. Lahko bi v dobršni meri tako ostalo tudi pod Italijo, da ni nastopilo obdobje fašizma z neprikritim ciljem: uničiti primorske Slovence. Danes so drugi časi in razmere so drugačne. Ko to pošteno priznavamo in poudarjamo, menimo, da moramo vendar povedati, da na sredi poti ne moremo biti zadovoljni. Država naj za manjšino skrbi v celoti, torej tudi za njeno kulturo! (Pri besedi država se ne omejujemo na njen ožji pomen temveč mislimo tu na vse oblasti, tudi deželo, pokrajino in občine.) Leta 1945 so primorski Slovenci hiteli, da v kulturnem življenju spet povežejo potrgane vezi z visoko kulturno tradicijo v času pred fašizmom. To ni bilo lahko in ni šlo brez velikih žrtev samega ljudstva. In to je trajalo vseh dvajset let po vojni — in še traja. Toda z normalizacijo razmer, ko Pravimo, da je manjšini zajamčen njen obstoj in razvoj, se mora tu vendar kaj spremeniti. To sicer ne pomeni, da bi "bili pripadniki manjšine oproščeni tistega obulusa, ki so ga dolžni lastni kulturi, pač pa pomeni, da bi se moralo začeti zelo resno razmišljati, kako bi manjšinsko kulturo podprli in ji pomagali. Slovenske kulturne ustanove so vse doslej opravile mnogo dela, ki bi ga bila morala opraviti država, če iskreno misli ha enakopravno ravnanje s Slovenci. Pri tem ne more veljati izgovor, da Slovenci preveč zahtevamo. Nič preveč temveč samo tisto, kar pravzaprav že imamo, pa je ves čas ogroženo, da se podre. Slovenci bi se takoj Čutili silno prikrajšani, če he bi več imeli svojih prosvetnih organizacij in ustanov. In ker kultura — kot smo že dejali — ne «nese», je vendar preveliko breme, če si naj vse te organizacije same vzdržujejo. Nikjer kulturno delo ne uspe- va brez državne pomoči; kako naj potem slovenska manjšina v Italiji skrbi sama za svojo kulturo. , Ustanova, ki ji je državna pomoč najbolj potrebna — tudi v najbolj izdatni meri — je gotovo Slovensko gledališče v Trstu. To gledališče — obnovljeno pred dvajsetimi leti — je v prvih dveh desetletjih o pravilo velikansko delo pri širjenju gledališke kulture med Slovenci pod Italijo. Pri tem ni uživalo nikake javne pomoči, čeprav je opravljalo delo, za katero bi mu morale biti oblasti hvaležne, ker jih je rešilo določene dolžnosti. In oblasti so vedele za to gledališče, saj se je večkrat pri njih javilo s prošnjami, a dobivalo je samo negativne odgovore, če je sploh kak odgovor dobilo. Nekoliko pa se vendar sedaj tudi tu spreminja na bolje. Slovenskemu gledališču v Trstu se sedaj vsaj priznava pravica, da prosi za pomoč in na osnovi te priznane pravice je v pretekli sezoni prvič v zgodovini tega gledališča prišlo iz ministrstva za prireditve in turizem sporočilo, da bo prejelo neki znesek. (Številka je zelo skromna, toda če bi vsaj pomenila dober začetek...!) Toda dobra volja političnih ljudi je takoj naletela na nikakor ne neznatne ovire birokratskega značaja. In po tem, kar smo imeli priložnosti seznaniti se z ustrojem, lahko trdimo, da o-vira ni samo suha birokracija temveč tudi konkretni birokrati, za katere si je težko misliti, da bi do Slovenskega gledališča v Trstu gojili kako posebno naklonjenost. Tako seveda (tem birokratom) ni težko reči, da se pravzaprav ne ve, na podlagi česa naj Slovensko gledališče v Trstu dobi kako izdatnejšo pomoč. Na podlagi dosedanjih zakonov, določb, razpisov res težko, ker pač italijanska zakonodaja doslej v nobenem primeru ni upoštevala, da ima v državi tudi Slovence. Ukrepati bo pač treba posebej prav za Slovensko gledališče v Trstu, ker bodo sicer pogoji za to gledališče vedno neizpolnjivi. Kajti nikoli ne bo mogoče, da bi SO naštudiralo eno samo delo ter ga potem tedne in mesece ponavljalo v Milanu, Turinu, Genovi, Bologni, Florenci, Rimu, Neaplju, Palermu — da drugih mest niti ne omenjamo. Nikoli tudi ne bo moglo naštudirati le nekaj del, nakar bi šlo gostovat v Bologno, Genovo ali kamorkoli, kjer so stalna gledališča, ta čas bi prišlo tamkajšnje gledališče igrat za abonente SG v Kulturni dom. (Nekaj takega je v pretekli sezoni prakticiralo tržaško Stalno gledališče.) Pač pa bo moralo Slovensko gledališče v Trstu — če se bo hotelo izkazovati z visokim številom predstav v sezoni — tudi v bodoče pripraviti precej premier in enega samega dela ne bo moglo ponavljati v nedogled. To se pravi, da ne bo nikoli v srečnem položaju, da bi z enkratnim stroškom (za samo eno delo) črpalo dohodke (na vstopnini) mesece in mesece. Kljub takemu neenakemu položaju v primerjavi z italijanskimi gledališči pa SG ni prav nič neenako, ko gre za dajatve, ki ga bremenijo. V tem primeru mu je priznana popolna enakost... Potrebno je torej takoj sprejeti zakon ali odredbo, ki bo obravnavala Slovensko gledališče v Trstu ob upoštevanju njegovega posebnega značaja. (Kako nesmiselno je, da temu gledališču ni priznan status stalnega gledališča, ko je najbolj stalno v vsej državi tako po svoji ustanovitvi kot po trajanju sezone!). To zahtevo postavljamo zato, da se pač ugodi tudi formi in da s te strani ne bodo več mogoči ugovori. O Slovenskem gledališču kot umetniški ustanovi in torej njegovi moralni upravičenosti po državni podpori pa tu ni treba več govoriti. R. RAUBER * V Kff:?:.:...;-.. — mm Jubilejno zasedanje skupščine OZN Splošna razprava na Jubilejnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov se je začela komaj pred tednom dni in je zato še prezgodaj, da bi dali kake splošne sklepe ali pa napovedovali bližnje dogodke. Med prvimi govorniki so bili zastopniki Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze, ki so skupščino svetovne organizacije seznanili z gledišči in nameni svojih vlad o nekaterih poglavitnih problemih našega časa; skupno z nekaterimi pojavi neposredno pred začetkom zasedanja in na samem zasedanju to omogoča, da si ustvarimo vtis o ozračju, kakršno je nastalo ob samem začetku in v kakršnem bodo države članice svetovne organizacije obravnavale in reševale važna vpra- V petek se je začelo novo šolsko leto. Učilnice so se napolnile, a tudi po ulicah je vsak dan bolj živo, ko se mladina zbira pred šolami, ali pa ko se usuje iz njih po končanem pouku. Tudi za najmlajše, ki so prvič prestopili šolski prag, se je začelo novo življenje. šanja z dnevnega reda tega zasedanja. Predvsem je opaziti, da so bila izvajanja zastopnikov glavnih sil tako posredno kot neposredno pretežno namenjena kompleksnemu problemu razorožitve. V nasprotju s sovjetskim predstavnikom, ki je podprl pobudo kairske konference, da bi sklicali splošno konferenco o razorožitvi, ameriški predstavnik tega ni storil, marveč se Je tudi ob tej priložnosti zavzel za predloge o sklenitvi sporazuma, da se ne bi širilo jedrsko orožje, in sporazuma o prepovedi vseh jedrskih poizkusov. Predloga teh sporazu mov so brez uspeha predložili komiteju 18 držav na zadnjem zasedanju v Ženevi v dneh od 27. julija do 16. septembra. Sovjetski zastopnik ni samo podprl pobude za sklicanje splošne konference, marveč je razložil tudi osnutek sporazuma, kako bi preprečili širjenje jedrskega orožja, obnovil je predloge za sporazum o prepovedi vseh jedrskih poskusov in predlagal razpravo o osnutku deklaracije o nevmešava-nju' in neintervenciji držav sveta, pri čemer Je tudi ob tej priložnosti ponovil različne dosedanje ponudbe za dezatomizacijo srednje M",m............................................iiimmillimmuimiiiimiiuuilll.....iiiiiHiiiniiiiiiiiiiitmniiiiiiiitiiininiiHiiiiiiiiimiimin.iiiiHiiHiiniiiiiiiiiim.amin.a.hihihiiiiiiii.......................a PO NEUSPELEM POSKUSU DRŽA VNEGA UDARA V INDONEZIJI Evrope, ustanovitev neatomskih območij, zmanjšanje vojaških proračunov itd. Ne da bi se spuščali za zdaj v vsebinsko obravnavanje omenjenih in drugih podobnih osnutkov, ki jih bodo države članice vsekakor proučile z največjim zanimanjem, pa lahko takoj poudarimo, da tako stališče sil, od katerih Je bolj ali manj odvisna stvar razorožitve, omogoča dva sklepa: prvič, pokazani interes teh držav napoveduje, da bodo na zasedanju lahko uspešneje kot do zdaj obravnavali ta ključni problem; in drugič, to je znamenje več, da je vprašanje razorožitve tako po svojih posebnih vidikih, kot tudi v celoti dozorelo za pozitivne akcije, da ga učinkovito in praktično rešijo Tukaj naj omenimo problem posebnih odgovornosti neodvisnih držav, da s svojim pravočasnim nastopom preprečijo, da bi zasedanje zanemarilo sedanjo ugodno priložnost za akcijo. Spričo dosedanjih izkustev se je namreč oatt, da bi utegnile številne dobre zamisli ali ponudbe propasti, saj se je, žal, pogostokrat izkazalo, da Jih ta ali ona stran zavrača samo zato, ker jih je dala nasprotna stran. V takih okoliščinah je bistveno to, da bodo pravočasno storjeni premišljeni napori neodvisnih držav, ki naj bi s svojim prispevkom omogočile, da bi poiskali splošno sprejemljivo osnovo za rešitve, glede katerih so okoliščine dozorele, potrebe pa so akutne V tej zvezi moramo omeniti tudi pobudo nevezanih držav, formulirano v Kairu leta 1964, ki jo je razorožitvena komisija ZN vsestransko podprla letos spomladi, namreč da bi čimprej sklicali splošno razorožttveno konferenco, na kateri bi sodelovale tudi države, ki niso članice svetovne organizacije. Razen uspeha, ki bi ga taka akcija prinesla na širokem področju svetovne politike in politike razorožitve, bi enako pomemben učinek dosegli tudi pri reševanju eksplozivnega problema kitajskega predstavništva v OZN in pri naporih, da preprečimo namen, da bi oborožene sile Zahodne Nemčije v okviru NATO prišle do Jedrskega orožja. Sodeč po prvih znamenjih na zasedanju, lahko ta pobuda računa na precej zanesljiv odmev s pogojem, da bodo njeni zagovorniki nastopili enotno, tako kot so to storili v Kairu in v razorožitveni komisiji ZN. 2e julija 1969 je predsednik Ken-nedy javno ocenil, da se bo mi> goče na snlošno, še prav posebno pa o razorožitvenih vorašaniih po-govartati brez LR Kitaiske še eno do največ poldrugo leto. Ta rok je že precej oddalien, toda problem se *e vedno ni premaknil z mrtve točke, vtem ko se ie hkrati razorožitev znašla v središču svetovne pozornosti in mednarodna politike kot problem številka ena, od rešitve katerega je odvisna usoda številnih zamisli in tudi sama prihodnost miru. Stežka bi že zdaj Sukamo je prevzel poveljstvo nad vojsko in je govoril po radiu prebivalstvu Tudi mornarica in letalstvo sta izrekla lojalnost vladi - Vrhovni poveljnik vojske na srednji Javi se je pridružil Untongu in je bil odstavljen DJAKARTA, 2. — Radio Djakarta je oddajal nocoj izjavo Sukarna, v kateri indonezijski predsednik pravi, da je prevzel poveljstvo nad vojsko. Predsednik je pozval prebivalstvo, naj bo mirno, ministre pa, naj nadaljujejo svoje delo. Do sedaj ni znano, kje je Sukamo. Govori pa se, da je zapustil Djakarto in je odšel v Bogor, ki Je oddaljen 50 kilometrov od prestolnice, kjer je tudi predsedniška palača. Indonezijski radio je javil, da je področje Djakarte pod obsednim stanjem, od večera do jutra pa velja policijska ura. Davi so se slišali v pre stolnici streli v bližini predsedniške palače. Nekaj pred 8.30 je radio oddajal izjavo ministra za informacije generala Ahmadija, ki Je dejal, da je predsednik Sukamo živ in da nadaljuje svoje delo ter da v celoti nadzoruje republiko. Pozval je vse vladne urade, naj redno nadaljujejo delo v skladu z načeli indonezijske revolucije. Priporočal je, naj podvojijo budnost ter naj podpirajo vlado proti tistim, ki delujejo v škodo dežele. Tudi notranji minister Sukamo je pozval vse svoje u-rade, naj podpirajo vlado, in je poudaril, da je vlada gotova zmage nad tistimi, ki so organizirali državni udar proti Sukarnu. Radio Djakarta je javil, da so vladne čete sinoči znova zasedle sedež radia. Radio nenehno poziva prebivalstvo, naj bo mirno in sporoča, da so se poveljniki vojske, mornarice in policije sporazumeli, da skupno nastopijo proti «gibanju 30. septembra«. Zvečer Je radio javil, da Je tudi letalstvo izreklo podporo vladi v borbi proti kontrarevolu-cionarjem. Radio Je tudi ja^ vil, da so bili v prestolnici spopadi, med katerimi so skušale skupine polkovnika Un-tonga zasesti glavni telegrafski urad, toda bili so odbiti. Kakor rečeno, je tudi letalstvo izreklo podporo vladi. Namestnik vrhovnega poveljnika letalskih sil general Andoko je pozval vse osebje, nai čaka na nove ukaze. Pri tem Je zanikal kakršno koli udeležbo vojaškega letalstva pri ((revolucionarnem svetu«. Podobno izjavo so poslali tudi poveljniki vojske na Sumatri. Poziv letalstva je podpisal pomočnik poveljnika in ne poveljnik sam, general O-mar Dani, čigar ime je med 45 člani «sveta revolucije«, ki ga Je bil ustanovil polkovnik Untong. S tem da se je tudi letal- stvo postavilo na stran vlade, se lahko reče, da je upor dokončno strt. Vrhovno poveljstvo indonezijskih oboroženih sil je posvarilo ((izkoriščevalce«, ki bi utegnili izkoristiti sedanje stanje. Poleg tega poziva vse državne organizacije, naj prispevajo k povratku normalnosti. Nocoj so čete, ki so zveste vladi, zavzele položaje na strateških krajih mesta. Čete so prišle iz Bandunga ter so o-borotene z oklepnimi vozili in s protiletalskimi baterijami. Vrhovni poveljnik mornarice Je davi izjavil, da mornarica ni sodelovala pri akciji Untonga, temveč je sodelovala z generalom Suhartom proti upornikom. Ime admirala Martadinate, ki je vrhovni poveljnik mornarice, je namreč bilo med 45 člani «sveta revolucije«, ki ga je u-stanovi! Untong. Med temi člani je bilo tudi ime zunanjega ministra Subandria, ki je na počitnicah na Sumatri in se sedaj vrača v prestolnico Številne osebe, katerih i-mena so bila označena na seznamu članov «sveta revolucije«, so izjavile, da jih niso nikoli nič vprašali o tem in da niso bile obveščene o za- devi. Mnogo teh oseb ni bilo v Djakarti. General Suharto je Javil, da je razrešil tri častnike pehote, ki so sodelovali pri poskusu udara. Prav tako je bil razrešen mornariški polkovnik Sunardi, ker je sodeloval pri uporu. Zdi se, da je to edini častnik mornarice, ki je bil zapleten v upor. Radio Djakarta je javil, da se je na osrednjem področju Jave polkovnik Suherman izrekel za polkovnika Untonga in je ukazal, naj njegove čete vkorakajo v prestolnico centralne Jave Semarang. Vojaško poveljstvo je ukazalo četam na Javi, naj vzpostavijo red. Poveljstvo pehote v Djakarti Je nocoj pozvalo divizijo na Javi, naj se pridruži vladnim četam; poveljnik čet na Javi je bil odstavljen. Iz vseh krajev prihajajo solidarnostne izjave z vlado. Svojo podporo vladi so izrekle skoraj vse politične stranke z izjemo komunistične. Prav tako so izrekle podporo vladi vplivne organizacije, kakor na pr. mladinska fronta in tudi muslimanska stranka. Glasilo Indonezijske komunistične stranke je danes redno izšlo, toda ne komentira dogodkov v zadnjih 24 urah, temveč objavlja samo vsa sporočila obeh strani. Značilno je, da je bilo na seznamu ((revolucionarnega sveta« polkovnika Untonga 12 komunističnih predstavnikov. Voditelj indonez. komunistične stranke Aidit pa je sedaj v Pekingu, kamor je odšel na proslavo 16. obletnice LR Kitajske. SUKARNO povedali, kakšne so možnosti za drugačno obravnavanle tega problema na jubilejnem zasedanju, lahko pa odločno ugotovimo, da Je danes bolj kot kdaj koli prej do zdaj njegova rešitev resna praktična potreba vsake politike, ki Ji Je dejansko do tega. da se uresniči proces razorožitve Vsa zadeva se vse manj postavlja kot vprašanje pravic ali obveznosti, kot stvar pravne ali splošne politične narave, marveč bolj ali celo predvsem kot pogoj, brez katerega bi le s težavo računali na resne pogovore o razorožitvi in dogovore, ki bi imeli trajnejšo veljavo. Splošna razprava traja redno tri do štiri tedne. Zato bomo o njej kot celoti lahko govorili šele pozneje, to Se toliko bolj, ker še niso niti začeli nastopati zastopniki številnih držav, na katere Se posebno pritiskajo težave s področja kolonializma ter neprijetnosti, ki jih povzroča neokolonializem, ki želi prevzeti dosedanje mesto kolonializma. Toda že dosedanji potek razprave daje upanje — po pokazanih tendencah, po ozračju, ki je zanjo značilno in po področjih, na katera je bila osredotočena pozornost poglavitnih sil — da bodo na jubilejnem zasedanju nadomestili tisto, česar niso storili na preteklem zasedanju, ter omogočili, da se bodo razvile nove pobude na področjih, kjer morda potekajo odločilne bitke za razorožitev. Ce lahko sodimo po napovedih, ki Jih omogoča začetek splošne razprave, obljublja jubilejno zasedanje, da bo tako s pozitivnimi rešitvami kot tudi z odločnim ((negativnim« reagiranjem na grožnje in kršitve sprejetega mednarodnega reda pripomoglo k temu, da se bo začel neogibni preobrat v odnosih med narodi in predvsem v politiki tistih, ki še vedno spričo dogmatske ozkosrčnosti ali zato, ker se zavedajo svoje moči, ne gredo z duhom časa in stvarnimi potrebami sveta, s katerim tudi sami dele tako dobro kot slabo. J- D« VČERAJ SE JE ZAČELA V LJUBLJANI Dvanajsta mednarodna razstava sodobne elektronike Na razstavi sodeluje 133 razstavljavcev, od katerih 86 iz tujine - Tudi letos so prisotna številna italijanska podjetja - Letošnja razstava je prav ob stoletnici ustanovitve Mednarodne zveze telekomunikacij LJUBLJANA, 2. — Danes ob 11. uri je bila slavnostna otvoritev 12. mednarodne razstave «Sodobne elektronike«. Na letošnji razstavi sodeluje 114 razstavljavcev, med temi 27 domačih in 83 iz tujine, in sicer iz 15 držav. Zbrane goste je v avli velike ku- polne dvorane pozdravil generalni ravnatelj Gospodarskega razstavišča Karel Kušar. Med gosti so bili člani ZIS, tajnik za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič, podpredsednik republiške skupščine SRS Janko Rudolf, predstavnik izvršnega sveta SRS Drago Flis, podpredsednik zvezne gospodarske zbornice Ri-sto Bajalski, številni zastopniki razstavljavcev, industrije, zbornic in konzularnega zbora. Predsednik prireditvenega odbora Silvo Hrast je nato v krajšem govoru naglasil, da kaže letošnja močno razširjena udeležba tujih razstavljavcev na 12. mednarodnem sejmu «Sodobna elektronika« na to, da si Je ta razstava že pridobila precejšen sloves v svetu. Lani so domači razstavljavci zasedli približno dve tretjini vseh razstavnih površin, medtem ko so letos inozemska podjetja zasedla čez 50 odst. celotnega razpoložljivega prostora. Kolikšen pomen pripisujejo tuji razstavljavci vsakoletni prireditvi ((Sodobna elektronika«, Je razvidno tudi iz dejstva, da se tuja podjetja niso le pasivno udeležila te mednarodne razstave, temveč so v zvezi z njo organizirale tudi vrsto stranskih prireditev. Tako bodo med sejmom, ki ostane odprt do 10. oktobra, razni strokovni simpoziji, poučno-znanstvene filmske predstave in druge prireditve. Nato je zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič prerezal trak pred vhodom v veliko kupolno dvorano ter s tem simbolično odprl 12. mednarodno razstavo »Sodobne elektronike«. Gostje so si ogledali obširno razstavo, na kateri nastopa zlasti domača elektronska industrija v celoti. Med tujimi razstavljavci pa nastopa letos 11 velikih organizacij, ki v Jugoslaviji prvič razstavljajo svoje izdelke s področja elektronike, telekomunikacij in avtomatike. Struktura letošnje »Sodobne e-lektronike« kaže, da so njeni prireditelji skušali izločiti kar največ že poznanih izdelkov in proizvodov, tako da se letošnji prikaz zadnjih dosežkov elektronske tehnike opira predvsem na proizvode in rešitve povsem nove koncepcije. Kakor je predsednik, prireditvenega odbora Silvo Hrast poudaril ined svojim govorom, Je letošnja ljubljanska razstava elektronike prav ob stoletnici ustanovitve Mednarodne unije telekomunikacij; zaradi tega bodo v sodelovanju skupnosti PTT Jugoslavije, ETAN in Elektrotehniške zveze Slovenije or ganizirali pred začetkom simpozijev posebno jubilejno proslavo. Program strokovnih posvetovanj 'predvideva tri dvodnevna srečanja strokovnjakov, in sicer bo prvo srečanje posvečeno telekomunikacijam, drugo digitalni tehniki tretje pa mikroelektroniki. Za ta srečanja vlada v domačih prizadetih kioglh pa tudi v tujini veliko zanimanje, in sicer toliko bolj, ker je v okviru posvetovanj predviden nastop strokovnjakov mednarodnega slovesa. V živahni konkurenci med nemškimi, ameriškimi, francoskimi, češkoslovaškimi in mnogimi drugimi tujimi proizvajalci nastopa, kot Je bilo povedano, jugoslovanska elektronska Industrija tudi letos kompaktno. Poleg velikih podjetij, ka kor Fabrika kablova iz Svetozare Va, Elektronske industrije iz Niša, Elektrotehne iz Ljubljane, Inštituta za elektroniko in avtomatiko prav tako iz Ljubljane, znanega podjetja ELRAD iz Gornje Radgone, Nuklearnega inštituta «Jožef Stefan iz Ljubljane in drugih so letos ponovno prisotne tudi organizacije RIZ (Zagreb), Iskra (iz Kranja) in «Rudl čajevec« (Banja Luka), ki nastopajo enotno. Tuja elektronska industrija Je tudi dobro zastopana; italijanska podjetja pa so tudi letos številno prisotna. Tako razstavljajo svoje najnovejše izdelke podjetje DER-RITRON S.p.A. iz Milana, Ducati Elettronica S.p.A. iz Bologne, GBC Electronics (videmska agencija) dalje podjetje Isola S.p.A. iz Milana, RAYTHEON-ELSI S.p.A. iz Palerma, TELETTRA iz Milana ter podjetje IRET iz Trsta, Ul Petrarca 8, ki razstavlja izbor sprejemnih in oddajnih naprav za laboratorije. ELIO FORNAZARIČ talstvo, so se gverilci umaknili. Ameriška posebna divizija je v pripravljenosti, ker so se razširile govorice, da se 480 kilometrov se-vemovzhodno od Sajgona zbira veliko število čet osvobodilne vojske. Med včerajšnjimi letalskimi napadi na Severni Vietnam je bilo sestreljeno eno ameriško letalo. Indija-Pakistan NEW YORK, 2. — Indijska delegacija v OZN je poslala U Tantu pismo, s katerim protestira proti pakistanski kršitvi premirja v dneh od 27. do 30. septembra. U Tant pa Je na vprašanje časnikarjev izjavil, da v zadnjih 48 urah ni bilo spopadov. Indijski zunanji minister je izjavil, da so indijske čete zasedle na področju Gadre na južni fronti večji sektor in da pakistanske čete skušajo sedaj obkoliti indijske položaje. Predstavnik indijskega ministra za obrambo je izjavil, da so Pakistanci oplenili dvanajst vasi na področju Barner ter da so brez uspeha napadli dve indijski vojaški postojanki na tem področju. Indijsko ministrstvo za obrambo je objavilo izjavo, v kateri pravi, da je 25 kitajskih vojakov prekoračilo mejo in prišlo na ozemlje države Sikim. Vojaki so streljali na neko indijsko opazovalno postojanko. Indijsko sporočilo pravi, da Kitajci utrjujejo svoje položaje na tem področju in da je streljanje na indijsko osebje vedno pogostejše. Atentati v Sajgonu Rasist Smith danes v Londonu LONDON, 2. — Davi je bila seja komisije za obrambo in politiko v prekomorskih deželah. Seji je predsedoval predsednik vlade Wilson. Govorili so o Južni Rodeziji. Navzoči so bili tudi načelniki glavnega štaba, zunanji minlšter, finančni minister,. minister za obrambo, minister za odnose s Commonwealthom, notranji minister in drugi. V Londonu se med raznimi ministrstvi nadaljujejo posvetovanja v zvezi z napovedanim prihodom predsednika južnorodezijske vlade rasista Smitha, ki namerava enostransko proglasiti neodvisnost Južne Rodezije pod vodstvom rasistične vlade. Verjetno bo Smith prišel v London jutri zvečer. V intervjuju po televiziji je Smith izjavil, da bi mogli še doseči kompromis, ki bi preprečil enostransko razglasitev neodvisnosti Južne Rodezije. Dejal je, da bi morali najti rešitev, «ki bi bila sprejemljiva za pametne ljudi, ker nespametni ljudje niso nikoli zadovoljni«. Dodal je, da je na vsak način gospodarstvo Južne Rodezije cvetoče. V London sta že prišla dva Smithova predstavnika na razgovore s predstavniki kapitala. Naletela pa sta na hladen sprejem. Baje so jima sporočili, da niso pripravljeni dajati nobene finančne pomoči Južni Rodeziji, če bi Smith enostransko razglasil neodvisnost. Novo gibanje v Kongu LEOPOLDVILLE, 2. — Parla- mentarna opozicija proti čombeju je sklenila organizirati se in ustanoviti politično gibanje z imenom «Kongoška demokratična fronta«. V fronti je 72 poslancev od skupnih 167 ter 59 senatorjev od skupnih 132. Notranji minister v Combeje-vi vladi Nendaka je izjavil, da mora prehodna vlada sedaj odstopiti in da je treba sestaviti vlado narodne enotnosti, v kateri bodo zastopane različne tendence. PREDSEDNIK RIMSKEGA USTAVNEGA SODIŠČA V BEOGRADU Uradni razgovori delegacij Odložen obisk Gomulke zaradi Titove bolezni (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Zaradi potrebe okrevanja in klimatskega zdravljenja predsednika republike in generalnega tajnika Zveze komunistov Jugoslavije maršala Tita je bil sporazumno odložen na prve dni meseca dogovorjeni obisk državne in partijske delegacije Poljske pod vodstvom Vladislava Gomulke in predsednika ministrskega sveta Jožefa Cyrankiewicza. V palači zveznega izvršnega sveta so se danes pričeli uradni razgovori med delegacijo ustavnega sodišča Italije pod vodstvom Ga spera Ambrosinija in predsednikom ustavnega sodišča Jugoslavije Bla-žo Jovanovičem. Razpravljali so o nekaterih osnovnih vprašanjih procedure in metode dela ustavnih sodišč v Jugoslaviji. Pri tem je predsednik ustavnega sodišča Jugoslavi. je Jovanovič izrazil prepričanje, da bo obisk predsednika ustavnega so. dišča Italije Ambrosinija prispeval k nadaljnji krepitvi in razvoju prijateljskih in sosednih odnosov Jugoslavije in Italije. Predsednik ustavnega sodišča Italije Gaspare Ambrosini je poudaril obojestranski pomen izmenjave iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Brežnjev zopet član prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Vrhovni sovjet je imenoval 28 novih ministrov Poljanski imenovan za prvega podpredsednika vlade izkušenj in ugotovil, da ima jugoslovanska ustava zelo važna določila, s katerimi se proglaša enakopravno sodelovanje med narodi in borba za mir na svetu. Jovanovič je poudaril važnost politike miroljubnega sodišča med državami z različno družbeno ureditvijo, ki jo Jugoslavija dosledno izvaja. Med razgovori je predsednik italijanskega ustavnega sodišča izročil ustavnemu sodišču Jugoslavije v dar zbirko zakonov, ki so bili tiskani leta 1553 v Florenci. Predsednik ustavnega sodišča Jugoslavije Blažo Jovanovič je priredil sinoči v čast italijanski delegaciji večerjo, na kateri so bili med drugimi tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Jakov Blaže-vič, predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine Vladimir Popovič, zvezni tajnik za pravosodje Milorad Zorič in predsedniki re. publiških ustavnih sodišč. B. B. MOSKVA, 2. — Vrhovni sovjet uradov in 15 predsednikov sveta Sovjetske zveze je davi zaključil svoje zasedanje, na katerem so določili razne spremembe v vladi in odobrili zakon, ki določa spremem. bo ustroja v vodstvu sovjetske industrije. Trije podpredsedniki vlade zapuščajo svoje mesto ter bodo prevzeli druge naloge. Prvi tajnik KP SZ Brežnjev, ki je bil zapustil prezi-dij vrhovnega sovjeta, ko ga je nadomestil Mikojan, je bil ponovno imenovan za člana vrhovnega sovjeta na izrecno zahtevo Mikojana. Vrhovni sovjet je Imenoval 28 mi. nistrov za nova ministrstva, ki so bila ustanovljena. Prva ministrska podpredsednika sta sedaj dva: Ktrll Mazurov in Dimitrij Poljanski. Poleg tega so bili imenovani’'*e trije pomočniki ministrskega predsednika. V novi vladi je sedaj 47 ministrov, 15 predsednikov državnih odborov in zveznih republik. Politični opazovalci so mnenja, da ponovno imenovanje Brežnjeva za člana prezidija vrhovnega sovjeta pomeni, da bo verjetno znova izvoljen za predsednika prezidija. RAZGOVOR MORO - PIERACCINI Problem enotnosti vseh socialistov Že pred dobrim mesecem sla se nekje na Tridentinskem sestala Moro in Klaus SAJGON, 2. — Danes so pripadniki osvobodilne fronte izvršili v Sajgonu dva bombna atentata. V kitajski četrti Cholon je eksplodirala bomba, pri čemer je bilo ubitih devet oseb, 37 pa ranjenih. Druga bomba pa je eksplodirala v nekem taksiju, ki je bil ustavljen pred poslopjem, kjer stanujejo a-meriški častniki. Ubiti sta bili dve osebi, tri pa ranjene. Osvobodilna vojska Je opozorila, da bo odgovorila z represaljami vsakikrat, ko bodo ustrelili kakega patriota. Včeraj so v Sajgonu ustrelili na glavnem trgu pet pripadnikov osvobodilne fronte. Preteklo noč so enote osvobodilne vojske napadle z možnarji in lahkim orožjem vladno postojanko oddaljeno 60 kilometrov od Sajgona. Ko je nastopilo ameriško le- RIM, 2. — Minister za proračun Pieraccini je imel danes razgovor s predsednikom vlade Morom. Po razgovoru Je časnikarjem izjavil, da sta s predsednikom vlade pregledala vrsto nalog za prihodnje tedne s področja gospodarske politike. šele danes so v Rimu objavili, da se je na «prijazno prošnjo avstrijskega zveznega kanclerja, ki ji Je bil Moro takoj pripravljen ugoditi«, 26. avgusta predsednik vlade sestal s kanclerjem Klausom v nekem kraju na Tridentinskem. Razgovor je imel privaten značaj ter se je vodil na ravni koristne in odkrite izmenjave gledišč glede na odnose med obema državama in mednarodni politični položaj. Med drugim sta se dotaknila tudi problema Gornjega Poadižja. Ta stik, ki je omogočil državnikom, da sta se osebno spoznala, ni imel namena, da doseže kake odločitve. Minister za Javna dela Mancini Je danes predstavljal vlado na otvoritveni svečanosti ob začetku del na avto cesti Rim-Aqulla. Dela so se pričela pri vrtanju predora skozi hrib San Rocco; ta predor bo s svojimi 4,5 km najbolj važno in težavno delo vse avto ceste. Tako je bilo danes postavljeno prvo izmed številnih delovnih mest. s ka-katerih se bo štiri leta razvijalo delo na 126 km avto ceste. Ta nova prometna zveza bo poleg vsega o-stalega pomembna še za turizem, saj po tej plati Abruci doslej še niso doživeli pravega vrednotenja. Nova cesta bo stala 100 milijard lir, toda ta strošek se bo verjetno tudi dvignil za kakih 20 ali 25 milijard. Kilometer ceste bo stal milijardo lir, tako da bo ta cesta najdražja med vsemi dosedanjimi italijanskimi avto cestami. Razen tega, da se bo razdalja med Rimom in abruško prestolnico zmanjšala v kilometrih (za kakih 40 km), bo cesta pomenila tudi velik prihra nek na času. Ko bo povsem končana, jo bodo imenovali »avto cesto dveh morij«, ker bo povezovala Tl-rensko in Jadransko morje. Pozneje se je minister Mancini sestal z voditelji PSI v Abrucih. V kratkem nagovoru je navzočim dejal, da ima PSI pred svojim kongresom velik problem enotnosti vseh socialistov. Nepotrebno je skrivati sl ta problem, ki pride na površje pri vsakem sestanku z ba Spremembe na Kubi strof, dejavnost Rdečega križa v razvijajočih se deželah, določitev področij nevtralnosti in varnosti. Prejšnje štiri konvencije Rdečega križa so bile sklenjene: leta 1864 (zaščita ranjencev in zdravniškega osebja na področju vojaških operacij), leta 1907 (raztegnitev za-ščtte na udeležence pri pomorskih bitkah), leta 1927 (zaščita vojnih ujetnikov) in leta 1949 (zaščita civilnega prebivalstva pred terorjem in deportacijami). HAVANA. 2. ■— Ime kubanskega voditelja Guevare ni med voditelji enotne revolucionarne socialistične stranke. V novem centralnem komiteju je sto članov. Kakor je znano, je pred nekaj dnevi Fidel Castro sporočil, da bo v. kraUtem pojasnil stališče Guevare do vlade, o katerem se že več mesecev nič ne ve. Guevara je bil več. let minister za industrijo in je zastopal Kubo v OZN. V novem političnem uradu centralnega komiteja stranke so poleg Fidela Castra in njegovega brata Raula še predsednik republike Dor-ticos, pomočnik ministra za oborožene sile Almelda, notranji minister Valdez, prometni minister Hart in dva vojaška predstavnika. V novem centralnem komiteju so vsi predstavniki prejšnjega «direk-torija« in kakih petdeset častnikov. Ustanovili so tudi več komisij, med katerimi komisijo za oborožene sile, ki ji predseduje Castro, politično komisijo, ki ji predseduje Dortlcos, in komisijo za ustavne zadeve, ki ji predseduje Blas Roča. za poliomielitisom v zadnji tretjini septembra (bili so samo trije primeri) ter ugotavlja močno znižanje števila obolelih za to boleznijo v primerjavi z istim časom lani in predlanskim. Obenem ministrstvo navaja, da je minister Ma-riotti že pred časom predložil senatu ukrep, ki določa obvezno cepljenje proti tej strašni bolezni, ki še kar naprej kosi žrtve med našim mladim prebivalstvom. Pieraccini o načrtovanju FIRENCE, 2. — Minister za proračun Pieraccini je danes zvečer govoril v Firencah o problemih načrtovanja. V začetku je dejal, da je pripravljalna doba, kočljiva in zapletena, zaključena, kajti parlament ima že na razpolago za diskusijo zakonske osnutke o petletnem načrtu in o ministrstvu za proračun in načrtovanje, v 15 dneh pa bo imel na razpolago tudi »dodatno noto« za načrt 1966-70. V vseh deželah pričenjajo delovati deželni odbori za načrtovanje. Leto 1965 je bilo torej za načrtovanje odločilno leto in nikakor ne izgubljeno leto, kot zatrjujejo komunisti. Oni tudi trdijo, da načrt praktično ne obstaja, kajti gospodarske težave niso dovolile, da bi bil dosežen tisti ritem naraščanja dohodka, kot ga je predvideval. V resnici pa nikjer na svetu ni načrta, ki ne bi bil podvržen neprestanemu preverjanju in tudi potrebnim popravkom. Vendar pa načrt nima samo količinskega aspekta, ki je sicer nadvse važen, pač pa je načrt sistem za prvenstveni izbor, za direktive, za reforme, ki so njegova najgloblja vsebina. Desnica, je dejal minister, govori o nujnosti, da se odloži ta politika ter o nujnosti jamstev za ((politična tveganja«. V resnici pa morajo vsi vzeti na znanje politič-no-socialno sliko, ki jo začrtava petletni načrt, ki določa razvojno politiko v korist celotne skupnosti in ne v korist kake skupine, sektorja ali kategorije. To je velika Konferenca Rdečega križa DUNAJ, 2. — Avstrijski kancler Klaus je kot predstavnik predsednika republike Jonasa, ki je sedaj na uradnem obisku v Teheranu, odprl nocoj v kongresni dvorani v Hofburgu 20. mednarodno konfe renco Rdečega križa, na kateri sodelujejo delegacije 104 držav članic in opazovalci več kot 150 mednarodnih organizacij. Na sestanku bodo pripravili peto mednarodno konvencijo Rdečega križa; zaščita civilnega prebivalstva v primeru vojne, mednarodne oddaje po radiu v primeru kata- zo, je dejal minister. To ni pro- demokratska politika, ker postav - - - .......... * lja izbire gospodarskega razvoja v roke skupnosti po demokratski metodi Od nikogar ne zahteva, da bi se odpovedal lastni funkciji, pač pa zahteva od vseh, da si vsak prevzame lastne odgovornosti, da se dosežejo vsi tisti cilji, ki jih načrt postavlja. Tako morajo govoriti vlada, sindikati, delodajalci — je nadaljeval Pieraccini —■ v skupni razpravi o načrtovanju. Demonstracije v Adenu ADEN, 2. — Adenski delavci so danes začeli štirindvajseturno stavko iz protesta proti britanski-,politiki v Južni Arabiji. Po ulicah so bile demonstracije. V adensko četrt Cratgr so poslali 500 britanskih padalcev, vojakov in žandarjev-, iu so nastopili proti demonstrantom. Ti so zažgali in prevrnili več avtomobilov ter napadli nekatere urade. Vojaki so dobili ukaz, naj aretira jo vsakogar, ki bi ga dobili na ulici, z izjemo žensk in otrok. Neredi so se razširili na druge dele mesta in proti demonstrantom so povsod nastopili angleški vojaki, ki so tudi streljali nanje. Ni pa znano, ali so bile žrtve. Mohiedin o glavnih nalogah vlade KAIRO, 2. — Novi predsednik vlade ZAR Mohiedin pravi v sporočilu, ki so ga objavili po radiu, med drugim: ((Program nove vlade ZAR narekujejo potrebe in želje egiptovskega ljudstva in je v skladu z glavnimi obrisi, ki jih je začrtal predsednik Naser po svoji izvolitvi za predsednika ZAR«. Mohiedin poudarja zatem gospodarsko važnost novega razdobja, ki ga mora dežela premagati, in našteva glavna vprašanja, katerim bodo veljali vsi napori: 1. Priprava prihodnjega dvajsetletnega načrta na zdrav in objektiven način. 2. Povečanje proizvodnih enot, s tem da se jasneje določijo smotri in začrtajo odgovornosti, tako da se zagotovijo boljši gospodarski rezultati, da se zadostijo osnovne potrebe prebivalstva, da se povečajo investicije v gradbeništvu. 3. Razvoj učinkovitosti upravnih aparatov države, da se prispeva k gospodarskemu zaletu in da se rešijo dnevni problemi prebivalstva. 4. Zagotovijo naj se politična in socialna stabilnost, ki lahko prispeva k razvoju proizvodnje. 5. Upošteva naj se vprašanje povečanja prebivalstva kot življenjski problem, ki narekuje naglo rešitev. Oskar Lange umrl LONDON, 2. ' —- Danes je umrl na neki londonski kliniki v starosti 61 let eden od podpredsednikov poljskega držtUmega sveta in bivši poslanik v ZDA Oskar Lange. Langa je bil znan ekonomist in državnik; bil je tudi predsednik državnega gospodarskega sveta in član poljske akademije znanosti. V London je prišel konec avgusta na zdravljenje. Nov sestanek Rusk-Gromiko NEW YORK, 2. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je sinoči obiskal Gromika na sedežu sovjetske delegacije OZN in z njim večerjal. Nadaljevala sta pogovore, ki so se bili začeli v sredo zvečer, ko je Gromiko obiskal Ruska. Pogovor je trajal približno tri ure. Rusk je pozneje izjavil, da sta si z Gromikom koristno izmenjala misli. Govorila sta predvsem o razorožitvi. Rusk je dodal, da niso v ničemer napredovali, da bi mogel biti na vidiku kakršen koli sporazum v zvezi z razorožitvijo. Rusk in Gromiko sta govorila tudi o evropski varnosti, nista pa načela vietnamskega vprašanja in prav tako nista govorila o sedanjih dogodkih v Indoneziji. Monnerville zopet izvoljen za predsednika senata PARIZ, 2. — Radikalni senator Gaston Monnerville je bil že devet-najstič izvoljen za predsednika francoskega senata To mesto zavzema nepretrgoma od leta 1947. Izvoljen je bil že pri prvih volitvah in je dobil 127 glasov. Današnje volitve so bile potrebne zaradi obnove tretjine senatorjev na podlagi nedeljskih volitev. Tudi sam Monnerville je bil ponovno izvoljen za senatorja, ker je bil potekel njegov mandat. TIRANA, 2. — Jugoslovanski odpravnik poslov v Albaniji Miodrag Krdžič je skupno s predstavniki držav vzhodne Evrope zapustil sinoči sprejem na kitajskem poslaništvu v Tirani iz protesta proti govoru Envera Hodže in kitajskega poslanika. Enver Hodža v svojem govoru je napadel Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. blem, ki bi si ga bil izmislil »vrh« stranke: to je pojav, ki ga PSI nosi s seboj že dvajset let. Potem ko je zatrdil, da mora PSI skušati načeti nov razgovor na raznih osnovah s KD, je Mancini zaključil z izjavo, da lahko KP uživa veliko svobodo in dejavnost, dokler ni na njegovi desnici močne in strnjene socialistične stranke. Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo sporoča število obolelih Na beograjskem sejmu motorjev in motornih vozil, ki se je začel 25. septembra in se zaključi danes, nastopata tudi italijanski podjetji Fiat in (dnterprogres Italiana«. Tržaško podjetje Interprogres I-taliana je razstavilo velik transporter za industrijo. Jugoslovanski poslovni krogi so zelo zainteresirani za ta proizvod. Isto tržaško podjetje je razstavilo na sejmu tudi tri fuzijske preše od 3, 4 in 5 ton za proizvodnjo aluminijskih delov v avtomobilski industriji. Jugoslovanski strokovnjaki so izjavili, da je kakovost blokov za motorje, ki se izdelujejo s temi prešami, izvrstna. »Interprogres Italiana« Je nedavno navezala tesne poslovne stike z jugoslovanskima podjetjema ((Zastava« iz Kragujevca in »Iskra« iz Kranja, še prej pa je imelo poslovne in prijateljske stike z Jugo slovanskimi proizvodniki motorjev in drugimi jugoslovanskimi pod jetji. NEDEUA, 3. OKTOBRA Radio Trst A 8.30 Kmetijska oddaja; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Kralj morja«;. 11.50 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Vesele harmonike; 15.00 Revija popevk; 15.30 «Večer z oboževalci Djune June«, radijska komedija; 16.35 Koncerti v Trstu; 17.35 Zbori z vsega sveta; 18.00 Jam session; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Koncertne uverture; 19.30 Glasbeno potovanje po Italiji; 20.00 Šport; 20.30 Folklora v glasbi; 21.00 Vokalni ansambel »Chapman College Madrigal Sin-gers«; 21.25 Igrata orkestra Ar-mando Sciascia in Sandro Delle Grotte; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Pevci in inštrumenti; 22.25 Večerni ples. Trst 9.30 Oddaja za poljedelce; 12.30 Glasbeni vložek. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Prenos RL; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Piero Umiliani in njegov ansambel; 11.15 Petnajst minut z ansamblom Teddy Wilson; 11.30 Uspele melodije; 11.50 Pogovor s poslušalci; 11.55 Glasba po željah; 12.35 Tedenski pregled zunanje politike; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40 Poje Slovenski oktet; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Poročila; 14.40 Zabavna glasba; 14.45 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Billy Waughn in njegov orkester; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesni program; 22.35 Športna nedelja; 22.45 Nadaljevanje plesnega programa; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Oddaja za poljedelce; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.25 Glasba iz gledališč in filmov; 14.00 Operna glasba; 14.30 Zbori vsega sveta; 16.00 športna oddaja: 17.00 Promenadni koncert; 18.15 Koncert Antona Brucknerja; 19.15 športna nedelja: 19.45 Glasbeni vrtiljak: 21.20 Koncert sopranistke Nadine Sautereau -n nia-nista Antonia Beltramija; 22.20 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za žene; 11.35 Pevski program; 12.00 športne napovedi; 13.00 Srečanle ob 13: 13.45 Perez Prado in njegov orkester: 14.00 Neapeljske pesmi; 15.30 William Assandri in njegova harmonika; 15.45,Narodna,pesmi; 17.00 Ol^ba in šoort;' 18.35 Vaši najljubši nev-ci; 20.00 Srečanje z opero; 21.00 Iz beležke »La prova del nove«; 21,10 Q(Jcjfija O športu: 215Q Večerna gla*’”'; 22.00 Poltromssima. III. program 18.30 Koncert Antonia Vivaldija; 17.30 «11 giro dTtalia«. radijska iera: 19.15 Pregled političnih ved: 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 «Romeo in Julija«, opera v 3 dejanlih. Slovenija 7.15 Spored popularne zborovske in narodne glasbe; 8.00 Poročila; 8.05 Mladinska radijska igra — Smiljan Rozman: «Most»; 8.40 Iz albuma skladb za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 še pomnite, tovariši... — Andrej Pagon-Ogarev: Med roparji življenj in svobode: 10.20 Cuj, to naši partizani pojo...; 10.40 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.00 Poročila; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13«30 Za našo vas; 13.45 Pred domačo hišo; 14.00 Solistični in orkestralni virtuozi; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tedna; 15.50 Kitara v ritmu; 16.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mojstrske partiture; 21.00 športna poročila; 21.10 Melodije raznih narodov; 22.10 Godala v noči; 23.00 Poročila; 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija 9.45 Oddaja za poljedelce; 15.15 Neposredna oddaja o športnem dogodku; 18.15 Oddaja za najmlajše; 20.05 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «La donna di flori«, televizijska igra; 22.15 športna nedelja, nato dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 22.15 Srečanje s Fredom Bongustom. PONEDELJEK, 4. OKTOBRA Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Italijanski akvarel; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Igra Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Simfonična dela J. Brahmsa; 19.30 Ansambla F. Russo in F. Valli-sneri; 20.00 šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 M. Zafred: «Wallenstein», opera; 23.00 Igra The Medallion Piano Quartet. 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester pod vodstvom Giannija Safreda. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program; 8.30 Mladinski zbor «Bodra Smja-nan; 9.00 Program na ploščah; 9.45 Poje Edmundo Ros; 10.00 Izbrane strani iz italijanskih oper; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Pevci danes; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Uspele melodije; 11.50 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Operna panorama; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Slov. narodne; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 športna oddaja; 15.50 Armanri Bernard in njegov orkester; 16.00 Operetne melodije; 16.40 Orkester Morton Gould; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Ital. narodne pesmi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Mojmir Sepe in njegov ansambel; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Ray Anthony; 22.40 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL; Nacionalni program 8.30 Jutranja glasba; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 10.30 Italijanski in tuji orkestri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12; 13.25 Novi pevci; 14.30 Pojo «L6s tres caballeros«; 15.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Iz albuma plošč; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Koncert Danteja Alderighija; 17.55 Zdravniška oddaja; 18.05 Tekmovanje solistov in orkestrov; 19.05 Oddaja za obrtnike; 19.15 Glasbene poti; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Glasbena fantazija; 21.15 Koncert operne glasbe. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Glasba za dobro voljo; 12.00 Pevski program; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 «La prova del nove«; 14.05 Pevski program; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15 Izbrane plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 18.38 Vesele harmonike: 16.50 Operni koncert; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 «Ascani(t», radijska igra; 18.35 Enotni razred; 18.50 .JfflŠA-mUjHhši pevci; 20.00 Benetke pojo; 21.00 Plošče za vas; 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Pregled španske kulture 18.45 Koncert A. Scarlattiia: 19.00 Problemi tretjega sveta; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Koncert V. Novaka; 21.20 G. M. Rutini, florentinski glasbenik 18. stoletja; 22.45 «L’ul-timo nastro di Krapp«, radijska enodejanka. Slovenija 7.15 V svetu lahke in operetne glasbe: 8.05 Veseli planšarji in trio Slak; 8.30 Pol ure z ansamblom Jožeta Kamoiča in Mojmi-ra Sepeta; 9.00 Za mlade radovedneže; 9.15 Priljubljene otroške pesmi; 9.30 Ena Haydnovih simfonij; 10.15 Iz pesmi Ivana Ma-tetiča-Ronjgova; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Igra Vladimir Horowitz; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 V narodnem tonu; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam... 14.00 Poročila; 14.05 S poti po Rusiji; 14.35 Naši poslušalci čestitajo: 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Zbor in orkester »J. Vlahovič«; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert; 18.15 Za-bavno-glasbena oddaja; 18.45 Novo v znanosti: 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 Izbrali smo vam; 21.00 Simf. koncert; 22.10 S popevkami po svetu; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Po svetu jazza. Ital. televizija 17.15 Registriran športni dogo dek; 18.15 Oddaja za najmlajše 19.25 šport; 20.30 Dnevnik; 21.0 «L’angelo degli schiavi«, televizij ska igra; 2° •'0 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 »La sals mandra d’oro», film. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 3. X. DO 9. X. NEDEUA, 3. oktobra 9.30 Pevski zbori v Celju; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Združenje radovednežev; 11.30 Cirkuški deček — serijski film; športno popoldne; 17.35 Grindl — serijski film; 18.00 Telesport; 19.00 Glasbeni magazin; 19.54 Glasbena medigra; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Vila Tosca — TV kriminalka; 22.00 Poročila. PONEDEUEK, 4. oktobra 10.00 TV v šoli; 17.40 Angleščina; 18.10 Risanke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Malo za vsakogar nekaj za vse; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Propagandna quiz oddaja; 19.54 Glasbena medigra- 20.00 TV dnevnik; 20.30 Blaža Sče-panovič: Morje — TV drama; 21.30 Biseri glasbene literature; 21.45 TV obzornik. TOREK, 5. oktobra NI SPOREDA. SREDA, 6. oktobra 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Čudežni gumb — II. del; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 TV obzornik; 18.45 Opera skozi stoletja; 19.15 Filmski pregled; 19.40 TV prospekt; 19.54 Glasbena medigra; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Albert Papler: Sultan — TV humoreska; 21.20 Kulturna panorama; 22.00 Poročila. ČETRTEK, 7. oktobra 10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 17.40 Oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18 45 Po Jugoslaviji; 19.10 Novosti iz arhiva plesnega orkestra RTV Ljubljana; 19.40 Brez parol — mladinska oddaja 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV ob zomik; 20.40 Walser: Samo majh na stranpot — TV igra; 21.40 Iz sodobne poljske lirike; 21.50 Poročila. PETEK, 8. oktobra 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Poljsko lutkovno gledališče iz Lodža; 18.25 TV obzornik; 18.45 Človek in proizvodnja; 19.15 Peščena ura — kulturna oddaja; 19.45 TV ak cija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Doba swinga — ameriški celovečerni film; 22.10 Poročila. SOBOTA, 9. oktobra 10.00 TV v šoli; 15.00 Pariz: Nogometno srečanje Francija-Jugo slavija; 16.50 Jesen okrog nas — Češki film; 17.40 Kje je, kaj je; 17.55 Zoki Poki — lutkovna od daja; 18.10 Vsako soboto; 18.25 TV obzornik; 18.45 Makarenko Stehlik: Zastave na stolpih — mladinska igra; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Opatija 65; 22.00 Druga plat medalje — humoristična oddaja; 22.45 TV obzor nik; 23.00 Opatija 65; 24.00 Poročila. 'hafllatefia, h#oMa ROMAIN GARY Mi duetu J v Zelo lep uspeli mladega Borisa Švare La Paz leži pet tisoč metrov nad morjem. Više ne moreš pobegniti, če hočeš še dihati. Lame, Indijanci, nerodovitne visoke planote, večen sneg, izumrle vasi, orli — po tropič-nih kotlinah pa begajo iskalci zlata in metulji — velikani. Schonenbaum je sanjal o bolivijski prestolnici malodane sleherno noč tisti dve leti v koncentracijskem taborišču To-renburgu v Nemčiji, in brž ko so ameriške čete odprle vrata drugega sveta zanj, si je z vztrajnostjo, kakršno zmorejo samo pravi sanjači, prizadeval, da bi dobil bolivijsko vizo. Schonenbaum je bil krojač, krojač iz Lodza na Poljskem. Naposled mu je uspelo, da se je naselil v La Pazu. Po nekaj letih zagrizenega garanja se je mogel osamosvojiti in je pod firmo «Schonenbaum, krojač iz Pariza« kar lepo uspeval. Naročila so se množila in kmalu se je jel ozirati za pomočnikom. To ni bilo lahko. Po nekaj neuspelih poizkusih se je moral sprijazniti z mislijo, da bo o-stal sam, čeprav se je delo kopičilo. Iz zagate ga je rešilo šele nepričakovano srečanje na tak način, da je hočeš nočeš moral videti v tem roko božje previdnosti, ki mu je bila vedno naklonjena, saj je od treh milijonov svojih sovernikov iz Lodza ostal eden redkih pri življenju. Vsako jutro, ko je hodil v svojo krojačnico, je srečaval črede lam, ki so bile edino prometno sredstvo po gorskih stezah. Lame je imel rad, ne da bi vedel zakaj. Dva ali trije Indijanci so proti daljnim vasem Andov gonili karavane dvajsetih, tridesetih lam, ki so včasih nosile bremena težja od njih samih. Nekega jutra, ko je sonce komaj vzšlo in ko se je spuščal proti La Pazu, je Schonenbaum spet srečal eno takih čred in se ob nji toplo nasmehnil. Postal je in stegnil roko, da bi mimogrede pobožal Živki. Nikoli ni pobožal ne psa ne mačke, ki jih je bilo nič koliko v Nemčiji in nikoli ni poslušal ptičev, kakršni so peli v Nemčiji. Ravnokar se je hotel dotakniti boka lame, ko mu je oko oplazilo Indijanca, ki jim je stopal ob strani. Mož je bil bos, s palico v roki; Schonenbaum ga je pogledal raztreseno, mimogrede. Obraz je imel rumenkast, posušen, razjeden in kamen, kakor da bi ga bila oblikovala stoletja duševne bede. V Schonenbaumovem srcu se je nenadoma nekaj zganilo, tekaj strašnega, mučnega, kar Je povzročilo v njem skrajno razburjenje, čeprav ga je spomin že puščal na cedilu. Ta brezzoba usta, te velike rjave oči, ki so gledale v svet kot odprta rana, žalostni nos in ves ta izraz nenehnega očitka — napol vprašanja — napol obtožbe, vse to, kar je valovilo na obrazu moža, ki je hodil ob lamah, vse to se je zgrnilo nad krojača, ki je bil Indijancu že pokazal hrbet. Zamolklo je vzkliknil in se obrnil: «Gluckman!» je zarjul. «Kaj delaš tukaj?« Instinktivno je govoril po judovsko. Možakar je odskočil, kakor bi ga bil oplazil ogenj. Začel je teči po cesti, Schonenbaum jo je ubral za njim, lame pa so oholo, dostojanstveno nadaljevale pot. Na ovinku ga je ujel, ga z roko zgrabil za ramo in ga prisilil, da se je ustavil. Gluckman, vsak dvom je bil izključen. Stal je tam, se s hrbtom stiskal ob rdečo skalo, z odprtimi usti sopel in kazal gole čeljusti. «Ti si,» je rjovel Schonenbaum, še vedno po judovsko. «Pravim ti, da si ti!« Gluckman Je strastno odkimaval z glavo. «Nisem jaz!« je tulil tudi on po judovsko. «Jaz sem Pedro, ne poznam te.» «In kje si se naučil po judovsko?« je zakričal Schonenbaum zmagoslavno. Gluckman je še bolj odprl usta. Zgubljeno je pogledal k lamam, kakor da jih prosi pomoči. Schonenbaum ga je izpustil. «česa se bojiš, reva?« je vprašal. «Prijatelj sem. Koga bi rad preslepil?« «Meni je ime Pedro!« je vreščal Gluckman z ostrim in moledujočim glasom, še vedno po judovsko. «Popolnoma nor,« je zamrmral Schoenenbaum sočutno. «Tako tedaj, tebi je ime Pedro ... In to ...» Prijel je Gluckmana za roko in pogledal prste. Bili so brez nohtov. «In to? So ti Indijanci potrgali nohte s koreninami?« Gluckman se je še bolj prilepil ob skalo. Usta je počasi zaprl in po licih so mu jele polzeti solze. «Saj me ne boš naznanil?« je izjecljal. ((Naznanil?« je ponovil Schonenbaum. ((Naznanil komu? Zakaj?« Strašna misel ga je tisti trenutek stisnila za grlo. Celo se mu je orosilo. Zbal se je — ostuden strah, ki se je nenadoma priplazil iz globin. Mukoma se je zbral. «Saj je končano!« je zatulil. «Saj je končano, že petnajst let končano!« Na dolgem posušenem Giuck-manovem vratu je krčevito poskakovalo Adamovo jabolko, na hitro je njegov obraz prebegnilo hudobno režanje in takoj izginilo. «Vedno tako pravijo! Obljube, jaz jim nič ne verjamem!« Schonenbaum je globoko vzdihnil. «Gluckman,» je rekel slovesno, «ti si bil vedno revček, vendar daj, potrudi se! Konec je! Ni več Hitlerja, ni več esesov-cev, nič več plinskih peči, imamo celo svojo državo, Izrael, imamo armado, sodišče, vlado! Končano je! Ni se ti treba več skrivati!« «Ha, ha, ha!« se je zasmejal Gluckman neveselo. «To ne vžge.« «Kaj ne vžge?« je spet zatulil Schonenbaum. »Izrael,« je rekel Gluckman. «Ga ni.» «Kako, ga ni?« je grmel Schonenbaum. «Je! Nisi bral časnikov?« «Pha!» je napravi! Gluckman neskončno zlobno «V La Pazu imamo vendar konzula! Lahko dobiš vizo! Lahko greš tja!« «To ne vžge,« je pribil Gluckman. «To je spet kakšna nemška zvijača.« Schonenbauma je oblila kurja polt. Najbolj ga je pretresel Gluckmanov zlobni, vzvišeni izraz. In če je imel prav? mu je šinilo po glavi. Nemci bi bili česa takega sposobni. Javi se na tem in tem mestu z listinami, ki dokazujejo, da si Žid in brezplačno te transportirajo v Izrael; javiš se, se vkrcaš na ladjo in se znajdeš v koncentracijskem taborišču. Moj bog, je pomislil, pa kaj mi blodi po glavi? Obrisal si je pot in se skušal nasmehniti. Zavedel se je, da še vedno govori Gluckman s tistim svojim prekanjenim, vsevednim izrazom. «Izrael, to je zvijača, da bi zbrali še tiste, ki se jim je posrečilo ubežati, in bi nas potem vplinili... Ni neumno. Nemci take stvari znajo. Vse nas hočejo spraviti tja dol, vse do zadnjega in potem vse naenkrat ... Poznam jih.« ((židovsko državo imamo, svojo ...», je rekel Schonenbaum blago, kakor otroku. »Imamo armado. Vključeni smo v Združene narode. Konec je, ti pravim.« «To ne vžge,« je rekel Gluckman. Schonenbaum mu je segel pod pazduho. «Pojdi,» je dejal. «Pri meni boš. K zdravniku pojdeva.« Zdravnik se je šele po dveh dneh znašel V Gluckmanovem zmedenem besedičenju: od o-svoboditve, ki jo je pripisoval trenutnemu nesoglasju med sovražniki, se je Gluckman skrival v visokih planotah Andov, prepričan, da bodo stvari slej ko prej stekle po starem tiru, da bo pa kot vodnik živine v Sierri morda le ušePGestapu. Schonenbaum je že dolgo vedel, da je slaboumen. Točneje: njegova pamet se je grdemu ravnanju, ki ga je prestajal teže upirala kot njegovo telo. V taborišču je bil najljubša žrtev hauptmana Schultza, es-esovskega komandanta, brutalnega, od predposavljenih skrbno izbranega sadista, ki se je v vsakem oziru pokazal vrednega njihovega zaupanja. Zaradi zagonetnega vzroka je za vse, kar je bilo narobe, delal krivega nesrečnega Gluckmana in nihče od zapornikov si ni mogel misliti, da bi se mogel Gluckman živ izmuzniti iz njegovih rok. Gluckman je bil kakor Schonenbaum krojač po poklicu, čeprav so njegovi prsti zgubili vso vajo v ravnanju z iglo, se je kmalu usposobil za delo in kramarija «Krojač iz Pariza« je zmogla svoja naročila. Gluckman ni govoril z nikomer, delal je v svojem mračnem kotu zadaj za pultom in se skrival pred tujimi pogledi. Na zrak je hodil samo ponoči, da je obiskal lame in jim dolgo in nežno ljubkoval trdo dlako. šele šest mesecev po njunem srečanju je kazalo, da se je Gluckman vidno izpremenil. Imel si vtis, da je bolj samozavesten, skoraj veder, sproščen. Ni se več skrival pri delu in nekega jutra, ko je Schonenbaum stopil v krojačnico, je slišal, da Gluckman poje. Pravzaprav je zamolklo brundal predse staro židovsko vižo. Po večerji je navadno takoj legel spat na žimnico, ki si jo je bil položil v prostoru za krojačnico. Spal je malo; dolge ure je prebil zgrbljen v dve gube v svojem kotu in s pogledom, polnim grozljivih prividov, strmel v zid. Nekega večera, ko je že zaklenil prodajalno, in se je nepričakovano vrnil po ključ, ki ga je bil pozabil, je Schonenbaum presenetil prijatelja, kako je nalagal hladna jedila v košaro Krojač je našel ključ in šel, toda namesto da bi se vrnil domov, se je skril v bližnjo vežo in čakal. Kmalu je zagledal Gluckmana s košaro v roki in yj z ljubljeno \ j osebo se ne sinete V J dotikati določenih N-----/ vprašanj, sicer bo- ste dregnili v osišče. Počakajte, saj bo čas zacelil vse rane. Družabno življenje in odnosi s prijatelji bodo naravnost cveteli. . DEVICA (od 23. 8. 4jr \ do 22. 9.) Teden je ] zelo važen za ljube-I zen, ker boste v na-/ ravnost ((božanskem« ^ stanju ter polni op timlzma. Čeprav se ne boste potegovali zanje, boste prejeli cel koš vabil. Tudi gospodarske zadeve pojdejo v. cvet. Na delu vse dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Odnosi z ljubljeno osebo bodo pod zaščito naklonjenih zvezd Ta teden se boste srečali tudi z zanimivimi osebami, ki vas bodo s svojim obnašanjem naravnost očarale. Prijatelji vam bodo pripravili prijetno iznenadenje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. H.) Cu stveno življenje bo zelo napeto in strastno. Ljubezen je za vas zelo velikega pomena. Ker boste dobre volje, pripravite hišno veselico s prijatelji, saj boste tako utrdili odnose z njimi. Na delu vas čakajo neke sitnosti. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Čustveni odnosi bodo odvisni izključno od vašega obnašanja. Preveč se vdajate nezaupanju, kar lahko povzroči nesporazum z ljubljeno osebo. Sa najbolje se razumete s prijatelji. V družini bodo nastali neki spori. KOZOROG (od 22. 12. do 21. 1.) Poročene osebe, zaljubljenci in vsi tisti, ki so našli sorodno dušo, preživljajo razdobje, ko je treba biti zelo oprezen, da se ne ranijo čustva ljubljenih oseb Čaka vas prijetno družabno življenje. /7\ VODNAR (od 21. 1 / <& \ do 19. 2.) Ce ne bo [ r j ste brzdali svojega \ ji ) nemira, se bodo od / nosi z ljubljeno ose bo pokvarili. V dru žini pa boste našli tolažbo za vse grenkobe. Skušajte si odtrgati nekaj časa za priljublje no delo. Dokončajte neki študij RIBI (od 20. 2. do / 21). 3.) Ljubezenski (i 1 odnosi so zanimivi j in obetajoči. Preži-J veli boste srečne ----^ dneve in poglobili čustva. Opravili boste neke obiske in tudi sprejeli osebe v goste. Oblasti vam pojdejo v neki zadevi na roko, toda pazite na denar. I | I' J I t i ( i i j mesečna priloga primorskega dnevnika za prosveto in kulturo . št. 18 Ob začetku dejavnosti SPZ v novi poslovni dobi V tem in prihodnjem mesecu bomo slavili dve obletnici na-ega velikega primorskega pesnika »Goriškega slavčka« Simona Gregorčiča. 15. oktobra 1844 se je rodil, 24. nov. 1906 pa je umrl. Prav je, da naša prosvetna društva ti dve obletnici na primeren način počastijo. Na sliki Gregorčičeva rojstna hiša na Vršnem, ki jo nameravajo preurediti v muzej, v katerega bi prenesli Gregorčičeve osebne predmete, ki jih v večini hrani goriški muzej, in uredili stalno razstavo njegovih del Ne enodnevnih mušic! Čeprav dejavnost SPZ ni -Prenehala niti v poletni dobi, začenja za SPZ s prihodom jeseni in še zlasti ob začetku nove poslovne dobe novo prizadevno delo in nova skrb za prosvetno izživljanje naše narodne skupnosti v Italiji. Skro za obstoj slovenske manjšine, ki živi izven meja matične države, nam narekuje tudi na prosvetnem področju načeine in organizacijske smernice, ki so bile izčrpno nakazane na zadnjem občnem zboru SPZ v Nabrežini tako v poročilu odbora o dejavnosti v pretekli poslovni dobi, kakor tudi v diskusiji zastopnikov sedemindvajsetih Prejšnji teden je bilo v Gorici posvetovanje predstavnikov društev Slovenske prosvetne zveze, pod vodstvom podpredsednika SPZ Vida Primožiča. Sprva so govorili o nakupu časopisov in revij za posamezna prosvetna društva, potem pa so se začeli pogovarjati o prihodnjem obmejnem srečanju, ki bo prihodnje leto v Jugoslaviji, Goriški predstavniki SPZ so že v stikih s predstavniki Zveze kulturno prosvetnih organizacij v Novi Gorici glede priprave tega tretjega obmejnega srečanja (prvo je bilo v Mirnu, drugo v Šovodnjah), na katerega so predstavniki društev SPZ pristali ter obljubili svoje sodelovanje. Nadalje so razpravljali o podrobnostih za avtobusni izlet na Koroško. Tjakaj bodo odšli pevski zbori Briški grič, Kras in Srečko Kosovel. Izlet bo maja 1966. Predlagano je bilo, naj bi bilo od tej priliki tudi nogometno srečanje, kar so prisotni sprejeli. • Posebno pozornost so posvetili zbiranju abonmajev za Slovensko gledališče v Trstu, vendar pa so ■se sporazumeli, da se bodo predstavniki SPZ najprej dodobra pogovorili z upravo gledališča. Predstavniki posameznih društev so SPZ seznanili s svojim dosedanjim delom m z načrti. Predstavnik prosvetnega društva »Jezero« iz Doberdoba Jože Jarc j? povedal, da so sklicali v vasi Qbčni zbor, ki pa se ni vršil zaradi premajhnega števila udeležencev. Povedal je tudi, da bodo Qdprli šolo Glasbene Matice, ki jo bo vodil prof. Križmančič. Predlagal je, naj bi se dober-dobski pevci, ki ljubijo vokalno Elasbo, pridružili pevskemu zboru «Kras> iz Dola m s Poljan zli pa zboru «Srečko Kosovel« v Ronkah. Zaželel je, da bi godba na pihala iz Doberdoba sodelovala na prosvetnih prireditvah. Predstavnik sovodenjskega prosvetnega društva Vilko Fajt j« včlanjenih enot v naši osrednji prosvetni matici. Temeljne in načelne smernice, ki so jih jasno podčrtali številni predstavniki včlanjenih društev, prejšnj odbor in novi odbor SPZ ter ugledni vabljeni gosti, so potrdile še enkrat voljo in željo po enotnosti prosvetne dejavnosti in enotnosti prosvetne organizacije, ki naj bi po enotnih vidikih usmerjala prosvetno in kulturno življenje našega naroda, ne oziraje se na svetovnonazorske razlike, kot na najbolj zanesljivo poroštvo za naš narodni obstoj. Prepričan sem, da dozoreva čas, ko se bo ta iskrena poročal o težavah njihovega društva, o obmejnem srečanju ter predlagal sklicanje občnega zbora društva, na katerega naj bi povabili tudi predstavnika SPZ. Saverij Rožič od «Bri.',kega griča« je povedal, da je zbor začel z vajami, da so letos odprli v vasi šolo Glasbene Matice, v katero se je vpisalo že devet otrok, da se pridno vadi ipštru-mentalni ansambel ((Briški slav-šek«, ki je imel že več nastopov. Prisotne je seznanil o sodelovanju zbora z godbo na pihala iz Farre ter predlagal, naj bi na prihodnjih prireditvah v števerjanu sodelovala tudi tržaška društva. Vid Primožič je poročal o dejavnosti društva Kras, ki je začelo s pevskimi vajami, njegovi člani pa bili prejšnjo nedeljo na avtobusnem izletu v Sloveniji. Poleti so imeli prireditev z Beneškimi fanti. Ob koncu so govorili o upravnih zadevah. Določili so društveno članarino, ki naj znaša od 1.000 lir navzg c letno. želja SPZ in vseh naših do-bromislečih ljudi uresničila. Ni si moči misliti, da bi, spričo moralne in narodnostne odgovornosti, ki jo nosimo vsi, kateri se zavedamo, kaj pomeni za naš obstoj enotnost na prosvetnem področju, še naprej vztrajali na cepitvi sil na škodo naše moči in prosvetnega in nujno tudi nacionalnega dviga in zavednosti našega ljudstva SPZ bo zvesta tem izročilom in splošnemu stremljenju tudi našega najbolj pri-prostega človeka in ne bo o pustila nobene prilike ter bo vložila ves trud za uresničenje tega velikega in hvaležnega cilja. Za dosego tega cilja bo usmerjeno prizadevanje za tesnejšo povezavo med včlanjenimi društvi, za povečanje pomoči posameznim prosvetnim društvom ne glede na to ali so včlanjena v SPZ, za povečanje dejavnosti prosvetnih društev za meddruštvene prireditve in druge prosvetne in kulturne iniciative. SPZ ima poleg dobro poslujočega operativnega aktiva za naše razmere dobro urejen različen prosvetni servis, katerega inventar sestavljajo velika izbira diafilmov in diapozitiv, številne reportaže in predavanja za klubske in društvene večere, veliko zalogo glasbenih partitur, narodne noše in projekcijsko aparaturo. Ves ta bogati inventar je na razpolago slehernemu društvu brez izjeme. SPZ si bo prizadevala, da bi ta dragoceni in kakovostno odlični material uporabljala društva v čim večji meri. Toda vse to prosvetno in kulturno bogastvo ne bo ustreglo namenu brez ljudi, ki bodo voljni posredovati ta zaklad našim ljudem zato, da se dvigne njih kulturna raven. SPZ meni, da so poklicani izobraženci in mladina, ki bo v doglednem času poklicana voditi naše strnjeno ljudstvo na Robert Hlavaty (Nadaljevanje na III. strani) Za prosvetno delo se odpira nova delovna sezona. Pro svetna društva in njihovi odseki so pričeli z vajami in pripravami. Porajajo se novi načrti, nove pobude. Prosvetni delavci čutijo pomanjkanje tega in onega. Želeli bi kako novo realizacijo, kako novo obliko dela. Ze v prejšnji sezoni smo ugotavljali, da je v marsikaterem društvu opazen nov elan, novo navdušenje. Posebno zato, ker je marsikje številna mladina pristopila k konkretnemu delu. Na novo so zaživela nekatera društva, za katera smo se bali, da so že dokončno zaspala. Vse to je razveseljivo in nam daje dobre upe za bodočnost. Vendar se je v tej vnemi že večkrat preveč razsipno trosilo z razpoložljivimi silami, tako da velik in požrtvovalen napor ni rodil tistih sadov, ki smo si jih zastavili. Neredko se je dogodilo, da so se veliki napori razblinili v kratkotrajno improvizacijo, ki je v prvem trenutku vzbujala videz mogočnega kresa, se je pa kmalu izkazalo, da je bil tisti kres le kratkotrajen plamen, ki ga je netila prazna slama. Take ponesrečene pobude pa našemu prosvetnemu delu prej škodujejo kot koristijo. Vsak tak poraz nujno nekoliko demoralizira prizadevne prosvetarje in morda vzamejo voljo za kako kasnejše iniciativo, da bi morda imela več izgledov na uspeh. Zato bi bilo priporočljivo, da bi društva in njihovi odbori res temeljito premislili in analizirali možnosti za vsako novo pobudo Da se pri tej analizi ne bi omejili na enkratno možnost uresničenja nekega predloga temveč upoštevali možnosti trajnega delovanja v eni ali drugi smeri. Nemci imajo zelo lep izrek: «Einmal ist kein-mal.» To je: enkrat samkrat pomeni nikoli. Se pravi, da če smo kako stvar naredili le enkrat je isto, kakor da je nismo nikoli naredili. Zelo koristno bi bilo, če bi to misel imeli vedno pred očmi. Vrednost in pomembnost našega prosvetnega dela lahlco ocenjujemo le, v kolikor ima to delo neko stalnost in trajnost. Enkratna, še tako blesteča kulturna manifestacija, zapusti le kratkotrajen vtis. če pa hočemo pripadnike naše manjšine res prepojiti z našo kulturo, moramo stalno ponavljati, stalno nuditi. Seveda z nujno potrebnimi variantami v pogledu repertoarja, oblik in oseb. Kakor nam je za telesno življenje potrebna vsakodnevna hrana z vsemi spremembami, tako moramo težiti, da bo vedno večjemu številu pripadnikov naše manjšine postala tudi duševna hrana vsakodnevna potreba. Zalibog marsikateremu delu našega prebivalstva kulturna hrana še ni nujna potreba. Mislijo, da je dor volj, če zadostijo le svojim telesnim potrebam. In so s takim stanjem tudi zadovoljni. Prav z vedno na novo se ponavljajočim kulturnim delom moramo počasi in trdovratno ustvariti navado In navada, ki je, kakor pravimo, železna srajca, bo postopoma ustvarila potrebo po kulturnih dobrinah. Le ljudstvo, ki kulturno živi, se lahko imenuje kulturen narod. Brez kulture je ljudstvo le amorfna masa, brezvoljna čreda, ki jo lahko vsak pastirček nažene v poljubno stajo. Zato glejmo, da najprej obdržimo pri življenju to, kar že imamo. In da po možnosti to še poglobimo in izpopolnimo. če pa so ugodne prilike, da lahko ustvarimo tudi kaj novega, lotimo se dela z dobrim premislekom in glejmo, da bomo ustvarili nekaj trajnega. Ne pa enodnevno mušico. Ubald Vmbee G. V. Z gostovanja ansamble »J aniouriu** v Števerjanu Koristen posvet goriških prosvetarje v POD OKRILJEM PROSVETNEGA DRUŠTVA «ŠKAMPERLE» PRI SV. IVANU Zbrali se bodo nekdanji člani mladinskih društev na Tržaškem V soboto, 9. t.m, se bodo pod okriljem prosvetnega društva Škamperle pri Sv. Ivanu zbrali v dvorani na stadionu «Prvi maj» na družabnem večeru, združenim s kulturnim programom, številni nekdanji mladinci, člani takratnih mladinskih društev na Tržaškem. Po dolgih letih se bodo zopet zbrali nekdanji tovariši, ki so skupno delovali med obema vojnama v mladinskih društvih in poznejših skupinah na Tržaškem in ki so jih predvojne in povojne razmere razpršile na vse vetrove, ali pa so se vključili v to ali ono dejavnost tu pri nas. Sobotno srečanje bo za bivše mladince vsekakor izreden dogodek; zbrali se bodo ((mladinci«, ki so pred štiridesetimi... tridesetimi... petindvajsetimi leti delovali jj tedanjih tako številnih društvih in skupinah na Tržaškem. Mladinska društva, ki so se porodila po prvi vojni, so imela zelo važno vlogo v tedanji dobi, ko so se nad našimi kraji in nad slovenskim ljudstvom še posebej zgrnili črni oblaki nasilja, raznarodovanja in uničevanja vseh naših kulturnih in gospodarskih dobrin. Mladinska društva so tedaj bila kakor plamenica, ki je mladini kazala pot, utrjevala v njej narodno zavest in odpor proti vsestranskemu zatiranju naših ljudi. V mladinskih društvih, ki so s časom nastala v številnih krajih na Tržaškem, so se vzgajali trdni značajni ljudje; v marsičem so društva nadomestila šolo in kulturno vzgajala slovensko mladino. Utrjevala se je zavest, da bodo le z združenimi močmi mogli vzdržati pred velikim nečloveškim raznarodovalnim pritiskom in da bomo mogli postaviti trdne temelje tudi za poznejšo dobo. Ze leta 1922, nekaj manj kakor leto dni po požigu Narodnega doma, sta se ustanovila Zveza mladinskih društev in prvo mladinsko društvo Prosveta pri Sv. Jakobu v Trstu. Prvi predsednik Zveze mladinskih društev je bil Vojko Ferluga, njen prvi tajnik Roman Pahor, pozneje Pa Josip Kosovel. Ti imajo skupno z mnogimi drugimi velike zasluge za ustanavljanje novih mladinskih društev. Med mladino je zavladal val navdušenja, društva so se vsestransko razcvetela. V njih okrilju so se organizirala poučna predavanja z najrazličnejšo tematiko, na rednih članskih sestankih so se obravnavala važna vprašanja o kulturno-pro-svetnem, narodnoobrambnem in drugem delovanju. Delovale so knjižnice, dramski odseki, pevski zbori, športni odseki, organizirali so se tečaji za slovenščino itd. Vodstvo ZMD je imelo polne roke dela za koordiniranje in usmerjanje vsestranskega delovanja. Ustanovilo se je tudi športno udruženje, ki je koordiniralo delovanje športnih odsekov in športnih društev. Na športnih tekmovanjih in na kulturnih prireditvah so se člani društev medsebojno spoznavali in tesneje povezovali. Zlasti pa so utrjevali prijateljstvo in tovarištvo mladinski tabori, ki so se prirejali zdaj tu zdaj tam in na katerih se je zbralo več sto mladincev, ki so nastopali s pestrimi kulturnimi, športnimi in zabavnimi programi. Med mladinci je bilo obvezno tikanje, nazivali pa so se s tovariši. Revija «Naš glas«, ki je začela spočetka izhajati kot glasilo srednješolcev, se je pozneje spremenila v glasilo Zveze mladinskih društev. Njen odgovorni urednik je bil Roman Pahor. Na žalost, Pa je moral nNaš glas» kaj kmalu utihniti, kakor je nasilnež drugo za drugim zadušil tudi vsa mladinska in druga društva... V mladinskih društvih so vzrastli junaki Bidovec, Marušič in Miloš, vzrastli so mladinci, ki so po bazoviški tragediji nadaljevali delo v poznejših ilegalnih skupinah, v katerih so se združevale nove mlade sile m leta 1941 so padle na Opčinah nove žrtve, ker je bila v njih neomajna vera, da mora zmagati pravica. Mnogo bivših mladincev je zatem pobrala strašna morija, ki je sledila. Bazoviškim junakom se je dostojno oddolžil Vekoslav Spanger s svojo knjigo Bazoviški spomenik. V tej knjigi govori tudi v delovanju mladinskih društev. Prav ta knjiga in še prejšnji članki o mladinskih društvih, ki so izhajali februarja letos v Primorskem dnevniku, so dali povod, da se je med mnogimi ((mladinci» porodila želja, da bi se kdaj zopet zbrali na družabnem večeru. Zelja se je' med poznejšimi pomenki bolje izoblikovala, tako da je prosvetno društvo Škamperle pri Sv. Ivanu prevzelo skrb za organiziranje tega večera v okviru kulturne prireditve, na katero bodo s posebnim vabilom povabljeni člani bivših mladinskih društev in poznejših skupin. Program zajema med drugim recitacije članov PD Škamperle, pevski nastop bivših mladink s pesmimi, ki so se pele na takratnih izletih, pevski nastop komornega zbora J. Gallus in prosto zabavo. Med bivšimi mladinskimi in športnimi društvi ter organizacijami ni bilo ali skoro ni bilo razlike v delu, hotenju in postavljenih ciljih, kakor ni bilo razlike med skupinami, ki so se pojavile po oblastvenem razpustu mladinskih in športnih društev, ker so ohranile miselnost in značaj prejšnjega mladinskega gibanja. «Mladinci», ki se bodo zbrali, so sodelovali v naslednjih mladinskih društvih in organizacijah: Zveza mladinskih društev v Trstu, Športno udruženje v Trstu, Dijaški krožek Nicold Tommaseo v Trstu. Mladinska društva: Prosveta, Sv. Jakob; Sv. Marija Magdalena Spodnja; Sparta v Skednju; Rocol; Zarja v Rojanu; Prosek; Ladja na Konto-velu; Sv. Ivan; Sv. Križ; Barkovlje; Prosveta na Opčinah; Zarja v Bazovici; Višava na Konkonelu; Gaj pri Banih; Gropada; Trebče; Kavčiči; Kras v Storjah pri Sežani; Jadran v Dekanih; Tabor v Sežani; Kobdilj v Kobdilju na Krasu; Zastava, Lonjer - Katinara; Prosveta v Borštu; Zora v Skorklji, Športna društva: Obzor, Sv. Marija Magdalena Zgornja; Primorje, Prosek. Športni klubi: Concordia, Trst; Val, Barkovlje; Jadran, Herpelje; Adrija, Trst; veslaški klub ((Sirena«, Ti st; Štempiharji in njim sorodne skupine. Čeprav je poteklo že mnogo let, veže nekdanje mladince, ki se bodo na tem večeru zbrali, še vedno isto tovarištvo, ki jih je družilo pred toliko leti pri skupnem delu. Prav njihovo tedanje delovanje je skupno z drugimi mnogo prispevalo, da so se razmere za nas izboljšale in da se bodo mogli zbrati na sobotnem večeru. Ob tej priložnosti želijo «mladinci» izreči vse priznanje današnji mladini, ki je tolikokrat pokazala, da zna čuvati in krepili, kar se je s tako velikimi žrtvami ohranilo in znova pridobilo; ki zna biti v prvih vrstah, ko gre za našo pravdo. Pokazala je, da je vredna naslednica nekdanje mladine in da so ključi nekdanjih mladincev prišli v dobro in zanesljivo varstvo. Milan Bolčič Razstava ob obletnici bazoviških mučenikov V torek 7. sept. je bila v Gregorčičevi dvorani odprta dokumentarna razstava v počastitev spomina bazoviških junakov. Razstava, ki jo je smotrno zbral in uredil slikar Jože Cesar, je bila dokumentaren prikaz čo.sa in razmer v katerih So delali bazoviški junaki in sploh takratna zavedna slovenska mladina. Pred gledalci so se zvrstile slike o takratnih mladinskih in prosvetnih društvih, o fašističnem razdejanju našega narodnega imetja, o ilegalnem delovanju mladine, o športnih združenjih, razna literatura in pa tiskani dokumenti, kako je fašistični tisk, zlasti «11 Piccolo*, z naslado pisal o ustrelitvi bazoviških junakov in o procesih proti našim najbolj zavednim in delavnim ljudem. Razstavljeno gradivo je v glavnem last Narodne in študijske knjižnice, etnografskega arhiva pok. Zorka Jelinčiča in raznih zasebnikov. V okviru letošnje proslave bazoviških žrtev je bil na njihovem grobu na pokopališču pri Sv. Ani odkrit nov spomenik, ki sta ga izdelala slovenska umetnika ak. kipar Zdenko Kalin in arh. Boris Kobe. Ob odkritju spomenika je pel zbor p. d. «Vesna» iz Sv. Križa pod vodstvom pevovodje Frančka Žerjala (na sliki). Na proslavi ob bazoviškem spomeniku na strelišču pa so peli zadružni zbori pod vodstvom pevovodje Sveta Grgiča. V okviru ločene proslave, ki jo je priredila Slovenska skupnost, sta Nora Jankovičeva in Rudolf Saša recitirala Širokove pesmi, prav za to obletnico pa je izšla tudi dragocena knjiga Vekoslava Špangerja «Bazoviški spomenik« Seznam novih diafilmov servisa Prosvetne zveze Mizica pogrni se Zbrani Godci Zlata ribica Martin Krpan Simon Gregorčič Povest o trmasti in pametni muli Dolenjska v NOB Kočevski Rog in partizani Narodni heroj Franc Rozman-Stane Muzej NOB Razpad stare Jugoslavije in prihod okupatorja Koroška v borbi Partizansko Slovensko narodno gledališče Slovenska partizanska glasba Slovenska partizanska grafika Likovni umetniki v NOB Zmagoslavna pot OB' Slovenski narodni heroji Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju Dražgoška bitka Življenje in delo Borisa Kidriča Matej Bor Kranjski Komedijanti Premogovniki v LRS Druga svetovna vojna Uvod v likovno umetnost C Slovenska protestantska književnost C Zdravila B Življenje v stoječih vodah C Antibiotiki in plesni C Nastanek in razvoj živih bitij C Zdravi in lepi zobje B Kaljice , Mladi umetniki Alkoholizem Živali — prenašalci bolezni Samo dvoje oči imamo Čuvajmo vid naših šolarjev Vesela ježka Dr. Alojz Gradnik V svetu žuželk Ptice pevke Simon Jenko Najbližji sorodniki človeka Slikar France Pavlovec Ivan Tavčar Ivan Grohar Destovnik Kajuh Ivan Cankar Razporeditev živalstva na zemlji Umetnost starega Orienta Starogrška umetnost Narodna galerija v Ljubljani Medvedek obišče čebele Slovensko srednjeveško stensko slikarstvo Naš vrt Razširjenost ras po svetu Izumirajoča plemena Gozdni prijatelji Slovenske pesnice in pisateljice Josip Jurčič Gozd Izumrle živali Polje Ljubljana med NOB Qd podobopisa do abecede Potresi Razporeditev rastlinstva na zemlji Ilirizem in Stanko Vraz Gradovi na Slovenskem — Gorenjska Gradovi na Slovenskem — Dolenjska Anton Tomaž Linhart Slovenska književnost protireformacije in baroka Srednjeveška mesta Doba praskupnosti Primož Trubar Vulkani Presnavljanje snovi v naravi Bakterije Kette - Murn Moderna galerija v Ljubljani B C — črno bel B - barvan Ob začetku ... (Nadaljevanje s I. strani) prosvetnem in tudi na drugih področjih našega narodnega življenja, na to delo. Zato vabi SPZ izobražence, naj žrtvujejo del svojega časa in vrnejo narodu dolg, ki jim ga narekuje skupna dolžnost in odgovornost za naš obstoj. Tudi v tej smeri si bo SPZ prizadevala dobiti čimveč prijateljev v mestu in na deželi, ki bodo sodelovali pri našem skupnem naporu. Saj gre končno za korist skupnosti, katere smo člani in katere srečna bodočnost je slehernemu Slovencu v Italiji brez dvoma pri srou. S temi mislimi gre SPZ na delo v novi poslovni dobi. S SESTANKA ZASTOPNIKOV PROSVETNIH DRUŠTEV "S; j • -5 H 3 vi O problemih in o načrtih za delovanje v novi sezoni Prva seja novoizvoljenega odbora Slovenske prosvetne zveze V ponedeljek 13. septembra so se sestali predstavniki tržaških Prosvetnih društev SPZ in razpravljali o raznih prosvetnih vprašanjih, okvirno pa tudi o bodočem delu v novi sezoni. Seveda je bilo v prvi vrsti govora o delovanju pevskih zborov, ki predstavljajo srž našega prosvetnega življenja. Da bodo lahko pevski zbori pogosteje nastopali z več pesmimi, je bil izražen predlog, naj bi se zbori med seboj dogovorili, po dva, trije, štirje, in priredili lokalne koncerte povsod tam, kjer je na razpolago dvorana, tj. v Boljuncu v kino dvorani, na Opčinah v Prosvetnem domu, v Križu v Ljudskem domu in v Nabrežini v dvorani p.d. Igo Gruden. Poleg teh lokalnih koncertov pa bo seveda tudi letos 19. decembra o-srednja revija pevskih zborov v Kulturnem domu. Združeni pevski zbori SPZ se bodo v maju prihodnjega leta podali na Koroško, da bodo s tem vrnili obisk koroških pevcev, ki So v maju nastopili pri nas. Dvodnevnega izleta, ki bo verjetno zadnjo nedeljo v maju 1966, se bodo v prvi vrsti udeležili člani pevskih zborov in godb, ki bodo k skupnim stroškom, ki jih bo krila Prosvetna zveza, prispevali od 2000 do 3000 lir. V kolikor bodo možnosti za ureditev Prenočišč in prehrane za ta dva dneva, se bodo izleta lahko u-deležili tudi ostali člani prosvetnih društev, ki pa bodo morali Plačati celoten znesek za izlet. Višina tega zneska bo določena naknadno. Govorili so tudi o tradicionalni ((Prešernovi proslavi« in v skladu s priporočili zadnjega občnega zbora v Nabrežini glede sodelovanja med prosvetnimi organizacijami, so sklenili, da bodo k sodelovanju na proslavi povabili tudi društva, ki niso člani PZ ter Slovensko-hrva-ško prosvetno zvezo in Slovensko prosveto. Vsi prisotni predstavniki so se strinjali z zamislijo, da bi v juniju 1966 priredili obmejno srečanje prosvetnih društev na Tržaškem, in sicer v Prosvetnem domu na Opčinah. Doslej so taka obmejna srečanja z velikim Uspehom priredila goriška društva leta 1964 v Mirnu na jugoslovanski strani ter leta 1965 v Sovodnjah na naši strani. Sestanka se je udeležil kot Predstavnik Slovenskega gledališča tudi Filibert Benedetič, ki je obrazložil razmere, v katerih deluje naše gledališče. Za pritegnitev čim večjega števila stalnega občinstva, je uprava SG razpisala celo vrsto abonmajev, ki so tudi že bili objavljeni v tisku. Za naše podeželje je naj^ važnejše dejstvo, da bo v ceni abonmaja (0000 lir za deset predstav) vključen tudi prevoz, ki ko organiziran vsakokrat ko bo število prijavljenih tolikšno, da kodo napolnili en avtobus. Avtobusi bodo vozili na pro-8ah: Dolina, Boljunec, Boršt, Ric-hianje, Kulturni dem; Trebče, Padriče, Bazovica, Kulturni dom in Nabrežina, Križ, Prosek, Kulturni dom. Fredstavnik Slovenskega gledališča je apeliral na podeželska društva naj pridobivajo a-konente za gledališče, saj bodo s tem opravila dragoceno delo. Obsežno so predstavniki prometnih društev razpravljali tudi o vpisovanju otrok v slovensko šolo, zavedajoč se, da imajo tudi pri tem člani prosvetnih društev veliko nalogo. Zlasti nekatera društva so pri tem pokazala veliko prizadevnost in tudi uspehe, sicer pa so v prepri- čevanju premalo zavednih staršev za vpis otrok v slovensko šolo sodelovali vsi Slovenci ne-glede na politično in ideološko usmeritev. Na zadnjem občnem zboru je bil sprejet sklep, da bodo društva plačevala letno članarino 1000 lir. Prva odborova seja pa je določila, da bo članarina znašala od 1000 lir navzgor. To bo seveda le simbolični znak povezave društev v zvezi, sicer pa je p.d. Skedenj že sklenilo, da bo njegov delež letne članarine znašal 2000 lir. Končno je na pobudo pevovodij zveza natisnila izkaznice za vse pevce vseh pevskih zborov na Tržaškem in na Goriškem. Izkaznica bo služila tudi za popust pri koncertih. V zvezi z razpravo o vpisovanju slovenskih otrok v slovensko šolo, je SPZ na predlog nekaterih prosvetnih društev poslala mariborskemu škofu dr. Maksimilijanu Držečniku zahvalno pismo, ki se glasi: ((Zastopniki slovenskih prosvetnih društev v Italiji, ki delujejo v okviru Slovenske prosvet- ne zveze, so na posvetovanju 13. septembra t. 1. razpravljali tudi o vpisu naših slovenskih otrok v slovenske šole. Člani prosvetnega društva z Opčin so ostalim zastopnikom posredovali besede Vaše pridige na Opčinah 12. septembra letos, v kateri ste pozvali slovenske roditelje, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo, da bodo lahko vzljubili in spoštovali materino besedo. Za te spodbudne in plemenite besede se Vam v imenu naših društev iskreno zahvaljujemo.« OHRANILI JIH BOMO V HVALEŽNEM SPOMINU Razredčene prosvetne vrste: ZORKO JELINČIČ V torek, 13. julija je v Trstu umrl Zorko Jelinčič, neustrašni in požrtvovalni borec za pravice Slovencev v Italiji in vneti ter vsestranski kulturni in prosvetni delavec. Ko je moral 1. 1924 prekiniti dotedanji študij na univerzah v Ljubljani in v Pragi, se je z vsem srcem posvetil delu pri takratni Zvezi prosvetnih društev na Goriškem in skupno z nekaterimi drugimi slovenskimi izobraženci obudil k življenju 76 prosvetnih društev na Goriškem. Bil je aktiven sodelavec Goriške Matice. Po osvoboditvi je bil prvi poverjenik za prosveto pri PNOO v Trstu, predsednik planinskega društva, voditelj fotokluba, reden sodelavec vseh naprednih slovenskih publikacij v Trstu in Gorici ter vodja etnografskega odseka pri Studijski knjižnici. FORTLNAT MIKULETIČ V petek, 17. septembra je v ljubljanski bolnišnici umrl odv. Fortunat Mikuletič, znani tržaški pravnik in prosvetni delavec. Aktiven kot mladenič v akademskem društvu «Balkan» v Trstu, kjer se je rodil 1. 1888 se je nato izšolal v Trstu in na Dunaju ter se posvetil odvetniškemu poklicu, toda prosvetno delo je bilo njegovo idealno torišče. Po vojni se je vrnil v Trst kjer je bil več let predsednik Glasbene Matice, podpredsednik Prosvetne zveze in zvest sodelavec vseh naprednih slovenskih publikacij v Trstu. Odlikoval se je s svojim vedrim in zdravim humorjem in tudi objavil celo vrsto svojih humorističnih spisov. Stari «balkan-ci» imajo še dobro v spominu njegovo humoristično publikacijo «Biks». Po preselitvi v Koper je bil urednik in prevajalec Uradnega lista koprskega okraja. JOŽE HUMAR V torek, 21. septembra je v go-riški bolnišnici umrl Jožef Humar iz števerjana. Pokojnik ni bil samo vidna osebnost goriških Brd in zaveden ter napreden Slovenec, temveč tudi požrtvovalen prosvetni delavec. Kot tak se je aktivno vključil v prosvetno življenje v števerjanu in bil član odbora prosvetnega društva ((Briški grič«, v katerem sodelujejo tudi njegovi otroci, katere je vzgojil v poštenem narodnem in naprednem duhu. Razen tega je bil tudi član odbora Kmečke zveze in dvakrat izvoljen na napredni listi občinske skupnosti. Z njegovo prerano smrtjo so števerjanski prosvetarji izgubili predanega delavca, ki je znal svoje navdušenje posredovati mladim, z njim živeti in z njimi delati. Njegov pogreb je potrdil priljubnost, ki jo je užival pri vseh, ki so ga poznali. Radio Trst A in sodelovanje A tl društev Zastopstvo Slovenske prosvetne zveze in prosvetnih društev: Sveto Grgič, Ignac Ota, Franček Žerjal in Edvin Švab je zaprosilo za razgovor z ravnateljem radia Trst A inž. Sancinom. Razgovor je bil 17. septembra letos. Tajnnik SPZ Edvin Švab je inž. Sancinu obrazložil sledeče probleme: Pripadnik slovenske narodne skupnosti pri nas ima pravico in dolžnost, da spremlja delovanje svojih osrednjih kulturnih ustanov. Kakor je pravilno, da govorimo o vpisu otroka slovenskih staršev v našo šolo, o njeni kvaliteti in njenih problemih; kakor kritiziramo in svetujemo Slovenskemu gledališču glede repertoarja, tako moramo najti stik tudi s tako važno kulturno ustanovo kot je slovenska radijska postaja Trst A. Zdi se nam, oziroma prepričani smo, da deluje ta postaja zaradi nas — manjšine. Zato bo pravilno, da uprava takega radia tudi to upošteva. Zato so predstavniki SPZ predlagali, naj bi radio Trst A skliceval od časa do časa, mogoče enkrat letno, posvetovanja predstavnikov slovenskih kulturnih in prosvetnih ustanov (Slovenska šola, Slovensko gledališče, Glasbena Matica, Slovenska prosvetna zveza, Slovenska prosveta in druge), nadalje naj bi se uvedle v Kulturnem domu Javne oddaje tipa pokaži kaj znaš ali nekaj podobnega. Nato so pevovodje obrazložili mnenje vseh zborovodij glede snemanja pevskih zborov v radiu. Dosedanji honorar je vsekakor prenizek in nesprejemljiv. Tudi dejstvo, da je radio uporabljal en posnetek skozi celo desetletje, zato da štedi, ni v sorazmerju z velikimi in mnogokrat dvomljivo upravičenimi izdatki RAI. Vsak pevski zbor naj bi snemal vsaj enkrat na leto po perdlaga-ni tarifi. Za ta snemanja morajo priti v poštev tudi partizanske pesmi (od leta 1945 jih je radio Trst A baje posnel tri). še vprašanje o možnosti snemanja godb na pihala. Na zgornja izvajanja je inž. Sancin odgovoril, da bo te predloge prenesel naprej ter v kratkem nanje odgovoril. Na koncu je še izrazil pripravljenost postaje, da snema pevske zbore, godbe na pihala in tudi krajša dramska dela (enodejanke), ki jih pripravljajo amaterske dramske skupine. Za slednje nudi radio celo režiserja za nekaj mikrofonskih vaj pred snemanjem. Upamo in želimo, da bi naša slovenska radijska postaja ugodno sprejela navedene predloge ter jih z razumevanjem tudi u-godno rešila. še Desetletnica godbe na pihala iz Divače Dne 19. septembra je godba na pihala iz Divače praznovala desetletnico obstoja. Ta jubilej je proslavila s koncertom, ki je bil v Prosvetnem domu v Divači. Na koncertu sta poleg godbe iz Postojne sodelovali še godba iz Trebč in Proseka. Srečanje štirih godb, desetletnica, nabito polna dvorana, navdušeno občinstvo, dobra organizacija in izvrstna kapljica so prispevali k izrednemu uspehu prireditve. C Pomen Willesove baletne šole pri p.d. Barkovlje Prizor iz Willesove baletne šole Sredi oktobra bo v prostorih prosvetnega društva v Barkovljah začela delovati baletna šola, ki Jo bo vodil naš znani in požrtvovalni baletni mojster Adrtjan Wil-les. Vpisovanja so že v teku vsak dan od 16. do 18. ure na sedežu društva Prizadevanja Adrijana Willesa na baletnem področju segajo že v leta nazaj in čeprav žal iz različnih razlogov niso mogla biti konstantna — neprekinjena, so vendarle rodila lepe sadove in tudi uveljavila nekatere posameznike, kar samo potrjuje resnost in pa strokovnost Willesove šole. Tudi v samih Barkovljah Je imel Willes pred dvema letoma baletno šolo, ki je bila zelo dobro obiskana, saj Jo je redno obiskovalo od 15 do 20 gojencev. Poleg tega Je Willes poučeval balet že v okviru Slovenskega gledališča, pri p.d. »Ivan Cankar» in v slovenskem dijaškem domu, povsod z vidnimi uspehi. V razgovoru z Adrijanom Wille-som smo prišli do dokaj žalostne ugotovitve, da pri nas za to zvrst umetniškega izživljanja žal ni dovolj zanimanja, ne toliko pri mladini kot pri raznih kulturnih in prosvetnih ustanovah, ki se morda le premalo zavedajo važnosti baletne šole tudi za naše kulturno in prosvetno življenje. In pri vsem tem niti ne gre toliko za pomanjkanje finančnih sredstev, kar bi bilo tudi premostljivo, kot predvsem za odnos do baletne vzgoje, ki v ostalem sploh ni, vsaj v naših razmerah ne, namenjena sama sebi. Willes prav to plat baletne vzgoje še zlasti poudarja, ko pravi, da bi se s kadrom baletnih gojencev lahko sicer po potrebi okoriščalo tako Slovensko gledališče kot Glasbena Matica in posamezna prosvetna društva tako pri otroških igrah in igricah, pri eventualnem uprizarjanju ope- ret, pri raznih koncertnih in tudi solističnih baletnih nastopih itd., da pa je prvenstvena važnost baletne šole v telesni vzgoji mladine. Baletna šola namreč privaja mladino k pravilnejši drži telesa, k lepši in gracioznejši hoji, učinkovito prispeva h korekturam raznih manjših telesnih hib in napak v drži, hoji, kretnjah itd., povrhu vsega pa vzgaja smisel za ritem in posluh in razvija glasbeno sprejemanje v otroški duševnosti. Koristi baletne šole so torej mnogostranske in prav zaradi tega bi se morali bolj zavedati vsi tisti, ki imajo pri nas opravka s kulturnim in prosvetnim življenjem. Adrijan Willes bo letos v Barkovljah prav zaradi pomanjkanja kontinuitete baletne vzgoje, začel ponovno s prvim tečajem, to je povsem od začetka, z osnovnimi elementi baletne vzgoje. Števila vpisanih ne mara omejevati in niti ne starostne dobe prijavljenih, saj bo sprejel v šolo vse, ki čutijo ljubezen do klasičnega baleta od 6. leta starosti dalje, dečke in deklice. Vaje bodo od sredine oktobra do konca maja dvakrat na teden, šolski pouk pa se bo zaključil z nastopom, po možnosti v Kulturnem domu, kar bo pač odvisno tako od števila gojencev kot od uspehov, ki jih bodo pokazali. Vaje bodo — kot ze rečeno — v prostorih p.d. Barkovlje, ki jih prav sedaj preure-jujejo z namestitvijo novega droga in vsemi potrebnimi rekviziti, tako da bo ambient odgovarjal vsem zahtevam. Čeprav je ime Adrijana Wille-sa med našo slovensko javnostjo že dobro znano, pa je vendarle prav, da povemo še nekaj besed o njem. Za balet se je navduševal že od rane mladosti, vend r pa je začel s šolskim študijem šele v času službovanja vojaščine v Rimu, kjer je obiskoval tamkajšnjo baletno šolo v opernem gledališču. Kasneje je izpopolnjeval svoje znanje pri znani tržaški baletni mojstrinji Jesipovi in nato še pri odlični in sedaj že pokojni pedagoginji in koreografinji Bronzijevi v tržaškem gledališču Verdi. Poslej je bolj ali manj redno sodeloval pri našem gledališču, v zadnjih treh letih pa je reden gost opernega gledališča v š-paniji v Palmi di Majorca, kjer je gostoval tudi letos kot asistent koreografije in kostumograf pri operi «Carmen» in pri opereti ((Vesela vdova«, pa tudi kot plesalec v baletnem zboru. Prizor iz VVillesove baletne šole Kulturno-prosvetni pregled za julij, avgust, JULIJ 1. Redni občni zbor Glasbene Matice v Trstu z izvolitvijo novega odbora. 2. V Idriji otvoritev mednarodne filatelistične razstave s sodelovanjem članov slovenskega filatelističnega kluba v Trstu «L. Košir« Srečka Merlaka, Emilije Perko, Vladimira Podbrščka in Ivana Ločni-Škarja. 4. Na zboru prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici sodelujejo pevski zbori FrOsek-Kon-tovel, «Srečko Kosovel« iz Ronk in «Kras» iz Dola-Po-ljan. t 10. Začetek ljudske veselice Slovenske prosvetne zveze v Nabrežini. 10 Nastop zborov iz Repna in s Proseka-Kontovela ter prose-ške godbe na 'prazniku kra-škega terana in pršuta v Rep-nu. 11 Ljudska veselica Slovenske prosvetne zveze v Nabrežini z nastopom pevskih zborov Gallus — Trst, Slovan — Padriče, Briški grič — števerjan, Igo Gruden — Nabrežina, Valentin Vodnik — Dolina, Slovenec — Boršt, Lipa — Bazovica, Prosek - Kontovel, Repen, Vesna — Križ, Kras — Dol-Poljane, Srečko Kosovel — Ronke ter godb iz Trebč, 6 Proseka in iz Nabrežine. 11. Prireditev p.d. »Oton Zupančič« iz Standreža s sodelovanjem godb. 12. Nadaljevanje prireditve p.d. «Oton Župančič« iz Standreža. 17. Zabavna prireditve p.d. «Kras» iz Dola-Poljan s sodelovanjem ansambla ((Beneški fantje«. 18 V Sv. Križu v Ljudskem domu proslava 20-letnice osvoboditve z recitacijami in s sodelovanjem pevskega zbora p. d. «Vesna» iz Sv. Križa. 18. Otvoritev župne prosvetne dvoranice v Standrežu s kulturnim programom (nastop cerkvenega zbora, igrice in recitacije). 18 Zabavna prireditev p.d. «Kras» iz Dola-Poljan s sodelovanjem ansambla ((Beneški fantle«. 18 Akademija ob otvoritvi župnijskega doma sv. Andreja v Standrežu s sodelovanjem cerkvenega zbora in mladinskega dekliškega zbora, zabavnimi prizori, rajanjem in recitacijami. 29. Sestanek tajništva SHLP z izvolitvijo novega predsednika Franca Gombača, podpredsednice Zore Košutove, tajnika Mira Kaplja in namestnice tajnika Stanke Hrovatinove. 31 V Kulturnem domu v Trstu nastop ansambla ((Tamburica« iz Pittsburgha s folklornimi In narodnimi pesmimi. 3i Slavje p.d. »Briški grič« iz Steverjana «Na dvoru«. AVGUST 1 Slovenski tabor na Repenta-bru s sodelovanjem proseške godbe, folklorne skupine Slovenskega kulturnega kluba in pevcev Zveze pevskih zborov. (Prireditev prekinjena zaradi dežja). 2 Nastop ansambla »Tamburica« iz Pittsburgha v Steverjanu v gosteh p.d. Briški grič. 7 Začetek festivala «Dela» v Dolini s sodelovanjem kulturne skupine iz Podlonjerja. 7. Zabavna prireditve p.d. »Briški grič« iz Steverjana «Na dvoru«. 8. Nadaljevanje festivala »Dela« v Dolini s sodelovanjem folklorne skupine iz Portoroža, pevskega zbora »Valentin Vodnik« in kvinteta iz Doline ter godbe na pihala. 8 Nadaljevanje zabavne prireditve p.d. «Briški grič« v Ste-verjanu «Na dvoru«. 1, V Kulturnem domu v Trstu nastop «The madrigal Sin-gers« iz ZDA v okviru predsezone Slovenskega gledališča. 15 V Trbižu nastop kulturne folklorne skupine «Tone Čufar« z Jesenic z izbranim kulturnim programom pesmi in plesov 22 Na festivalu komunističnega tiska v Sv. Križu nastop domače godbe, zbora p.d. »Vesna« in pevcev iz Podlonjerja. 22 Praznik «Dela» in «Unita» v Jamljah s kulturnim programom. SEPTEMBER 4. Začetek festivala «Unltš» na Pončani z nastopom pevsko-godbene skupine iz Podlonjerja. 5. Nadaljevanje festivala «Umt&« na Pončani z nastopom godbe na pihala, zbora p.d. ((Vesna« iz Sv. Križa. 5. V okviru proslave bazoviških žrtev v priredbi Slovenske skupnosti recitacije Sirokovili pesmi. Izvajata Nora Jankovič m Saša Rudolf. 7. Otvoritev dokumentarne razstave v Gregorčičevi dvoren: ob 35-letmci junaške smrti bazoviških junakov. Razstavo je pripravil Jože Cesar. 9 Predvajanje kratkometražnih filmov v Sesljanu za »Belo aamo« s sodelovanjem Al.,oše Žerjala s tilmom »Ohrid«. 10 Predvajanje kratkometr..žn;h filmov v Sesljanu za »Beia damo« s sodelovanjem Aljoše Žerjala s filmom »čas r e izbriše«. 11. Na prazniku komunističnega tiska »Partizanski večer« s sodelovanjem skupine Edija Kappe in Sergeja Verča 12 Festival komunističnega t.-.ka na stadionu »Prvi maj» s sodelovanjem godoe iz Kopra in pevcev iz Podion erja. 12 Proslava 60-letniee Gospodarskega društva na Proseku s sodelovanjem zbora Prosek Kontovel, prosešm godbe ter p.d »Vesna« iz Sv Križa 12 Proslava bazoviških žrtev na pokopališču pri Sv Ani s so delovanjem pevskega zbora «Vesna» iz Sv. Križa pod vodstvom Frančka Žerjala in proslava v Bazovici pri spomeniku s sodelovanjem združenih zborov pod vodstvom L-balda Vrabca. Nov odbor društva krav iz Dola-Poljan Prosvetno društvo «Kras» iz Dola-Poljan je imelo 28. avgusta svoj redni letni občni zbor, na katerem so člani izvolili nov odbor. Za predsednika društva so ponovno izbrali Karla Boneto, drugi odborniki pa so: podpredsednik Marij Gergolet, tajnik Marij Ferligoj, blagajnik Dominik Jurn, gospodar Jožef Peric, odbornik za šport, izlete in prireditve Marij Peric, nadzorni odbor pa sestavljajo: JoJef Gergolet, Leopold Vižintin in Stefan Vižintin. Seveda so na občnem zboru pregledali opravljeno delo, pri čemer je predsednik Boneta poudaril, da bi društvena dejavnost ne smela sloneti samo na pevskem zboru, ki pod vodstvom Pavline Komelove že več let marljivo deluje, temveč na drugih dejavnostih, ki so bile doslej zanemarjene. Prav tako so govorili o vprašanju prostorov. Razpravam in kritikam, izrečenim na občnem zboru, so kaj kmalu sledila tudi dejanja. Priporočilom, naj bi poživili družabno dejavnost, so se takoj odzvali in so v drugi polovici septembra organizirali izlet članov in prijateljev društva z avtobusom v Slovenijo, ki je kljub slabemu vremenu dobro uspel in zbudil splošno zadovoljstvo med udeleženci. V zgodnjih jutranjih urah so se odpeljali od doma preko Rdeče hiše in po Soški dolini do Cerknega. Tu so si ogledali partizansko bolnico Franjo ter se nato odpeljali preko Petrovega brda do škofje Loke. Tam so si ogledali grad z zanimivim muzejem ter se ustavili na kosilu. Popoldne so se ustavili pri Urhu v bližini Ljubljane ter si z zanimanjem ogledali spomenik padlim borcem in talcem ter mučilno orodje in druge reči, ki spominjajo na njihovo žrtev. Na povratku so se ustavili tudi v Ljubljani ter v večernih urah krenili proti domu, potem ko so se ustavili še v Postojni in Ajdovščini. september 12. Na pobudo nekdanjih gori-ških študentov so v Kobaridu odkrili spominsko ploščo Andreju Gabrščku. Govoril je prof Rado Bednarik, na Vršnem pa ploščo dr. Antonu Gregorčiču. Govoril je France Bevk. 12. Sodelovanje proseške godbe na marijanskem shodu na Opčinah. 1 $ - L Ti lei sl< nj ki N, nj u( Zl šc lo Pl ve k< ir Pi st šc je n: 01 sl ni r< n iz d le n n n e j š d d k s t s s s c I ! 1 1 16. Razpis abonmajev SG ter objava repertoarja SG za sezo- j no 1965-66. 18 Praznik slovenske mladine na )| stadionu «Prvi maj« s tekmo- , vanjem slovenskih orkestrov «5 fans«, «Nomadi», »Rengers« in »Jaguars«. 19. V kulturnem krožku «Zvezda» festival komunističnega tiska s sodelovanjem podlonjerskih j pevcev. 20 V goriški Pasaži «Pro Loco« otvoritev razstave slik Cvetka Vendramina. 20 V kulturnem domu v Gorici sestanek na pobudo ZSKP j predstavnikov 11 pevskih zborov iz Goriške v okviru pri- • prav na letošnjo cecilijanko. 22 Občni zbor p.d. «Jezero» v Doberdobu z izvolitvijo novega odbora. 23 Posvetovanje predstavnikov prosvetnih društev na sedežu SPZ v Gorici s počastitvijo spomina predstavnika p.d. «Briški grič« iz Steverjana Jožeta Humarja. 25 Otvoritev novih prostorov rodu Modrega vala v Ul. R-Manna s prikazovanjem filma o taborjenju. P nrnorsTeT "(TiTevru k — T — 3. oktobra 1965 TEDEN Dne 1. oktobra se je tudi na Tržaškem začelo novo šolsko leto 1956 66. Vse italijanske in slovenske šole, osnovne in srednje vseh vrst, bo obiskovalo o-krog 30.000 učencev in dijakov. Na slovenskih osnovnih in srednjih šolah bo letos skupno 2016 učencev in dijakov, kar dokazuje, da se je število slovenske šolske mladine nekako ustalilo, čeprav bi lahko bilo tudi precej večje, če bi res vsi slovenski starši vpisali svoje otroke v slovenske šole. Tako pa imamo žal tudi letos žalostne primere popolnoma slovenskih staršev, s slovensko povojno šolsko izobrazbo, ki so dali svoje otroke iz izključno oportunističnih razlogov v italijansko osnovno šolo ali pa v italijanski vrtec. S tem so zagrešili nepopisen zločin proti svoji narodni skupnosti, v kolikor se k njej sploh še prištevajo kljub izključno slovenski krvi v žilah. Žal pa so slovenske šole tudi letos dočakale novo šolsko leto v ne povsem urejenih razmerah. Nova stavba pri Sv. Ivanu, ki bi morala biti že davno nared, še vedno ni povsem dograjena, slovenski vrtec pri Sv. Jakobu kljub vsem urgencam Še ni popravljen, v Ul. Ddna-doni še belijo prostore, prvi dan pouka še ni bilo v Zgoniku učne moči. Višek zapostavljanja slovenske šole pa je dejstvo, da je samo enemu ravnatelju bilo poverjeno ravnateljstvo kar treh slovenskih višjih srednjih šol, medtem ko so slovenske šole za nabrežinski okoliš ostale brez didaktičnega ravnatelja. Z začetkom pouka je začel delovati tudi slovenski Dijaški dom v Trstu, ki je dobil novega ravnatelja v osebi znanega profesorja in pedagoga prof. Jožeta Umeka. Iz Slovenije so se vrnili udeleženci II. seminarja za slovenske učitelje in profesorje s Tržaškega. Seminarja se je udeležilo 30 učiteljev in profesorjev, tudi letos pa bo 6 učiteljev in profesorjev uživalo v Sloveniji štipendijo za poglabljanje svojega znanja v slovenščini. V deželnem svetu, ki se je v minulem tednu sestal dvakrat, so najprej v sredo odobrili zakon o pravni ureditvi obrtništva v deželi, v petek pa so zaželi z razpravo o zakonu o u-stanovitvi komisije za izseljevanje. Razen tega sc se redno Sestajale tudi posamezne komisije. V prvi komisiji so začeli Razpravljati o deželnem solidarnostnem skladu, v peti pa o Zvrnjenih zakonih o prispevkih za gradnjo ljudskih hiš in Vodovodov. Tržaški občinski svet se ni Sestal, pač pa se je sestal občinski odbor, ki je odobril 590 tisoč lir za popravilo sloven-skega vrtca pri Sv, Jakobu, iz-Rekel svojo solidarnost z županom in sporočil, da bodo 7. t. m. izročili senatorju Merzago-Ri podpise za obrambo ladjedelnice Sv. Marka v Trstu. V sredo se je sestal tudi občinski svet v Dolini in začel z Razpravo o razlaščanju zemljišč za gradnjo naftovoda na osnovi resolucij SS in občinskega °dbora. Podobni resoluciji je ?kupina svetovalcev SS predloga v razpravo tudi repenta-dorskemu in zgoniškemu občinskemu svetu. Razen tega so R“a seji v Dolini govorili tudi 0 resolucijah v zvezi s preosno-v° tržaškega občinskega odboja in z gonjo, ki so jo desničarji sprožili zaradi vključitve slovenskega socialističnega zaupnika Hreščaka v občinski °dbor. O razlaščanju zaradi naftovoda pa je bilo tudi sicer mno-1° govora na raznih forumih. Rako so predstavniki družbe tuOT pojasnili tajniku repenta-P°Rske občine nekatere okoliščine v zvezi z razlaščanjem in : zvezi z odškodnino za služiti, ki naj bi znašala komaj lir za kv. m. Nekatera pojasnila, vendar povsem nezadostna so se nanašala tudi na obremenjena zemljišča«. Od-*°R konzorcija razlaščencev na sporočil, da bodo na njegovo posredovanje začeli pooblašče- v geometri ugotavljati že pomočeno škodo na zemljiščih o tudi na licu mesta izplače-ati odškodnino sporazumno s •'“'Zadetimi lastniki zemljišč. » podjetju Italcementi v ža- V ^ dal. em pristanišču so v pone-ooijek in v torek stavkali de- kvci cementne industrije. Po prvih podatkih je promet ^Vnlb o1i-1aHi£A tr contomhni Jjvnih skladišč v septembru ŠPašal 163.000 ton ali 3000 ton kot septembra lani, v pr-h devetih mesecih pa je pro-.:et skozi Javna skladišča do-jeKel 1.449 000 ton s porastom lg|o0dst. v primerjavi z lanskim lQln®ga ogrodja naredili v Bo-, gni električne opornike. «Sic “Risit gloria mundi!» .J Petek so se odprle tudi s,venske šole na Goriškem. n°v®nske srednje šole v Go-c' bo letos obiskovalo 263 di- jakov. Od tega jih obiskuje samo enotno srednjo šolo v Ul. Randaccio 202. Podatkov za u-čenče slovenskih osnovnih šol še ni bilo mogoče zbrati, vsekakor pa bo obiskovalo vse osnovne in sred n ie, šole, slovenske in italijanske, na Goriškem okrog 1/.000 učencev. Tudi otroški vrtci, občinski v Gorici in ONAIBC na podeželju, so začeli s 1. oktobrom redno delovati, V obeh slovenskih vrtcih v Gorici je stanje otrok približno isto kot lani. Tudi slovenski otroški vrtec v Pod-gori ima dovolj otrok, da je lahko začel delovati. Pretekli ponedeljek je potoval skozi Gorico v Furlanijo predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janko Smole s podpredsednikom Benom Zupančičem. Njun obisk je bil sicer zasebnega značaja ter sta bila gosta deželnega odbornika za prosveto Vicaria, vendar sta imela visoka gosta koristne stike s predstavniki naše dežele v Vidmu, Pordenonu in drugod. V Pordenonu sta si o-gledala tudi tamkajšnjo tovarno gospodinjskih strojev. Deželna odbornika Masutto in Cocianni sta bila pretekli ponedeljek v števerjanu. Na županstvu sta imela pogovore z županom in občinskimi svetovalci, ki so jima predložili nekatere najnujnejše probleme te občine. Med temi je ureditev cest, občinskega vodovoda, gradnja ljudskih hiš itd. Za izvedbo teh in drugih javnih del je potreben prispevek deželne uprave. Odbornika sta obljubila svoje zanimanje za dosego take pomoči. Občinska uprava v Doberdobu je poverila podjetju Mat-tirolli iz Gorice ureditev in asfaltiranje nekaterih občinskih cest. Deželni urad v Trstu pa je odobril načrt za ureditev pokrajinske ceste skozi Sovod-nje. V začetku tega tedna se je razbesnelo nad Goriško hudo neurje; v 30 urah je padlo samo v Gorici za 200 mm dežja. Tako Soča kot Vipava sta želo narasli ter pri Rupi, Ga-brjah in Sovodnjah tudi prestopili bregove in poplavili polje. V številnih poslopjih v Podgori, na Majnici, v Gorici in v Gabrjah je voda poplavila kleti ter povzročila precejšnjo škodo. Prišlo je tudi do zemeljskih usadov na cestah med Oslavjem in Ste-verjanom, od Pevme proti Pod-sabotinu ter na cesti Bračan-Dolenje. Mostiček v Stražicah so morali začasno zapreti zaradi okvare. Tudi na jugoslovanski strani je neurje povzročilo veliko škodo, ki je bila najbolj občutna- v šempetrski bolnišnici. Zadnje dni tedna so vode zopet upadle in stanje se je polagoma normaliziralo. OB RAZLASTITVAH ZA NAFTOVOD IN NOVIH ZAHTEVAH ZA INDUSTRIJSKO PODROČJE Upravičene pritožbe in zahteve za spoštovanje pravic prizadetih Razlastitve se morajo omejiti na resnične in nujne potrebe ■ Upoštevati se morajo vsi zakonski predpisi ■ Po najnovejših zahtevah bi Pristaniška ustanova zajela skupno nad 14 mil. kv. m površine Na svoji seji v sredo zvečer je dolinski občinski svet začel razpravljati o resolucijah, ki sta jih nredložila občinski odbor in skupina LSS glede cen za zemljišča, ki jih razlaščajo za gradnjo naftovoda in glede pravnih ugovorov proti dosedanjemu postopku pri razlastitvah. Razprava ss bo nadaljevala na prihodnji seji v sredo. Slovenska kulturno-gospo-darska zveza je sestavila resolucijo, ki je bila objavljena v Primorskem dnevniku v nede- ljo, 26. septembra, v kateri opozarja na škodo, ki jo trpijo slo- venska skupnost in prizadeti lastniki zaradi razlaščevanja, ter zahteva primerno odškodnino za razlaščena zemljišča. Tudi drugim občinskim svetom so bile te dni predložene resolucije v tem smislu. Medtem se nadaljujejo dela za naftovod, predsednik Pristaniške ustanove pa je 23. septembra izjavil, da je omenjena ustanova že zahtevala, naj ji vladni komisar določi še 2,2 mil. k. m površine v dolinski in miljski občini. Razen tega pa Pristaniška ustanova, kot je dejal inž. Visintin, zahteva še približno 3,6 mil. kv. m površine na Krasu, in sicer v zgoniški, repentaborski ter tržaški občini, da bi se tam ustanovilo drugo industrijsko področje. Pristaniška ustanova je do sedaj zajela že nad 8 mil. kv. m površine. Z najnovejšimi zahtevami bi ta površina znašala skupno nad 14 milijonov kv. m. Pri tem je treba pripomniti, da se je industrijsko pristanišče do sedaj širilo večinoma na plodnih zemljiščih v neposredni bližini mesta. Na kakšen način in s kakšnimi cenami je omenjena ustanova prišla do take površine, kot jo je do sedaj dosegla, smo že večkrat pisali. Vzbudila je nezadovoljstvo prizadetih, proteste ustanov in organizacij, ki ščitijo interese kmetov in se borijo za pravice ter obstoj naše narodne skupnosti. Dejstvo je, in to potrjujejo vsi dosedanji seznami razlaščencev, da so pri vsem tem najbolj prizadeti Slovenci. Prizadeti so Slovenci kot posamezniki in kot narodna skupnost, ker tako obsežna razlaščevanja izpodkopavajo temelje skupnosti, ker jo obubožajo in izpodrivajo. Narodna skup nost izginja vse tam, kjer ni več na svoji zemlji. Tudi zaradi tega je naša dolžnost, da se borimo za pravice našega človeka, za naš obstoj. To je iiniiiiMiiiiiiimiiniiMiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiuumittmiMMiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ NABREŽINE Dr. Frančka Grudna ni več med nami Zobozdravnika dr. Frančka Grudna, našega domačina, ni več. Smrt si ga je v njegovem 70 letu izbrala nenadoma in na izreden način — tako kot bi ,to bilo v skladu z njegovim bitjem in življenjem; kot je bila odmaknjena, umerjena, mirna in tiha njegova pot, ločena od življenjskega vrveža in posvečena družinskemu krogu. Nedvomno je tako zahtevalo tudi njegovo zdravstveno stanje, ki ga je zlasti v zadnjem času precej zaskrbljalo. Odšel je v Ljubljano na zdravniški posvet s svojimi stanovskimi tovariši, pri kliničnem posegu se mu je IIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllrillllUIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllIllIllIlilllllliiiilllllIlMII Z IZREDNIM NAKAZILOM VLADNEGA KOMISARIATA Delavci ustanove SELAD popravljajo cesto pri Briščikih Za ureditev vaških cest v Briščikih bi bilo potrebnih še 8 milijonov lir Delavci ustanove SELAD so začeli popravljati cesto med Brlščitd in pokrajinsko cesto Qpčine-Prosek v smeri od Briščlkov proti nogometnemu igrišču na «Rovnl». Cesta je bila v zadnjih letih v takem stanju, da so po njej vozili lahko še samo vojaški tanki, čeprav so bili včasih prisiljeni tudi avtomobilisti ubrati to pot, z vsemi morebitnimi posledicami za vozila. Cesta bo sedaj urejena in Brlščiki bodo dobili nov primeren dohod. Za popravilo te ceste je nakazal potrebna denarna sredstva vladni komisariat. Zgoniška občinska u-prava je že svoj čas zaprosila dr. • Kmetovalci, vinogradniki, vrtnarji, cvetličarji, živinorejci! Kar potrebujete, naročajte in kupujte pri Kmetijski zadrugi v Trstu (Ul. Foscolo 1). Mazzo, naj bi ji na kak način pomagal, da bi lahko popravili omenjeno cesto, ker je velikega pomena za to malo vasico, ki predstavlja s svojo znamenito jamo največ ji in najbolj pomemben turistični kraj v naši občini. Dr. Mazza se je za zadevo osebno zanimal in je za ta dela nakazal 7 milijonov lir v okviru ustanove SELAD. To nakazilo je bilo dano zgoniški občini izven njenega proračuna, kakor tudi izven sredstev, ki jih nadzorna oblast nakazuje občinskim upravam za razna javna dela. To pomeni, da Je nakazilo za popravilo te ceste izrednega značaja in da ne bo v ničemer bremenilo zgoniške občinske uprave, ki bo lahko sredstva za Javna dela uporabila za druge, prav tako nujne objekte v občini. 2e med obrazložitvijo letošnjega proračuna je odbornik za finance zgoniške občine Hrovatin sporočil ki jo sedaj popravlja SELAD. Zatem je poudari), da občinska uprava ne more iz svojih skromnih sredstev urediti vaških poti in o-menjene ceste, kot bi bilo to potrebno. Navedel Je tudi podatke alpinističnega kluba, ki predvideva, da bo letos obiskalo Jamo v Briščikih najmanj 25.000 turistov izven Trsta, da ne govorimo o. tržaških izletnikih, ki tako radi zahajajo v Briščike. Zato se je zgoniška občinska u-prava obrnila na vladnega komisarja in na deželno upravo, ki ima v svojem programu tudi dajanje pomoči za razvoj turizma v deželi, naj bi ti dve ustanovi pomagali občini za rešitev teh vprašanj. Vladni komisar je prošnjo ugodno sprejel in jo tudi rešil. Zato so bili nedavno predstavniki zgoniške občine ponovno na deželni upravi in jo zaprosili vsaj za sredstva za ureditev vaških oest. Za ta dela bi potrebovali okrog 8 milijonov lir. Zgoniška občina pričakuje, da bo deželna uprava to njeno prošnjo sprejela, tako da bodo vsaj do' prihodnje turistične sezbne lahko uredili poti v vasi in da bodo Briščki v vseh pogledih dostojno sprejeli tuje in domače goste. Opozorilo konzorcija zaradi gradnje naftovoda Za postavitev služnosti za gradnjo naftovoda je potrebna POGODBA, na katero mora pogodbenik prostovoljno pristati. Zato nihče, niti v imenu družbe za naftovod (SIOT), ne more prisiliti nikogar, du pogodbo podpiše, kajti vsaka grožnja in pritisk sta po kazenskem zakonu (el. 610-612 k.iz. zak.) kazniva in je zato taka pogodba po civ. zakonu (čl. 1427-1434 civ. zak.) neveljavna. umvhiv. m ojuvui vi > . i-“i»-; iu. »v»t|inin*. da občinski odbor posveča še poseb-1 Ce pa proti volji prizadetega, kdo no pozornost največjemu turistič- samovoljno prihaja na njegovo po nemu kraju v občini. Briščikom, ki so s svojo znamenito jamo zasloveli po vsem svetu. Odbornik Hrovatin je obžaloval, da so ceste in poti v vasi v zelo slabem stanju, kar gotovo ni v skladu s turistično tako pomembnim krajem. Nato je opozoril na nujnost popravila ceste, sest, gre za motenje posesti (tur-bato possesso), kar je tudi kaznivo). Zato pozivamo vse prizadete naj ne podpišejo nikake pogodbe, ne da bi sc predhodno posvetovali, kajti na strani prizadetih posestnikov je zakon. stožilo in v hipu je za večno omahnil. Vest o tem v zadnji nedeljski številki Primorskega dnevnika nas je presunila. Zanj lahka smrt je tembolj strla njegovo družino — ženo in dvojico sinov — in sorodstvo to- in onstran meje. Smrt je nenadno prestrigla vezi z zglednim možem in očetom, dobrim sorodnikom, sposobnim zobozdravnikom in s človekom, v svojem bistvu skromnim in brez težnje po kakršnemkoli u-veljavljanju. Svoje notranjosti ni očitoval in le kdor ga je globlje spoznal, ga je mogel pra- vilno karakterizirati. Nekoč je on bil Frančko Duškov kot je bil Dutkov njegov pokojni brat Igo, pesnik našega Krasa, ali pa sestra — pesnica Dora. Družinska vzgoja mu je vcepila narodno zavest, ponos in ljubezen do rodnega kraja. študiral je na goriški gimnaziji in tamkaj maturiral. Medicinsko fakulteto je študiral In završil v Pragi. Kot je bil nadarjen in vesten študent, tako je veljal kot sposoben in vesten zdravnik. Po nekaj letih zdravniške prakse se je na Dunaju specializiral v zobozdravništvu. Po službenih mestih v raznih krajih — začetna praksa v Nabrežini, nato v Postojni, kot zobozdravnik v Beogradu in v Sloveniji (Borovnica) —■ se je po zadnji vojni vrnil v Nabrežino, kjer je opravljal svojo zobo-zdravniško prakso, v zadnji dobi — iz zdravstvenih razlogov — s skrčenim urnikom. Njegova življenjska pot Je končana in delovnik zaključen. Njegova gomila je ob oni njegove hčere — svojega tretjega ljubljenega otroka — na njivi večnega pobratimstva v Borovnici. Z bolestjo so se v torek ločili od nje svojci in sorodniki, s težkim občutjem njegovi stanovski tovariši in ostalo številno spremstvo, z ono- in tostran mejnikov. Blag mu spomin. Težko prizadetim in potrtim svojcem naše iskreno globoko sožalje. naša dolžnost in pravica. S tem pa ni rečeno, da se mi upiramo razvoju industrije. To bi bilo nesmiselno. Industrija naj se krepi in razvija, toda ne na škodo skupnosti in posameznikov. Industrijski obrati naj se gradijo, kjer so potrebni in naj zajamejo toliko zemljišča, kot ga potrebujejo. Pri postopkih za vsako razlaščevanj e pa se morajo upoštevati vsi zakonski predpisi. Ce bodo razlasti-telji spoštovali ta načela, ne bo toliko nezadovoljstva in protestov. Do sedaj marsikaj m bilo v redu, in še ni. Odkar se je začelo z razlastitvami, imata Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pre cej dela, skrbi in poti, da ščitita interese prizadetih in skupnosti. Ob razlastitvah za naf tovod je bil ustanovljen konzorcij prizadetih, nato pa se je formiral še drugi odbor. To dokazuje, kako je občuten in va žen problem razlaščevanj. Predlanskim pa je prišlo do večjega števila pritožb na sodišče. Izidi dosedanjih razsodb, ki so že veljavne, pa dokazujejo, kako so bile omenjene pritožbe utemeljene -in koristne. Zaradi vsega tega se je nekaj premaknilo na bolje, a ne še v zadovoljivi meri. Potrebna je še nadaljnja, krepka in dosled na akcija ustanov, organizacij in prizadetih. In to ne samo za dosego pravične odškodnine za razlaščena zemljišča in za razne služnosti, ampak tudi za striktno spoštovanje vseh zakonskih predpisov, za omejitev razlaščevanj le za dejanske potrebe v javno koristne namene. Ker nočemo imeti, kakor pravijo naši someščani, dlak na jeziku in si hočemo naliti čl stega vina, moramo še nekaj omeniti. Prvo: pooblaščeni, ali nepooblaščeni izvedenci, ki hodijo po vaseh vsiljivo nagovarjat prizadete lastnike, naj podpi šejo pogodbe glede služnosti za naftovod, naj si prihranijo ta trud, prizadeti pa naj jim postrežejo s kozarcem pristne domače kapljice in naj jih vljudno spremijo do vrat. Tako si bodo prihranili marsikatero razočaranje. Drugo: izvedeli smo, da so nekateri prizadeti lastniki, ko so izvedeli, da je konzorcij dosegel višje cene, pohiteli na vodstvo industrijskega pristanišča in že prodali svojo zemljo. To je sicer njihova zadeva. Svoje zemljišče lahko tudi podarijo, ali ga prodajo za mali denar, toda potem naj ne tarnajo in se pritožujejo. Ce so med temi tudi člani konzorcija ali odbora in so to napravili brez vednosti in dogovora s svojo organizacijo, tedaj jim moramo odkrito reči, da so dvakrat slabo napravili. Tako škodujejo sebi, drugim prizadetim lastnikom in skupni akciji. Morda je bil kdo prisiljen, zaradi svojih posebnih razmer na ta korak, toda njegova dolžnost — in korist — bi bila, da prej obvesti in nastopa s predstavniki svoje organizacije. Tretje: tisti, ki po razlastitvah ne bo imel več svojih zemljišč, ali mu bo ostala le krpa zemlje, bo znal ceniti, koliko je zemlja vredna. Četrto: zemljišče se proda enkrat. Tega naj se zavedajo tisti, ki bodo dobili denar, da jim ne bo zbežal iz rok, da ga bodo znali pravilno in koristno uporabiti, oziroma vložiti. Ta zadnji opomin je potreben bolj kot si nekdo misli. A. B. TRBIŽ Trbiž Je edini kraj v Kanalski dolini, ki je narasel v večji meri. Postal je pomemben trgovski center na stičišču treh meja m pomembno prehodno cestno in železniško vozlišče z velikim osebnim in tovornim prometom. Po zadnji vojni se Je naselilo v Trbižu zelo veliko število ljudi in si zgradilo stanovanja, pa tudi precej trgovinskih in obrtnih prostorov. S tem prebivalskim in urbanističnim porastom Trbiža pa se niso vzporedno razvijale potrebne komunalne strukture: vodovodna mreža, kanalizacija, javna razsvetljava in vrsta drugih občinskih služb. Razen tega se je povečalo število učencev v šolah in zaradi tega so postale stare šolske stavbe nezar dostne. Nova enotna srednja šola bo tudi terjala več učilnic. Nova dežela s povečanim delokrogom mora reševati tudi v Trbižu vrsto vprašanj s področja javnih del. Zato je deželni odbornik za javna dela dr. Masutto stopil v stike z občinsko upravo na Trbižu za reševanje teh problemov. Kot kaže prašanje avto ceste Vi-dem-Trbiž, smatra sedanja deželna uprava Trbiž za toliko važno središče mednarodnega osebnega in tovornega prometa, da ne bo ostala samo pri običajnem interesiranju, ampak da bo dežela vložila tudi velika gmotna sredstva za reševanje trbiških občinskih problemov. Dve divji Bistrici v Beneški Sloveniji Po povodnjih je najtežje delo popravljanje škod, ki so jih napravili hudourniki. Prištin-ska Bistrica (Chiaro) je od nesla ali izkopala precej bregov pri Prištintu. Cesto, ki veže Tavorjano s Kanaličem in Ma-žerolami so zdaj toliko zakr pali, da je že mogoč promet po njej, kjer so odmetali ■ aii pa utrdili usade, ki so se spustili na cesto ali pa jo odnesli. Niso pa še zgradili mostu pri MOntini, ker čakajo, da bi civilni urad zgradil popolnoma nov most, pa bodo začasno napravili lesenega Obe Bistrici: Prištinska in Ta-vorjanska sta vsi vražji. Imata čisto prozorno vodo in se zato tako imenujeta Bistrici, ali po italijansko Chiarč, kakor so že pred desetletji prevedli njuno ime v italijanščino. Toda vsak nekoliko daljši ali večji naliv napolni njuni strugi ter takoj podivjata zaradi velike strmine in golih pobočij, po katerih tečeta. Furlani v ravnini ju preklinjajo, ker jim vsako leto opustošita polje. Brez definitivne sistematizacije od Uvira do izliva ne bo miru. V soteski Stupica je zrahljalo in podkopalo pomembno državno cesto, ki pelje od državne meje pri Robiču. Cestno podjetje ANAS hiti, da bi utrdilo cestne nasipe, še preden se bodo v letošnji viharni jeseni razdivjale nove nevihte po pobočjih Matajurja in Mije. MARIJU BATIČU v slovo .■t'*,: v Jesenska harmonija barv je slikala domači vrt. Obkrožujoča nas ((Griža« je ob jasnem, prekrasnem jesenskem zatonu zibala svoja krvavo zlata grmičja po kamenenih pobočjih. Tedaj sta vidva odhajala, zdrava, mlada, v srcu, v duši prepoštena za divjo tujino. Za dve leti, samo za dve leti sta v soizah (vi in mi) nas tolažila. Goljufiva kača vaju je zvabljala v mrzlo Argentino, bilo je dobro za-meseno, že tedaj preganjanje primorskih Slovencev. Ta doba dveh let se je zavlekla v štirideset. Celo življenje polno razočaranj, trpljenja in največ tiste strašne bolezni, ki jo dš še tujina našemu človeku, domotož-nost. Zavedna draga sestra, zvesta žena, plemenita mati, bila je kot ptička selivka, ki nenehno čaka, da vzleti tja kjer se je rodila, kjer je tričetrt srca pustila. Zaman je čakala ta letni čas, kot strupene kače prilezli stoteri so vzroki in spet tisoč hrepenenj je bilo treba požreti. V nočeh tihih brez spanja se je njena fantazija vsedla na oblak, ki jo je prinesel v rodni kraj ali pa v čolnič, ki preletel je ocean in jo srečno pripeljal v svojo tržaško pristanišče. A nikoli ni dočakala ta veliki dan, tam na tujem je življenje strto omahnilo. Pri srčno dobrih otrocih vendar Marjo ostal si sam, v težkih letih odsotnosti si tam si daleč ustvaril novo domovanje. S svojim plemenitim značajem si pridobil si mnogo prijateljev raznovrstnih ras. Bil si tudi predsednik nekega dobrodelnega društva, kjer ste s prostovoljnimi prispevki pomagali potrebnim, pa naj. j e bil bele ali črne polti, domačin ali tujec. Visoko so te cenili. Po štiridesetih letih si se odpravil, da obiščeš rodno grudo, da zadostiš pred smrtjo svojemu kroničnemu hrepenenju, da zapustiš za nekaj mesecev svoje sedanje mesto- «lepi Tucu-man«, ki je v osrčju Argentine, troje kot ti po srcu dobrih o-trok ter še osem v tebe zaljubljenih nečakov. Tukaj v Trstu na videz tvoje dobro zdravje se je sprevrglo v zavratno bolezen. Odšel si za kratek čas na morje k sestrični v bližnji Gra-dež, kjer si bil za časa Avstrije vojak - mornar. (Tedaj ko ste se prepuščeni sami sebi potepali s čolni po Jadranskem morju in — namesto v ((sovražnika« ste ročne bombe metali v morje, da splašili ste ribe ter jih polovili, spekli in lačni se — najedli). A namesto, da bi se tu ODomogel, si v noči 23. septembra izkrvavel, ker je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Tu v Gradežu je zastal korak-tvojega trudnega življenja. Tu je tvoj grob, Jadransko morje, ki si leta in leta z ženo vred po njem hrepenel in ga sedaj za kratek čas zaljubljeno gledal. Da, to morje bo ob tvojem vodnem spanju pelo svojo uspar vanko. Pausuod je u svete patreb velikeh, duoste buštva. satu us’ke prilike pamuč ustanovan. Tn delč, je blo’ tu geslo tuajga društva! Ruakuo na sreje. Manj kapric ledji. Saj nej patreba zmize res grmade ruož. Naj lepo cvetje jema vrt. Ti, ke se bjeu res u srce muož, se rjeko: Pasjebno še, kar buo se z namuo pajegrala smrt. MARIJA MIJOT Poplave na Goriškem Zaradi neobičajno močnih nalivov je nastal na Oslavju zemeljski usad, ki meri več stotin kubičnih me-trov, saj se je premaknila zemlja v dolžini kakih 80, v širini 40, v globini pa tudi do 3 metre. Usad je nastal na posestvih kmetovalcev Sfiligoja iu Klanjščka z «Brjača>* na Oslavju. Zemlja se je najprej premaknila v Sfiligojevem vinogradu, voda pa jo je potem naplavila v Klanjšekovega. škoda znaša več sto tisoč lir. Na sliki Sfiligoj, ki kaže na razdejanje v vinogradu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiMiiiiniiiHiiMitMiiiiiiiiiiiiii 'Hafatakefia kpodfra rut du-eta (Nadaljevanje s 3. strani J Spomnil se je, da je Schultz pb vojni izginil; mislili so, da je mrtev ali da se skriva v Južni Ameriki. Sedaj ga je videl pred sabo; nadut, krut gobec pod lasmi, ki so bili ostriženi na krtačo, okoli ustnic posmehljiv izraz, še strašnejši od te pošasti je bil Gluckman. Po kakšni usodni pomoti se je mogel znajti tu, pred človekom, čigar na j ljubša žrtev je bil, pred človekom, v katerega se je bil s tako naslado zagrizel, zagrizel vsak dan dolgega leta in več — kako je deloval mehanizem njegovega brezumja, ki ga je silil prihalati sem in ga hraniti večer za večerom, namesto da bi ga ubil ali pa izročil policiji? Schdnenbaum je začutil, da se mu hoče zmešati: to, kar je videl, Je po svoji strahoti prekašalo vse meje. Poskušal je kričati, vpiti na pomoč, hujskati ljudi, a odpiral je samo usta in krilil z rokami — in ostal je tam in z izbuljenimi očmi gledal, kako Gluckman odpira steklenico piva in nataka kozarec. V takile popolni odsotnosti Je moral ostati dobršen čas, saj je zaradi nesmisla vsega, kar je videl, izgubil občutek za stvarnost Sele ko je začul ob sebi pridušen vzklik, se je zbral. V lunini svetlobi je zagledal Gluck-mana. Moža sta se gledala, prvi z nerazumevajočim ogorče- njem, drugi z zvitim, toliko da ne krutim smehljajem in z očmi, ki so gorele v ognju zmagoslavne brezumnosti. Potem je Schonenbaum zaslišal svol glas. «Sa,1 te je mučil dan na dan, vse leto! Te trpinčil in te pribijal na križ! In namesto, da bi stopil na policijo, mu prinašaš vsak večer hrano? Je to mogoče? Saj sanjam! Le kako moreš?« Na Gluckmanovem obrazu se je prekanjeni izraz še poglobil in iz globin stoletij se je dvig nil tisočleten glas, ki je krojaču naježil lase in otrpnil srce: »Obljubil mi je, da bo gič boljši.« dru- Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.7. najnižja 14.8. ob 19. url 18.2; zračni tlak 1016,5 raste, vlaga 82 odst., veter severozahodnik 6 .km na uro, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 3. oktobra Terezija Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.43. Dolžina dneva 11.38. Luna vzide ob 14.48 in zatone ob 23.16 Jutri, PONEDELJEK, 4. oktobra Frančišek SE EN DELOVNI USPEH LADJEDELNICE SV, MARKA Srečna splavitev motorne ladje «Ziemia Szciecinska za Poljsko Poljski mornariški minister Burakievicz omenil možnost novih naročil v italijanskih ladjedelnicah Včeraj dopoldne ob 11. uri so v ladjedelnici Sv. Marka srečno splavili motorno ladjo za razsuti tovor «Ziemia Szczecinska«, ki je bila zgrajena na pobudo Fincantieri in prodana poljski državni pomorski družbi. Nekaj trenutkov potem, ko je botrica ladje soproga poljskega veleposlanika v Rimu gospa Tamara NVillmann prerezala trak s tradicionalno buteljko šampanjca, je direktor ladjedelnice inž. Verzegnassi dal zadnja navodila za splavitev ladje, ki je — kot je to že tradicija za tržaško ladjedelnico — perfektno zdrsela v objem morja ob ploskanju graditeljev, povabljenih in ob tuljenju ladij, ki •o zasidrane v bližini. Po splavitvi je predsednik CRDA inž. Vignuzzi v kratkem nagovoru pozdravil vse prisotne in podčrtal, rta je splavitev ladje «Ziemia Szcze. cinskai) rezultat obnovitve delovnih odnosov s Poljsko, ki je v preteklosti že bila med tistimi 23 državami, za katere so CRDA od leta 1920 do danes zgradile 729 ladij vseh vrst in nosilnosti. Ladjedelnica v Tržiču je namreč leta 1935 zgradila za Poljsko motorni potniški ladji «Pilsudski» in «Batory». Za ladjo «Ziemia Szczecinska« je inž. Vignuzzi poudaril zlasti njeno tehnično formulo, nato pa se je zahvalil poljski vladi in družbi Cen-tromor in Varšave za zaupanje ter izrazil željo, da bi v okviru trgovskih sporazumov, ki so bili nedavno sklenjeni v Rimu, lahko v ladjedelnicah CRDA splavili še druge ladje za Poljsko, Podtajnik poslanec Stefano Ric-cio je v svojem govoru zlasti visoko ocenil delovno sposobnost osebja in tehnikov ladjedelnice, se ponovno zahvalil poljski vladi za zaupanje, ki Jo Je izkazala tržaški ladjedelnici in sporočil, da je prav včeraj poslanska zbornica odobrila zakon o prispevkih ladjedelnicam za gradnje in popravila. Seveda ne gre za zakon, ki bi lahko rešil krizo ladjedelnic, pač pa za zakon, ki ohranja ladjedelnice pri življenju, ki jim je v pomoč in ki daje možnost v okviru skupne politike doseči racionalizacijo ladjedelnic na način, da bo Italiji zagotovljeno to delovno premoženje, ki je tako pomembno. Poslanec Riccio je na to naslovil pozdrav predsedniku republike Saragatu, ki bo poljskemu narodu ponesel želje po miru, napredku in blagostanju. Za njim je spregovoril generalni direktor »Polish Steaship*, ki upravlja ladje, dr. Karger. Dr. Kgrger je izrazil zadovoljstvo, da sta obe ladji zgradile prav CRDA, ki se ponašajo z zgraditvijo ponosa italijanske trgovske mornarice ♦ Raffaello* in izrekel prepričanje, da se bodo kvalitete gradenj v CRDa odrazile tudi na obeh ladjah za Poljsko. Končno je spregovoril še minister za trgovsko mornarico poljske vlade dr. Jannsz Burakievicz, ki je v svojem govoru omenil borbe, ki so jih vodili Italijani in Poljaki za dosego svobode in poudaril odlične odnose med obema vladama na kulturnem in gospodarskem polju. Potem ko je izročil našim delavcem tople pozdrave delavcev poljskih ladje- delnic, je omenil, da je poljska ladjedelniška industrija popolnoma zavzeta do konca 1970 in da je zato verjetno, da bo Poljska naročila še druge ladje v italijanskih ladjedelnicah. Glede na prijateljstvo, ki obstaja med obema državama je minister omenil, da prav sedaj gradijo v neki poljski ladjedelnici ladjo, ki bo nosila ime po junaškem Francescu Nullu, ki Se je boril za osvoboditev Poljske. Končno se je poklonil predsedniku Saragatu, ki bo v kratkem obiskal Varšavo in izrazil željo, da bo med njegovimi razgovori na Poljškem govora tudi o pomorskem sodelovanju med obema državama in tudi o konkretnih stikih s CRDA. Slovesnosti splavitve so prisostvovali poljski minister za trgovinsko mornarico dr. Janusz Bura-kievioz, poljski veleposlanik v Rimu dr. Adam Willmann in druge osebnosti poljskih gospodarskih ustanov. Italijansko vlado sta zastopala podtajnik v mini- strstvu za trgovsko mornarico dr. Stefano Riccio in italijanski veleposlanik na Poljskem Enrico Ail-laud, za Fincantieri sta bila prisotna predsednik poslanec Giorgio Tupini in svetnik glavnega direktorja Ermano Guam. Gostitelji so bili predsednik CRDA inž. Vignuzzi, upravni delegat inž. Carnevale in glavni direktor dr. Tartareli. Med povabljenimi so bili namestnik vladnega komisarja prefekt Molinari, dr. Ma-sutto za deželni odbor, predsed nik p.krajine dr. Savona, župan dr. Franzil, senator Vidali, poslanca Belci in Bologna ter drugi. Ladja »Ziemia Sczecinska* ima 23.725 ton in je tretja iz serije šestih enakih enot, ki jih CRDA gradijo na pobudo Fincantieri. Dolga je 190.46 m, široka 22.80 m, visoka do glavnega mostu 14 m, njen grez znaša 9 85 m, prostornina njenih palub je 30.400 kub. m, ki lahko sprejmejo 22.100 ton žita ali rude. PLEMENITA POBUDA V ZGONISKI OBČINI Za spomenik padlim žrtvam so nabrali že 178.000 lir Nabiralna akcija za zgraditev spomenika se nadaljuje Za zgraditev spomenika žrtvam osvobodilne borbe v zgoniški občini so prebivalci zgoniške občine doslej zbrali že 178.250 lir. Nabiranje prispevkov se nadaljuje. Objavljamo seznam darovalcev po vaseh: SALE2 Ostrouška Emil, 8, L 5.000; Pegan Josip, 7a, 2.000; Budin Ana, 32, 250; Skrij Herman, 35, 1.000; Gruden Ivanka, 25, 500; Marušič Angela, 20, 2.000; Grilanc Pepka, 15, 300; Stanič Franc, 12, 500; Grilanc Ivan, 2, 1.000; Sardoč Alojzija, 34, 300; Stubelj Karel, 49, 500; Budin Stana, 65, 500; Furlan Franc, 50, 2.000; Škrk Janko, 51, 1.000; Pirc Alojz, 48, 500; Štolfa Karel, 46, 1.300; Škrk Franc, 57, 500; Rebula Janko, 47, 500; Škrlj Sveta, 44, 1.000; Perčič Josip, 43, 1.000; Rebula Josip, 60, 1.000; Škrk Josip, 61, 300; Milič Marija, 42, 100; Rebula Janko, 30, 1.300; Grilanc Dušan, 24, 1.000; Škrk Štefanija, 26, 500; Peric Albert, 27, 1.000; Kocman Josip, 19, 2.000; Kocman Marija, 17, 1.000; Pavlina Tončka, 16, 200; Obad Janko, 14, 1.500; Pegan POJASNILO KONZORCIJA RAZLAŠČENIH LASTNIKOV ZEMLJIŠČ Neutemeljene so ponudbe družbe SIOT ne pa pravične zahteve razlaščencev Ali je enkratna odškodnina 30 lir na kv. ni za služnosti naftovodu pravična odškodnina? Pravice prizadetih morajo biti pošteno spoštovane! Konzorcij razlaščenih nam je poslal v objavo naslednje objasnilo. «11 Piccolo« je 30.9. t.l. objavil na četrti strani — tržaška kronika — članek z naslovom «Pospešena dela za zgraditev naftovoda«. Beroč ta članek, predvsem del odstavka ...«Največje težave so še vedno pri nekaterih področjih, koder bo speljan naftovod, od Doline do Medje vasi. Italijanska družba za čezalpski naftovod smatra, da so zahteve posameznih lastnikov zemljišč pretirane, in (družba) je pripravljena se pogajati na podlagi pravičnosti in pravice, ne pa priznati kake neutemeljene zahteve.«... bi bilo javno mnenje lahko zavedeno v zmoto in mislilo, da gre na eni strani za to «italijansko» družbo (pri kateri je 90“'o tujega kapitala), ki hoče v bjagflr mestnega gospodarstva čimprej' zgladiti naftovod, medtem ko posamezni lastnici zemljišč iz..sam? kljubovalnosti in , sebičnogtt ovirajo «z neutemeljenimi zahtevami« to dobrodelno podjetje. Resnica pa je precej drugačna, zlasti če se upoštevajo ponudbe, ki jih je SIOT po svojih pooblaščencih sporočila posameznim lastnikom ali njihovemu konzorciju. Iz tega izhaja, da hoče SIOT obremeniti zemljišča z večno služnostjo proti plačilu skrajno majhne odškodnine — komaj 30 lir za kvadratni meter. Naj bi bila to pra- liiiuiiiiiiiiiiiimiiimim mim n imm m ii umi milil iiiniiimiiiiiii iii iiiiii mn iiiMim m iiimiiiiiiiiimmmm V TOREK SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA Značilnosti novega paviljona v pokrajinski umobolnici Zgraditev paviljona z opazovalnim in zdravstvenim oddelkom za moške bo stala 300 milijonov lir iz sklada za Trst Pokrajinski odbor, ki se bo sestal v torek, ima na dnevnem redu vrsto upravnih sklepov, hkrati pa bo proučil številna vprašanja, ki bodo na dnevnem redu pokrajinskega sveta, ki se bo sestal 11. t. m. V petek so si odborniki pod vodstvom predsednika dr. Savone o-gledali umobolnico pri Sv. Ivanu in so se še posebno zanimali za gradnji novega paviljona, v katerem bosta opazovalni in zdravstveni oddelek za moške. Pri ogledu bolnišnice so predsednika in odbornike spremljali pooblaščeni glavni tajnik pokrajinske uprave, ravnatelj oddelka za javna dela pokrajinske uprave in ravnatelj bolnišnice. Načrte za novi oddelek je napravil oddelek za javna dela pokrajinske uprave spo-razumno z ministrstvom za zdrav-stvo, ravnateljem bolnišnice, pokrajinskim zdravnikom in načelnikom civilnega tehničnega urada v Umobolnica pri Sv. Ivanu je bila zgrajena leta 1908 in ima 32 paviljonov. Doslej so že modernizirali osrednjo kuhinjo in ogrevalne naprave ter postopoma preurej ujejo posamezne paviljone. V zadnjih letih pa so zgradili tri nove paviljone in sicer: paviljon z opazovalmm in zdravstvenim oddelkom za žen-ske, paviljon za zdravljenje tuberkuloze za ženske in za moške ter skoraj popolnoma obnovili paviljon za nalezljive bolezni za ženske m za moške. Novi paviljon bo imel v pritličju opazovalni oddelek, v prvem nadstropju pa zdravstveni oddelek. Oddelka bosta popolnoma ločena in avtonomna ter bosta opremljena z vsemi potrebnimi zdravstvenimi in drugimi napravami. Opazovalni oddelek bo imel vhod v neposredni bližini glavnega vhoda v bolnišnico, tako da bo lahko bolnik prišel naravnost na opazovanje, ne bi bil poprej prišel v stik z drugimi bolniki v bolnišnici. Oba oddelka novega paviljona bosta imala vsak svojo dnevno sobo, jedilnico, prostore za izolacijo, za zdravniške preglede in za nadzorstvo. V novi stavbi bo tudi učilnica, v kateri bodo praktični in teoretski tečaji za zaposleno osebje v paviljonu. Opazovalni oddelek bo imel 41 postelj, zdravstveni pa 37; skupno bo novi paviljon razpolagal z 78 posteljami. Poleg tega pa bo imel še šest sob za izolacijo. Stroški za nov paviljon bodo znašali 300 milijonov lir, ki jih je pokrajinski upravi odobril vladni komisariat v okviru sklada za Trst. Zahteva delavcev po ohranitvi Sv. Marka Delavci ladjedelnice so pred vhodom namestili velike transparente, ki so jih nosili ob protestnih stavkah in pohodih po mestu in na katerih je zapisano, da hočejo delati ter da »ladjedelnica ne sine umreti*. Med splavitvijo so razdelili vsem udeležencem in delavcem letak FIOM-CGIL, ki pravi med drugim, da bi morala biti po načrtih Fincantieri ta splavitev ena izmed zadnjih, preden bi preusmerili dejavnost ladjedelnice. Proti tem nameram so se delavci in vsi meščani borili in so pripravljeni na nadaljnjo borbo, da bi se preprečili načrti, ki ne bi škodovali le našemu marveč tudi vsedržavnemu gospodarstvu. Letak pravi, nadalje, da FIOM-CGIL pozdravlja to splavitev, ki dokazuje strokovno sposobnost de lavcev in tehnikov te nesmisel-nost načrtov o ukinitvi ladjedelnice. Letak se končuje z resolucijo, ki so jo sprejeli na ustanovnem kongresu sindikata ladje-delskih delavcev, ki deluje v o-kviru FIOM. Resolucija svetovalcev SS proti novim razlastitvam Svetovalska skupina Slovenske skupnosti je tudi dolinskemu županu Dušanu Lovrih! poslala resolucijo v zvezi z razlastitvami v dolinski in miljski občini za potrebe industrijskega področja, o kateri naj bi občinski svet razpravljal na svoji prvi seji in sprejel sklep, kot je rečeno v resoluciji, da nasprotuje nameravanemu načrtu in poziva vse pristojne oblasti, naj upoštevajo razloge, ki so navedeni v resoluciji in ne izdajo dovoljenja za razširitev industrijske cone, ki bi na področju dolinske in miljske občine zavzela novih 2.000.000 kv. metrov. vična odškodnina, ki jo ponuja SI OT? In pri tem je treba upoštevati, da bodo mnoga zemljišča zaradi te služnosti izgubila mogoče tudi več kot polovico današnje vrednosti. Niso torej lastniki, ki postavljajo zahteve (ker ne zahtevajo prav nič, kvečjemu SIOT nekaj od njih zahteva), ki povzročajo zastoj. Nihče, pa niti lastniki prizadetih zemljišč, ne oporeka vloge, ki jo bo lahko čezalpski naftovod imel pri izboljšanju nerožnatih tržaških gospodarskih razmer. Toda bilo bi pa tudi zgrešeno, in vsega upoštevanja vredni zaključki konference za tržaško gospodarstvo so lahko merodajni, mu priznavati vlogo vse-leka, tako da bi mu pripisali tako veliko vsesplošno korist, da bi to navajalo k temu, da se popolnoma prezrejo upravičeni interesi stotin državljanov, ki ne zahtevajo nič, razen da se z njimi ravna korektno in se jim izplača pravična odškodnina. Ce so bile in so zapreke za pravično in sporazumno rešitev, jih ni prav gotovo mogoče pripisati pomanjkanju dobre volje prizadetih lastnikov, ne tega konzorcija, ki jih v veliki meri ščiti. Njegovi predstavniki so namreč že marca t.l. opozorili SIOT na posebnosti našega področja, kjer ob tako velikem naseljenem središču kot je naše mesto in ob tako majhni razsežnosti pokrajine se lahko vsa zemljišča smatrajo za gradbena, kjer ni praktično mogoče na kra-ških tleh po opravljenih delih vzpostaviti prejšnje stanje in zaradi vsega tega na potrebo poprejšnje proučitve in rešitve načelnih vprašanj, nakar bi podrobnosti laže rešili. Da se SIOT, potem ko so se ji zdeli ti predlogi preuranjeni in ko si je zapravila naklonjenost in zaupanje prizadetih, ko je že ob času začetnih del stopila na zasebne lastnine brez predhodnega obvestila, prezirajoč točna določila zakona, znajde pred težavami, ko se ji mudi vprašanje rešiti, prav gotovo ne more povzročiti začudenja. Toliko ne zaradi polemike, ampak da je javnost točno obveščena. Delovanje dežele Na zadnji seji deželnega odbora je podpredsednik prof. Dulci poročal o razgovorih, ki jih je imel v Rimu s podtajnikom ministrstva iia prevoze Mannironijem. Podtajnik je Dulciju zagotovil, da ne bo njegovo ministrstvo ukinilo nobene železniške proge, preden se ne bo posvetovalo z deželnimi organi. V prejšnjih dneh je bil v Trstu dr. Franco Archibugi, ravnatelj centra za gospodarske študije in načrtovanje v Rimu, ki je imel nalogo, da uskladi začetne raziskave z izdelavo načrta za razvoj dežele. Dr. Archibugi se je večkrat sestal v deželnih uradih za načrtovanje z odbornikom Co-ciannijem. Razen tega se je kasneje sestal tudi z odbornikom za industrijo Marpillerom ir odbornikom za javna dela Masuttom. Predsednik deželnega odbora Berzanti je pooblastil deželnega svetovalca Metusa, naj zastopa našo deželo na izrednem kongre su za združitev Evrope ki je te dni v Cannesu v Franciji. V torek seja deželnega sveta V torek se zopet sestane deželni svet, ki bo nadaljeval razpravo o osnutku svetovalcev KPI o ustanovitvi raziskovalne komisije ‘/a- vprašarfja Izseljencev. Svetovalcem so razdelili, tudi poročilo tretje komisije o zakonskem o- Pri“,tKlJ,.,^f,h)oki:i.5tja.n5'k,ih“'5.\fetoval-cev, ki se tiče prispevkov dežele za pospeševanje strokovnega pouka delavcev. Delegacija kovinarjev odpotuje v četrtek v Rim Predsednik poslanske zbornice Rucciarelli Ducci je na posredovanje poslanca Maria Lizzera sporočil, da bo sprejel odposlanstvo obeh sindikatov kovinarjev iz Trsta, ki bo odpotovalo v Rim, da izroči peticijo z 20.000 podpisi Tržačanov za rešitev ladjedelnice Sv. Marka. Bucciarelli Ducci bo sprejel odposlanstvo isti dan kot predsednik senata Merzagora, to je v četrtek. Staro pristanišče je treba ohraniti in okrepiti Na zadnji seji pomorske sekcije gospodarske konzulte trgovinske zbornice so proučili vprašanje o-krepitve tržaškega pristanišča. Poudarili so, da čeprav ostaja še vedno v veljavi nujnost dokončne ureditve pomola VII in modernizacije naprav v Novem pristanišču, je treba še vedno ohraniti Staro pristanišče kot neločljiv del pristaniških nanrav. Staro pristanišče bo treba usposobiti predvsem za potrebe malih in srednjih ladij, kot na primer za manipulacijo povrtnine in sadja itd. Nadalje so na sestanku poudarili, da bo moralo predsedstvo zbornice še naprej zahtevati od pri. stojnih oblasti čimprejšnjo ustanovitev Avtonomne pristaniške ustanove, ki bo morala predstavljati odskočno desko za nadaljnji razvoj pristaniških dejavnosti. Just, 6, 1.500; Grilanc Karel, 4, 1.000; Milič Egidij, 41, 1.000; Pegan Karel, 38, 2.000; Ostrouška Karel, 47, 1.000; Auber Janko, 66, 200; Pirc Ivanka, 62, 1.000; Auber Alojz, 58, 1.000; Gruden Marija, 56, 1.000; Vesnaver Marija, 55, 500; Škrk A-lojz, 54, 300; Svetlič Ivanka, 53, 1.000; Rebula Zorko, 63, 1.000; Rebula Stana, 69, 1.000; Doljak Ivan, 64, 200; Škrk Stanko, 64, 1.000; Obad Darko, 64, 500; Milič Bruna, 64, 1.500; Valentino Marija, 45, 500; Milič Boris, 37, 1.500; Pirc Marija, 36, 1.000; Škrk Alojz, 33, 1.000; Grilanc Leonard, 23, 1.000; Škrk Janko, 18, 1.000; Grilanc Pierina, 59, 1.000; Orel Viktor, 3, 500; Budin Franc, 1, 1.000; Budin Robert, 5, 1.000; Severi Lidija, 13, 500. ZGONIK Guštin Josip, 3, 40.000; N. N. 2.000; Milič Viktor, 48, 3.000; ŠK KRAS 20.000; Budin Stanislav 10.000. GABROVEC Sedmak Robert, 24, 2.000; Cer-njava Emil, 52, 1.000; Furlan Frančiška, 53, 3.000; Cibic Frančiška, 25, 1.000; Cernjava Ivan, 57, 1.000; Cernjava Karel, 16, 1.000; Furlan Angel, 28, 1.000; Furlan Pavel, 5, 1.000; Kralj Albin, 32, 2.000; Vergi-nela Cvetko, 14, 1.000; Furlan Ivan, 3, 2.000. REPNIC Milič Edvard, 21, 1.000; Milič Danilo, 21, 1.000; Milič Marija, 21, 500. DEVINSCINA Prašelj Josip, 1?, 1.000; Regent Ivan, 10, 5.000; Štoka Anton, 2, 10.000; Šegina Marij, 4a, 1.000; Ver. ša Josip, 4, 500; Dolenc Ana, 5, 5.000. BRIŠCIKI Hrovatin Albin, 9, 2.000. Odporniški večer v Ljudskem domu 1 V soboto. 9. t.m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonni-na 19 prireditev v čast odporniškemu gibanju v Italiji in v znak solidarnosti z narodi, ki so jih napadli imperialisti. Najprej bo imel senator Vidali zanimivo predavanje, nakar bo skupina «Canzonicre Pcpolare Itallano« zapela venček pesmi -«Nostra legge e la liberta« lz španske meščanske vojne ter iz Italijanskega in mednarodnega odporniškega gibanja. Peli bodo Lui-sa Ronchini, Guaitiero Bertelli in Alberto d'Amlco, ki so že dosegli velike uspehe v drugih italijanskih mestih. Vstop bo prost. Vpisovanje v tečaje za pouk ruščine Na sedežu Združenja Italija -ZSSR v Trstu Ul. S. Nicolb 11/11, tel. 29403 je v teku vpisovanje v tečaje ruskega jezika. Pouk bo letos tudi v slovenščini. Vsi, ki se želijo vpisati, naj se oglasijo na sedežu vsak dan od 17.30 do 20. ure. Openska mladina na izletu na Dolenjskem V nedeljo 26. septembra je Mladinski krožek - Opčine organiziral enodnevni mladinski izlet po Dolenjski. Izbrali smo si Dolenjsko, ker je ta kot slovenske zemlje le malodko videl, čeprav ga vsi poznamo po knjigah, pesmih ali kako drugače. Izleta se je udeležilo več kot štirideset mladih ljudi in kljub slabemu vremenu veselja, petja in smeha ni manjkalo. Prva postaja je bila Ribnica, kjer pa zaradi dežja nismo videli dosti. Nekateri so se raztepli po mestecu in kupovali suho robo. po kateri je Ribnica znana daleč okrog, drugi pa so postanek izkoristili zato. da so se okrepčali. Daljši postanek je bil v Kočevju, kjer se je reprezentanca Opčin pomerila v nogometu s klubom «Zidar» iz Kočevja. Rezultat tekme bomo kar zamolčali, naj se le tudi na tem mestu zahvalimo Kočevcem za pristno dolenjsko prijaznost in gostoljubnost. Po kosilu smo se iz Kočevja odpeljali v slikovito Belo krajino in se ustavili v Črnomlju, njenem središču. Kot drugod, tako nas je tudi tukaj očarala lepota pokrajine in prijaznost prebivalcev. Vrnili smo se skozi Ljubljano, vmes pa smo na Otočcu posedli za mize in ob kozarčku cvička peli slovenske pesmi. Ob tem zdaj veselem, zdaj spet otožnem in polglasnem petju, nas je srečala tema. Ker pa nas je pozneje zalotila še nevihta, smo vozili z Otočca neprestano do Sežane in se šele tu ustavili, da potrošimo zadnje dinarje in se zazibljemo ob zvokih olasbe. Izlet je vsekakor lepo uspel in želeli bi, da bi prihodnji izleti, kot tudi kulturne prireditve, zbrali skupaj čimveč mladine, čimveč ljudi dobre volje in to ne glede na politično pripadnost in druge individualne posebnosti. Mladinski krožek - Opčine je nestrankarska organizacija, ki želi poživiti kulturno-prosvetno in športno delovanje o-penske mladine. Zato vabimo vsakogar. ki čuti potrebo po takem udejstvovanju, vsakogar, ki mu je pri srcu domača vas, vsakogar, ki se čuti Slovenca, naj pride v naše vrste in naj po svojih močeh pomaga, da znova oživimo našo vas, ki je takorekoč prestolnica gornjega Krasa. Do sedaj je Mladinski krožek -Opčine, ki smo ga ustanovili spomladi, sprejel organizacijo proslav v okviru STEDO na Opčinah in okolici, zanimal se je za stanje Prosvetnega doma na Opčinah, raznašal je po Opčinah razglednice o spomeniku bazoviškim žrtvam pri Sv. Ani, zadal si je nalogo, da zgradi na Opčinah igrišče za odbojko in košarko in začel z zbiranjem denarnih sredstev, v načrtu ima dramske prireditve, filme, predavanja, literarne večere, pevski zbor in slično. Program, ki smo si ga zadali, je torej obširen in upamo, da ga bomo vsaj delno čimbo-Ije uresničili. Naj zaključimo s trdno vero, da bomo v. 'kratkem spet poročali o kaki uspeli akciji našega krožka in da bomo čez čas lahko rekli, da so se Opčine zbudile in se združile v narodni žhvesti. Odbor MKO V Medji vasi sestanek odbora za pomoč razlaščencem Odbor za pomoč razlaščencem sklicuje v ponedeljek, 4. t. m. ob 20.30 uri v Medji vasi — v gostilni —■ sestanek. Vabljeni so vsi lastniki zemljišč, preko katerih bo speljan naftovod. Z Županstvo sporoča, da bo od jutri dalje dovoljeno voziti po Ulici Raffineria v obeh smereh. Hkrati pa bodo prepovedali parkiranje vozil na strani lihih hišnih številk. Zagrešil je nemoralna dejanja V počastitev spomina pok Marije Martelanc daruje družina Škerl 1000 Ur za Dijaško Matico. V počastitev spomina naše nepozabne mame Marije Martelanc roj. Ferluga daruje Marta Puhali 5000 tir za sklad Sergija Tončiča, 5000 tir za Slovensko dobrodelno društvo, in 5000 tir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Marija Batiča darujejo za Dijaško Matico: Marija Kjuder Cigoj 2000, Marija Mijot 2000, brata Tonin in Milko 2000, Vojko Mijot in mati 2000, nečak Dario 1000, Canciani V. 1000, Tonin Parovel 1000 in Marija Ribič Brana 1000 lir. Namesto cvetja na grob pokojnega dr. Fortunata Mikuletiča daruje dr Vida Pečarič 5000 lir za Glasbeno Matico. ...............................................im......Hlinili........iiiiii...................tnninnin..............................lunnnnuunniunnnunuunni Astor (Pa,). T. Stavros (Ma.), Arda (Bo.), Axum (Et.), D Eagle (Li.), Vermeersingel (Hol.), Alexandra Policisti sodnega oddelka komisariata Stare mitnice so pred nekaj dnevi aretirali in prijavili sodišču 60-letnega čevljarja Luigija Fedela zaradi nemoralnih dejanj z mladoletniki. Pred tremi tedni je mati poslala svojo ll-letno hčerko Caterino z naročilom v Fedelovo čevljarsko delavnico. Ko je deklica prišla v delavnico, jo Je Fedel povabil za delovno mizo, ji ponudil slaščice in bonbone ter jo porinil za zaveso ter jo začel božati. Ko se je deklica vrnila domov, je materi vse povedala. O zadevi so seveda bile obveščene policijske oblasti in agenti komisariata Stare mitnice so uvedli preiskavo. Fedel je priznal, zato so ga policisti aretirali in ga pospremili v zapor, kjer Je v priča kovanju sodne obravnave. Sestanek prof. Vicaria s šolskimi skrbniki Deželni odbornik za prosveto prof. .Vicario se je sestal s štirimi šolskimi skrbniki iz dežele, da bi skupno z njimi proučil položaj šol ob začetku novega šolskega leta. Sestanka so se udeležili šolski skrbniki dr. Tavella iz Trsta, dr. Liuzz.i iz Vidma, dr. Devetta iz Gorice in dr Fidenzi iz Pordenona. Deželni odbornik je prosil skrbnike, naj izrazijo v njegovem imenu ob začetku šol skega leta najboljše želje šolnikom in učencem. Prof. Vicario je sporočil, da je njegovo odborništvo že sporočilo vsem občinam v deželi navodila za izvajanje deželnega zakona od 6. septembra 1965 o podporah dijakom nepremožnih družin. Darovi in prispevki Prosvetno društvo Barkovlje vabi svoje člane in prijatelje na otvoritev nove prosvetne sezone, ki bo v ČETRTEK, 7. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Ceretto. Na programu bo INFORMATIVNO PREDAVANJE 0 SLOVENSKEM GLEDALIŠČU Predaval bo Filibert Benedetič, sodelovali pa bodo člani SG s šaljivim prizorom. Praznik grozdja v krožku «Zvezda» Danes od 17. ure dalje bo v kulturnem krožku «Zvezda» v Podlo-njerju praznik grozdja v prid komunističnemu tisku. Nastopili bodo «podlonjerski pevci«. Ob 19. uri bo pozdravil goste v imenu federacije KP občinski svetovalec inž. Antonio Cuffaro. Na sporedu je tu. di ples. Poskrbljeno je za dobro jedačo in izvrstno kapljico. Nazlonale 14.00 «Controsesso» Ugo Tognazzi, Nino Manfredi. Prepovedano mladim pod 14. letom, Arcobaleno 14.00 «11 terzo giorno« George Pappard. Excelsior 14.00 «Vaghe stelle dell’or-sa...« Claudia Cardinale, Jean So-rel. Prepovedano mladini pod 18. letom. Penice 14.00 «1 complessi« Ugo To-gnazzi, Alberto Sordi, Nino Manfredi Grattacielo 14,00 «11 colonello Van Ryan» Barve De Luxe. Frank Sinatra. Raffaella Carra. Alabarda 13.30 «Una pištola per Rin-go« Colorscope. Montgomery Wood, Njeves Navarro. Filodrammatico 14.00 «Queste pazze pazze donne« Magali Noel, Valena Fabrlzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 14,30 «1 due sergenti del Generale Custeni Technicolor. Franco Franchi, Ciccio ingrassia. Cristallo 15.00 «La doppia vita di Sylvia West» Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 15.00 «002 agenti segretls-simi« Technicolor. Franchi, Ingrassia. Capltol 14.30 «A braecia aperte« — Technicolor. Shirley Mac Laine, Impero 14.30 «Caccia al ladro«, Vittorio Veneto 14.15 «Erasmo il len-tigginoso« Technicolor. James Ste-wart Moderno 14.30 «11 testamento del dot-tor Mabuse« Senta Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astoria 14.30 «Vogtio essere amata in un letto d’ottone» Technicolor Astra 15.30 «Pupe pazzi e pillole«. Abbazia 14.30 «Angelica ali a corte del re» Technicolor. Michele Mer-cier. Prepovedano mladini pod 14 letom. Ideale 14.30 «Duetlo a Rio Bravo« Techipicojor. Audio Mutnhy. Skedenj 14.00 «Sedotta e abbando-nata« ‘BtefSrfla Sandrelli. Saro Ur- zi. Razna, obvestila. Razstava prekomorskih brigad, v prostorih telovadnega doma v Sežani je na ogled razstava prekomorskih brigad samo še oanes od 8 do 18. ure. * • » Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel svoj redni sestanek danes, 3. t.m. od 10. do 12. ure v klubskih prostorih. Ul. del Mon-tecehi 6 (Sv. Jakob). Vabljeni vsi ljubitelji filatelije in zbiratelji začetniki, katerim bodo starejši zbiratelji dobri svetovalci Vsem članom so na razpolago novi in starej ši katalogi. Ljudska prosveta Mladinski pevski zbor na Opčinah bo imel prvo vajo v sredo, 6. oktobra ob 15. url v prostorih kjer so vadili že lani. Vabimo vse pevce, da se polnoštevilno udeležijo. Sola Glasbene Matice Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* vabi vse člane in Svetoivančane na Informativno predavanje o Slovenskem gledališču ki bo v ponedeljek 4. oktobra ob 20.30 na stadionu «1. maj*, Vrdelska cesta 7. Predaval bo Filibert Benedetič. Člani SG bodo nato predvajali kratek zabavni prizorček. EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE - TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja Izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji. Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora « P I A G G IOn Kino • fotografski material SE C Ul IN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo Mali oglasi RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah dobite pri «ASTROMOBIL». Via Gluha 108 (Rotonda del Boschetto). URE, zlate predmete za darila drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAR' W1L, Trst, Plazza S. Giovann-t št. )• V SKLADIŠČU D. K O Z U L I C A TRST, Ulica Machiavelli štev 1? za direktni izvoz po eksportni ceni. dobite pralne stroje REX, CAND* in druge; štedilnike, hladilnike “J vse potrebno za gospodinjstvo. ’ skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuhe (bunde) hlače itd. VAJENKO išče krojaška delavnica Kramar, Opčine. Narodna ulic? St-63-1. Iščemo čedno, z majhnim znanjem nemščine, perfektno HIŠNO POMOČNICO ZA ŠVICO pri bogati družini. Visoka plača, določen prosti čas, lastna soba. Takojšnja zaposlitev. Ponudbe s sliko na: Frau J. R. Bon, Rychenbergstrasse 155, CH—8400 Winterthur/Schweiz. Sintetične preproge in preproge za hodnike iz pla stike «BALATUM» In «MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo. «M(XJUETTE» in ploščice «RIKETT» tn »ARMSTRONG« Bežna vrata «ROLLP( )RT», beneške zavese (tende venezlanei Hitra ureditev s specializiranim osebjem A. R. P. 11 AI.PLAS1, Trst, Trg Ospedale št 6 Tel »5-919 AMERICAN INSTRUMENT C0MPANY seeks dynamic engineer for Vugosiavia USLOVI DOBRO ZNANJE ENGLESKOG JEZIKA. Pisati: na: FISCHER & PORTER, VIA GIUSEPPE Dl VITTORIO 307/2, SESTO SAN GIOVANNI, MILANO. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 2. oktobra 1965 se Je v Trstu rodila 10 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 70-letni Giuseppe Fle-derbacher, 754etna Giorglna Mace-rata vd Lucovich, 65-letni Mario Valli, 78-letni Giovanni Urli, 89-letni Giovanni Muradori. 64-letni Giovanni Cernigoi, 80-letna Maria Cociancioh por. Juraga, 72-letni Mario Oberti, 59-letni Antonio Grego-rettl, 69-letna Anna Boschin por, Za-nin, 81-letna Luigia Parmeggiani vd. Movia, 62-letni Angelo Suran, 41-let-ni Giuseppe Losurdo, 62-1 etn a Luigia Lenardič por. Primcipe, 81-letna Giuseppina Sirca por. Scapln, 72-ietni Carlo Baratti, 53-letna Agnese Strengell por. Cesaratto, 55-letni Et-tore Bonin, 33-letni Nereo Bioker, 75-letni Giovanni Godini, 78-letni Ot-tavio Baldini. OKLICI: delavec Umberto Bernar-dis in gospodinja Malvi-na Kociancic, geometer Carlo Longo in uradnica Nerina Masau. zdravnik Giuseppe Anselmo In učiteljica Marina Poggi, mizar Pietro Vardabasso In baristka Graziella Škrinjar, reprezentant Sandro Gilli In frizerka Bruna Bassane-se, delavec Nicolč Predonzan in gospodinja Celestina Dezzoni, mesar Mario Peluso in tapetarka Laura Re-velant, šofer Vittorio Brigadin! in uradnica Elvia Goina, univ študent Giovanni Fischer in knjigovodkinja LudmiMa Reggente, reprezentant Giuseppe Giordani in gospodinja Giu- Včeraj-danes (Li.). seppina Cellotl, delavec Nlcola Pi-gnataro- In gospodinja Anna De Pa-lo, finančni podčastnik Michele Li-bertt in uradnica Lidia Muggia, a-gronom Umberto Stoini in knjigovodkinja Sanzin Frida, finančni pod-brigadir Giuseppe Sartore In gospodinja Ilda Rlghele. karabinjer Ge-rardo Iozzi In gospodinja Assunta Mazzitelli, študent Giorgio Franzi In obrtnica Rosalba Issich, skladiščnik Fiorentino Dioreis in prodajalka Rita Torre, hidravlik Attillo Tentor in šivilja Maria FumagalH, študent E-doardo Zajec in uradnica Anna Maria Ban. mehanik Sergio DelbeMo in tiskarka Gianna Lubisr.s tolmač Rodolfo Console In tajnica Eva Mo-osleitner. uradnik Italo Galavema in gospodinja Laura Schirb, težak Aurelio Rončeli! In frizerka Adriana Mazzarone, uradnik Roberto Fioren-tini in učiteljica Marina Astrologo trgovec Aldo Vivoda In gospodinja Lucia Spitz, prodajalec Ugo Galius-sl in prodajalka Annamaria Pegan, strugar Domenico Catalano In gospodinja Antonetta Pepe. cvetličar Olivo Stepancich in delavka Virginia Orlandi, kapitan Andrea Dho in gospodinja Rosaria Catania, barist Silvano Sergas in gospodinja Anna Maria Eberhard, karabinjer Filip-po Musso in delavka Grazia D'Ales- sandro, trgovec Francesco Mlgno-gna in frizerka Maria Postogna, mehanik Giorgio Umari in učiteljica Luisa Primossi, trgovec Giovanni Sartori in frizerka Maria Bruna Mla-ni, godbenik Enzo Vodopivec In gospodinja Sylvia Sfreddo, geometer Vincenzo Bruno in tajnica Dorothea Pend, frizer Gianfranco Gimona in uradnica Brigitte Waha, karabinjer Ivo Vargiu in delavka Maria Ga-briella Sergon. arhitekt Giorgio Co-letti in gospodinja Maria Tanasco, uradnik Pietro Florio in univ. študentka Maria Luisa Boniveijto, šofer Vinicio Zornik in delavka Li-oia Belluzzi, trgovec Odorico Bom-facio in bolničarka Majda Canzlanl, železničar Gregorio Manteria in gospodinja Agnese Platania mehanik Raffaele Fedele In gospodinja Ko-saria Palmlsciano, upokojenec Viktor Nickel in gospodinja Genoveffa Muskovičr finančnik Severino Lodo-lo in natakarica Lisetta Orsettigh. LADJE V PRISTANIŠČU Dorduncu (Tu.), Georgios, Myrsi-ni, Bremerhaven (Gr.), C. di Messi-na, Lucrino, Liana, Pegaso, E. Co-sulich, G. Borci, Vicenza, Rosandra, Vuicania. Saipa II, Duino, Bannock, Alessandra F. (It.), Konavli, Bohinj, Vis, Dubrava, Dravograd (Jug.) DNEVNA SLUŽBA LEKARN (27. 9-3. 10.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al CammeJlo, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul Tor S. Piero 2; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Piz-zul-Cignola, Korzo Italla 14: Pren-dinl. Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo. Trg Cavana 1. Od 13. do 16. ure Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Gmeiner Ul. Giulia 14: Plz-zul-Oignola, Korzo Italla 14; Pren-dlnl, Ul T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. LOTERIJA BARI 47 83 34 56 25 CAGLIARI 82 74 14 43 55 FIRENCE 44 51 30 65 61 GENOVA 8 36 69 78 20 MILAN 49 67 28 42 5 NEAPELJ 10 65 28 46 23 PALERMO 83 35 17 48 72 RIM 15 I 73 13 2 TURIN 62 12 70 7 85 BENETKE 20 8 19 74 30 ODPRLA SO SE ŠOLSKA VRATA Tržaška knjigarna V UL. SV. FRANČIŠKA, 20 — TEL. 61-792 IMA NA RAZPOLAGO SLOVENSKE IN ITALIJANSKE ŠOLSKE KNJIGE TER VSAKOVRSTNE ŠOLSKE POTREBŠČINE TRST • lil. Boccacč’ t Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI o vse kraje tudi v Inozemstvo (JNfVERSALTECNlCA RADU) — TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-rOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPOD1N.ISK1 PREDMETI CANDV _ REX - CGE Izredne cene za izvoz _ Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji (JNIV^RSALTECNIGA Trleste - Trst Corso Garibaldi St. 4. tel. 41243 ln Trg Goldoni St. I ENAL0TT0 MfltciPTIl C11 iviaieca] st. 4U zmagoviti STOLPItC Rari . . . ... 47 X Cagliari ... 82 2 Firence Genova ... 8 1 Milan . . .• . . 49 X Neapelj . ... 10 I 1 alerino . j . 88 2 Rim 1 brin . . Benetke . . . 20 1 kapelj 11 ... 65 2 Hun H . m /PROVIZORIČNI dobitki *a zmagovalce z 12 točkami lir 2.S85.000 *1 točkami lir 122.400 RT točkami lir 12.900 Dokončne kvote določi osredn ja komisija * Ohranite odrezek, da boste ■meh pravico do nagrade IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Tri skuterje je ukradel z enim pa se je ponesrečil Mila obsodba, ker ni bil še nikoli kaznovan Znižana kazen zaradi vožnje brez «palenlina» kino Skedenj Predvaja danes, dne 3. t. m. začetkom ob 14. uri film: Sedotta e abbandonata (Zapeljana in zapuščena) Igrata: STEFANIA SANDRELLI SARO URZI Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, za pisnikar De Paoli) se je moral za govarjati 25-letni Gianfranco Maz zarolj iz Istrske ulice, ki je bil obtožen, da je ukradel tri skuterje. Obtožnica je trdila, da je Mazzaroli zagrešil te prekrške pod obtežilnimi okoliščinami, in sicer baje zato, ker se je poslu-žil pri tatvini ponarejenih ključev. Prvi skuter (šlo je za vespo) je Mazzaroli ukradel Simonu Gril-lanzu iz Ul. Ginnastica, drugega (lamhreto) Dariju Zlobcu izpred cvetličarne v Istrski ulici in tretjega (tudi lambreto) Benedettu Fernettiju, ki je prav tako parkiral svoje vozilo v Istrski ulici. Prvo prijavo za tatvino je podal policiji Grillanz, in sicer 4. septembra lani. Nekaj dni pozneje je Grillanz prišel spet na kvesturo ter povedal neko skoraj neverjetno zgodbo. Mati nekega nje. govega bivšega delovnega tovariša tnu je 'namreč' povedala, da se je njen sin (šlo je prav za Mazza-rolija, kot so potem ugotovili) laže ponesrečil blizu Bazovice z neko ukradeno vespo. Pri nezgodi se je mladenič pobil po kolenu m po stopalu. Na podlagi teh podatkov so policisti prijeli Mazzarolija ter ga zaslišali. Mladenič je priznal, da je ukradel Grillanzovo vespo! toda je če dodal, da je ukradel tudi dve lambreti. Skuterje je uporabljal za krajše vožnje po mestu in okolici ter jih je nato zapuščal na osamljenih krajih. ,-Tatiča so seveda prijavili sodišču in sedaj se je moral zagovarjati za svoje prekrške. Javni to-zilec je zahteval, naj ga sodniki obsodijo na 2 leti in 2 meseca zapora ter na 90.000 lir globe. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter mu prisodilo 10 mesecev zapora in 40.000 lir globe. Kazen je seveda pogojna, ker Mazzaro-li ni bil prej še nikoli kaznovan. Na občutno znižanje kazni, ki jo je zahteval javni tožilec, je sodnike napotilo dejstvo, da verjetno skuterji niso zaklenjeni s ključem in ker so menili, da je u- & ,n>l I PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER , baccara ter priljubljena igra TRENTE ET QUARANTE ____ODPRTO CELO LETO GRILL BAR - CABARET - STRIPTEASE ATMOSPHERE PARISIENNE V HOTELU «RIVIERA» PORTOROŽ mestno, da se obtožencu priznajo splošne olajševalne okoliščine. ... Pred istimi sodniki se je zagovarjal tudi 33-letni Antonio Carpenetti iz Ul. Bonomea 113, katerega ie tržaški sodnik že obsodil 8. aprila letos na 3 mesece pripora in 15.000 lir denarne kazni, 'ker je upravljal avto brez vozniškega dovoljenja. Prometna policija je 27. julija lani ustavila blizu Ribiškega naselja mladeniča, ki 'e šofiral avto znamke Fiat 1300. Policisti so ga pobarali za vozniško dovoljenje, toda Carpenetti (šlo je prav zanj) je dejal, da nima izkaznice trenutno pri sebi . Naslednji dan je Carpenetti prišel na poveljstvo prometne policije ter mirno izjavil, da vozniškega dovoljenja sploh ni nikoli imel. Sledila je seveda prijava sodniku in potem obsodba. Carpenetti se je pritožil proti razsodbi, trdeč, da bi mu moral sodnik priznati pravico do splošnih olajševalnih okoliščin. Kazenski sodniki, ki so razsojali kot drugostopno sodišče, so ugodili njegovi zahtevi ter so mu znižali 'kazen na dva meseca pripora in na 10.00 lir denarne kazni. Neznani vandali zanetili ogenj pod avtom „ Neki moški, ki je včeraj ponoči hodil po Ul. Mascagni, je nenadoma opazil, da pod avtom fiat 850 TS 69345, ki je bil parkiran blizu stavbe št. 7, švigajo ognjeni plameni. Takoj je poklical gasilce, ki so požar pogasili v nekaj minutah. Po temeljitem pregledu pa so gasilci ugotovili, da je bil požar povzročen namenoma. Neznani vandali so postavili v bencin namočene cunje pod obe zadnji kolesi. Cunje, ki so bile pod levim kolesom so zgorele in zgorel je tudi gumijast plašč, ogenj pa se še ni dotaknil onih cunj pod desnim kolesom. Gasilci so jih še mokrfe od bencina potegnili izpod avta. O zadevi so gasilci obvestili a-gente letečega oddelka, ki so odhiteli v Ul. Mascagni Po bežnem pregledu škode na'avtu, ki je last Giulia Carbonija iz Ul. Mascagni 5, so začeli iskati neznane vandale, ki so se zabavali z netenjem požarov pod avtom, požar je na avtomobilu povzročil 8000 lirsko de. Preiskava je še v teku. Nesreča na gradbišču Na nevrokirurški oddelek bolniš-so včeraj popoldne sprejeli Holattna T ninlin rrs „.._• ■ niče Kljsro «1RIS» PROSEK vaja .danes' dne 3- *• m. z začetkom ob 16. uri barvni »um v Cmemascope: } (MOŠKI, KI NI ZNAL LJUBITI) po znanem romanu Harolda Robbinsa! igrajo: ALAN LADD — CARROL BAKER — GEORGE PEP-PARD — ELIZABETH ASHLEY Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! Hii tp im turJiia a Predvaja danes, dne 3. t. m. z začetkom ob 16. uri krasen u*m v Panavision: IL CARDINALE (KARDINAL) Igrajo: TOM TRYON — ROMY SCHNEIDER — CAROL LYN-LEY — JOHN SAXON — JOHN HUSTON — BURGESS MEREDITH — RAF VALLONE ■Jutri, v ponedeljek, dne 4. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev filma IL CARDINALE kino prosek-kontovel Predvaja danes, dne 3. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film: •••. ::::::::: IDUE SEDUTT0RI (ZAPELJIVCA) fcrajo; uAVID NIVEN — MARLON BRANDO — SHIRLEY JONES 57-letnega delavca Luigija Taucerija iz Ul. Beato Angelico 10, ki se je malo prej ponesreči na delu. Taii-ceri je uslužben pri gradbenem podjetju Zucchi in je včeraj okrog 15. ure na gradbišču v Miramar-skem drevoredu blizu Stopnišča Belvedere upravljal mehanično lopato. Ko je stal na stroju pa je nenadoma izgubil ravnotežje in padel s stroja. Pri tem, se je pobil in ranil po glavi, bradi, čelu, zgornji ustnici in levi rami. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 8 dni. Hudo se je ponesrečil pri padcu v menzi Nenadna slabost je bila včeraj popoldne usodna za 55-letnega natakarja Antonia De Grossija iz Ul Commerciale 80/2, ki se je okrog 13. ure v jedilnici občinske menze na Trgu Liberth nenadoma zgrudil na tla. Prihiteli so bolničarji RK in dežurni zdravnik dr. Pincetti je po bežnem pregledu ranjenca, odredil takojšnji sprejem v bolnišnico. Ponesrečenega De Grossija so odpeljali v bolnišnico, kjer so so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek. Pri nerodnem padcu si je De Grossi verjetno prebil lobanjo, začel krvaveti iz levega ušesa, se pobil po sencih in zatilju ter za-dobil možganski pretres. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo De Grossi okreval v 40 dneh. Tatovi na pokopališčih Tatovi ne poznajo meja. Sredi septembra so oskrunili celo pokopališča in odnesli nekaj bronastih predmetov. S pokopališča v Ric-manjih so neznanci odnesli tri bronaste svetilke, ki so gorele na grobovih, eno bronasto svetilko, ki je bila prižgana na nekem križu, pa so odnesli s pokopališča v Mač-kovljah. Tatvin se je predvčerajšnjim zavedel 37-letni pokopališki čuvaj Dušan Strain od Domja 111. Zglasili se je na komisariatu v Miljah, kjer je prijavil tatvine. Cev je padla delavcu na glavo Žrtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 45-letni delavec Mario Coceani iz Ul. Udine 29, ki je uslužben pri gradbenem podjetju inž. Crismani. Ko je izvrševal svoje delo na gradbišču v Ul. Tor San Piero, ga je nenadoma zadela v glavo cev, ki je padla z zidarskega odra v višjem nadstropju. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 15 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek. Coceani je imel rane po zatilju. Zastrupitev z uspavalnimi praški Včeraj zjutraj so v bolnišnico prepeljali 20-letnega barista Giusep. pa Pittaresija, ki stanuje pri družini Rota v Ul. Crispi 36 ter ga s pridržano prognozo pridržali na prvem medicinskem oddelku zaradi zastrupitve z uspavalnimi tabletami. Vsa zadeva je dokaj zagonetna, ker je vsaj po trditvah tistih, ki Pittaresija poznajo, "Treba izključiti samomorilne namene mladeniča. Agenti s komisariata na Trgu Dalmazia torej mislijo, da mladenič ni mogel zaspati in je zato zaužil preveliko mero uspavalnih tablet. Včeraj zjutraj je gospa Antonia Rota, kot vsako jutro, potrkala na vrata spalnice svojega podnajemnika. Ker po dolgem trkanju ni dobila odgovora, je odprla vrata in zagledala Pittaresija, ki je nezavesten ležal na postelji. Na omarici pa je bila prazna škatlica uspavalnih tablet. 27-letni Rotin vnuk Silvio Rota je nemudoma poklical rešilni avto RK in potem še spremljal Pittaresija v bolnišnico. TUDI ZA OSNOVNE SOLE PRIČETEK POUKA Na Goriškem so se letos vpisali 403 otroci v slovenske osnovne šole Razporeditev službenih mest učiteljev - Uradni list o predmetniku za slovenske srednje šole Študijski seminar o urbanističnem planiranju pri nas in v Sloveniji Slovenske osnovne šole na Goriškem (didaktični ravnateljstvi Doberdob in Gorica) bodo letos obiskovali 403 otroci, 15 več kot lansko leto. V osnovni šoli v Ul. Croce v Gorici se je vpisalo 66 otrok (poučevale pa bodo naslednje učne moči: Vogrič 1. razred, Gorjan 2., Marinič 3., Fajgelj 4. in Bednarik 5.); šola v Ul. Randaccio 7 otrok (na enorazrednici poučuje Cotičeva); štandrež 43 učencev (Dolgan 1. razred, Sfiligoj 2., Ferlat 3., Podobnik 4., Rožič 5.); Podgora 16 otrok (Graziani 1., 2. in 3., Pahor 4. in 5.); Pevma 21 otrok (Lapajna 1. in 2., Brešan 3., 4. in 5.); Sentmaver 9 (Klanjšček); Steverjan 28 otrok (Nanut 1. in 2., Bratuš 3., Černič 4. in 5.); Valerišče 22 (Borsini 1. in 2., štakul 3., 4. in 5.); Jazbine 3 (Trpin); Plešivo 2 (Rustja); škrlje-vo 5 (Uršič); Doberdob 54 (Rebec 1., Vižintin 2., Lutman 3., Milena Korošec 4., Anton Korošec 5.); Jam-lje 17 (Komel 1. in 2., Nanut 3., 4. in 5.); Dol 15 (Saksida 1. in 2., Gabrijelčič Oskar 3., 4. in 5.); So-vodnje 49 (Drole 1. in 2., Kodrič 3., Delpin 4. In Srebotnjak 5.); Ru-pa 34 (Ferlat 1. in 2., Troha 3. in 4., Lasič 5.); Gabrje 3 (Urban); Vrh 9 (Višini 1. in 2., Devetak 3. in 5.). Za razliko od lanskega leta so bi-letos nastavljeni štirje učitelji manj, ker so ob koncu šolskega leta višje oblasti sklenile za toliko učnih mest skrčiti število slovenskih učiteljev na Goriškem. Kar zadeva zakon o razpisu natečajev in staležu slovenskih učiteljev ni še nič znanega, dasiravno bi ga morali že zdavnaj razpisati. Očitno je, da je pri nas tudi z izvajanjem zakonov dvojna mera. Kadar bo sestavljen stalež, potem bodo poleg stalnih še štirje učitelji nad številom učiteljev v staležu, ki bodo prejemali plačo (ne bodo pa prejeli točk) in bodo nadomeščali bolne učitelje, vstopili bodo, če bo večje število otrok ali bodo odšli stalni učitelji v pokoj. Takrat bo urejeno tudi mesto didaktičnega ravnatelja, ki se sedaj o njem ne ve, če je ali ni, niti kakšne pravice ima; ve se samo za njegove dolžnosti. pričetku novega šolskega leta upravičeno pričakujemo, da bo zakon o slovenskih šolah v celoti uresničen, da bi bili tudi po tej plati slovenski učitelji, didaktični ravnatelj in sploh slovenske osnovne šole enake italijanskim. Ob razdelitvi službenih mest pa se nam vsiljuje vprašanje, kako je mogoče namestiti v Pevmi, ki ima 21 otrok, prav toliko učiteljev (dva namreč) kot v šoli na Vrhu, kjer je 9 otrok. Na predmestni šoli kakršna je pevmska, ki ima vrhu vsega tolikšno število otrok, bi morali namestiti najmanj 3 učne moči, ker je na pevmskl šoli pet razredov. Nedvomno predstavlja takšen sklep tudi breme za učitelje. S takšno odločitvijo višjih šolskih oblasti nikakor ne moremo biti zadovoljni ter zahtevamo, da se posveti pevmski šoli večja pozornost ter se namesti še ena učna moč; • sicer se nam vsiljuje misel, da se tej šoli noče dobro. V Uradnem listu št. 246 od 30. septembra je objavljen dekret predsednika republike o urnikih, izpitih in programih na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, na podlagi katerega bo v 1. in 2. razredih nižje srednje šole po 6 ur italijanščine in 6 ur slovenščine, medtem ko bo v 3. razredih po pet ur vsakega izmed teh dveh predmetov. V prvem razredu bosta po dve uri tujega jezika na teden. v drugem in tretjem pa po 3 ure. Latinščina se v prvih dveh razredih ne bo poučevala, v tretjem razredu pa bodo po 4 ure na teden. Poučevanje je obvezno samo za tiste dijake, ki bodo nadaljevali študij na klasičnem liceju. Na pobudo sindikata inženirjev videmske pokrajine in beneške sekcije nacionalnega inštituta za urbanizem ter pod pokroviteljstvom trgovinske zbornice iz Vidma, so se včeraj začeli In se danes nadaljujejo v Carosello dl Campoformi-do pri Vidmu razgovori med italijanskimi urbanisti in slovenskimi urbanisti člani Urbanističnega društva Slovenije. Ti razgovori in prvi sestanki so pričetek stalnejšega sodelovanja, katero naj bi se razširilo kasneje tudi na sodelovanje urbanističnih planerjev iz avstrijske Koroške in štajerske. Razgovori pa bodo pomembni tako zaradi spoznavanja metod in načinov dela, regionalnega prostorskega in urbanističnega planiranja, kakor tudi za uspešno reševanje konkretnih planskih posegov na obmejnih območjih. V slovenski delegaciji so zastopniki raznih institucij, tako urba- nističnega inštituta SRS, republiškega sekretariata za urbanizem, univerze v Ljubljani in strokovne publicistike. Urbanistično društvo Slovenije podpira razširitev strokovnih povezav in bo spomladi 1966 organiziralo tristransko posvetovanje v Sloveniji. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza sporoča vsem kmetovalcem, spolovinarjem in kolonom, ki prejemajo starostne in invalidske pokojnine, da imajo po zakonu št. 903 od 21. julija letos pravico do poviška v višini 2500 lir za vsakega sina v breme in za ženo, če nimajo drugih dohodkov, ki skupno dosegajo 17.000 lir, odnosno 24.000 lir, če gre za izključne pokojninske dohodke. Zategadelj naj se vsi kmetje, ki se jih to tiče, zglasijo v uradu Kmečke zveze v Ascolijevi ulici št. 1; ali pa v uradu Alleanza con-tadina v Gorici, Ul. XXIV. maja št. l/l, ali v Ronkah. CESTA JE ZAPRTA ZA PROMET Nezadovoljstvo prebivalstva zaradi okvare na testi v Koštaboni Uporabljajo jo številni delavci, učenci in dijaki • V taktnem stanju kot je sedaj, je cesta nevarna tudi za pešce Občinska cesta iz Pevme v Košta-bono je še vedno zaprta. Zaradi preobilice deževja se je del ceste posul, nanjo pa je zdrknilo več zemeljskih usadov, tako da je za promet popolnoma neuporabna. Občinska uprava je na začetku poti, pri električni kabini v Pevmi, postavila znake, da je cesta zaprta. Zadeva pa s tem niti od daleč ni rešena, ampak se šele pojavlja. V Koštaboni je večje število hiš, katerih prebivalci imajo vsak dan opravila v mestu. V Podsabotinu je nadalje gostilna, ki jo mnogi Goričani poznajo za gostilno v «buži», ter jo tudi radi obiskujejo. Otroci iz Koštabone hodijo v šolo v Gorico in v Pevmo. Za vse te je cesta nujno potrebna. Sedaj jo morejo uporabljati samo pešci in kolesarji. Vendar pa je tudi zanje nevarna, ker je na tistem kraju, kjer je cestišče zdrknilo v Pevmico, ozek prehod na strmim in dokaj globokim prepadom, kjer se utegne pripetiti, zlasti ponoči, tudi kakšna nesreča. Občani pričakujejo, da bo ol>-činska uprava cesto čimprej usposobila za promet, zakaj po njej je najkrajša zveza tako s Pevmo • 11■ 11■ 11■ 111■ i,• ■ r.111■ rm ........................................................................................................................................................mi mn ■ n ■ ■■■m ■■ ■unuxi POSVETOVANJE NA GORIŠKI PREFEKTURI Prispevajte :ca DIJAŠKO MATICO! Predlogi za izboljševalna dela s pomočjo dežele in rimske vlade V poštev pridejo poplavna področja ob Vipavi, Versi, na Prevalu in ob Idrijci V petek t. t. m. ob 17.30 je bilo na goriško prefekturi pod predsedstvom prefekta posvetovanje, ki so se ga udeležili: ravnatelj tehničnega vojaškega urada iz Vidma, načelnik tehničnega urada iz Gorice, dr. Alberto Baum, prof. Mar-sano, pokrajinski kmetijski nadzornik dr. Valentini iz Krmina, ravnatelj konzorcija za Preval dr. Pella-rini ter župani občin krminskega področja. Proučili so položaj, ki je nastal na področju goriške pokrajine zaradi poplav hudournika Versa in drugih manjših voda. Ob tej priliki so ugotovili, da iz-boljševalni konzorciji nimajo dovolj sredstev, da bi lahko dokončno uredil: vodni sistem na svojih izboljšcvalnih področjih. Zato so z zadovoljstvom sprejeli na znanje izjavo, ki jo je dal zastopnik deželnega odborništva za kmetijstvo. Ta je izjavil, da proučuje deželna u-prava poseben načrt za regulacijo vodnih tokov po vsej deželi ln za izboljšanje poplavam podvrženih področij V pričakovanju tega načrta in njegove izvedbe pa so sklenili: 1. da bodo predlagali pri pristojnih organih vlade, naj pridejo vodna dela na področju Idrijce iz 3. v 2 kategorijo. Pravtakc naj se vključijo v 2. kategorijo vsa dela, ki so potrebna za regulacijo enega odseka Vipave; 2. podprli bodo prošnjo komisarja za prevalski konzorcij, ki jo bo predložil ministrstvu za kmetijstvo, da bi bili deležni koristi, ki jih predvideva zakon št. 215 od 13.2.19S3. S tem bi lahko izvedli ojačenje nasipov ob Versi in pove Čanje odprtine pod obema mosto-vome čez rečico pri Kaprivi; 3. zainteresirali bodo tudi področni inšpektorat gozdne uprave, ki naj bi poskrbel za odstranitev naplavin v severnem toku hudournika Versa ter pritokov Oblino in Brbačina. Danes pričetek tedna Rdečega križa V Gorici in v drugih občinah se začenja danes teden italijanskega Rdečega križa. Prostovoljne bolničarke CRI bodo pobirale darove, ki bodo šli pretežno za borbo proti TBC med otroki. Za vsak dar bodo poklonile značko. Oto tej priliki je predsednik re- 1111111111111111111111111111111111111111111111|||||||y|||||||I||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f|f|lg||||||||||||| Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 26. septembra do 2. oktobra se je v goriškt občini rodilo 23 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 11 in oklicev 8. ROJSTVA: Giorgio Ruhr, Fausto Miniussi, Barbara Canzutti, Patri-zia Gabriele, Paola Stacul, Alessan-dra Ferretti, Paolo Vittorl, Danilo Polencic, Maurizio Radente, Daniela Zlili, Paolo Lodatti, Marco Calli-garis, Annapaola Calligaris, Elisa-betta Varli, Caterina Humar, Jessi-ca Mattina, Daria Zuppet, Ornella Ortolan, Adriana Montanari, Adriano Macchitella, Calogero Di Giovan-na, Lorenza Visintin, Giuseppe Gio-vinazzo. SMRTI: gospodinja 93-letna Angela Zivago, vd. de Gressic, upokojenec 64-letni Giovanni Grossar, mo-distka 69-letna Maria Alessandrino, zidar 55-letni Giovanni Černigoj, gospodinja 56-letna Angela Sussi, por. Višin, gospodinja 85-letna Emma Galbiati, vd. Vismara, gospodinja 72-letna Amalia Šuligoj, por. Culot, gospodinja 74-letna Cecilia Pertot, por. Schaller, upokojenka 71-letna Rosalia Anna Gallius, vd. Marcon, gostilničar 63-letni Leopoldo Vončina, 64-letni Iolando Biason, 82-letna Luigia Mocchiut, vd. Godeas. POROKE: uradnik Ennio Gottar-do in gospodinja Diana Cuk, tekstilni tehnik Giani Casagrande in tekstilna delavka Rita Pinauslg, državni uradnik dr. Giuseppe Schileo in učiteljica Annamaria Agostinis, tubist Silvano Cecot in gospodinja Amneris Cargneluttl, železničar Ful-vio Sclaunich in gospodinja Icle Jerman, krojač Giorgio Burgnich in bolničarka Armanda Visintin, geometer Alessandro Atzori in učiteljica Graziella Maugeri, uradnik Edoardo Vergna in uradnica Irma Zej, uradnik Vittore Bertagnin in baristka Erminia Milloni, gradbeni risar Giancarlo Feltrin in uradnica Serena Antonini, uradnik Cel-so Macor in uradnica Laura Sta-bon. OKLICI: kovač Stanislav Bluzic in uradnica Jelislava Feri, karabinjer Ivo Vergiu in delavka Maria Sergon, uradnik Adriano Zocchi in Erminia Zanella, električar Edoardo Tabai in Anita Guerra, mizar Emilio Di Barbora in uradnica Gian-na Princi, trgovski pomočnik Ugo Casagrande in Giuseppa Vitale, pomorščak Giulio Ozbot in trgovska pomočnica Rosanna Cinausero, livar Walter Matteusich in učiteljica 1 Maria De March. J publike Saragat naslovil na državljane poziv, v katerem poudarja človekoljubne in plemenite cilje tega združenja, ki mu moramo pomagati tudi z materialnimi prispevki, da bi mogel uspešno opravljati svoje delo. V tem letu je ženski oddelek CRI, ki ga vodi predsednica Te-resa Princivalle, podelil zibelke in oblačila novorojenčkom iz revnejših družin, razdelil je darilne pakete pripornikom in potrebnim družinam. Obiskali so več hiš ter V, . mejah možnosti ustregli prosilcem. Tudi letos so poslali 20 o-trok v gorsko počitniško kolonir jo Enega, kjer se zdravijo otroci podvrženi TBC. Bolničarke CRI 7. načelnico Angioi so ženskemu oddelku pomagale s spremljanjem otrok v počitniške kolonije izven naše dežele. Nadalje je podelil 14 omaric z zdravili za nujno pomoč podeželskim šolam Končno naj omenimo še pobudo CRI za tečaje bolničarjev, ki se bodo začeli prihodnji mesec in so jih še prav posebno toplo pozdravili zdravniki. IZ DOBERDOBA Kadar strela udari zmanjka elektrika V Doberdobu imajo velike skrbi z električno razsvetljavo. Ob vsaki nevihti, kadar se ob streli posveti, ugasnejo luči po hišah. Ker nimajo avtomatičnih naprav za vključevanje toka, se potem dogajajo neverjetne reči. Elektrika manjka tudi vso noč. Poprej je domači pek, ki nujno rabi e-lektriko za kurjenje peči, obveščal upravo ENEL v Gorici, ko je nastala okvara in so jo tudi prišli razmeroma hitro popravit V zadnjem času pa tudi takšen sistem več ne deluje, ker bojda uprava ENEL ni pripravljena plačevati nadurnega dela delavcem za popravilo okvar. Mimogrede naj omenimo, da i-majo podobne težave tudi v Jam-ljah, kjer se pritožujejo nad šibkim tokom, in pa v Steverjanu, kjer je z elektriko in javno razsvetljavo prav tako marsikaj narobe. Vse kaže, da se bo preskrba z električnim tokom v Doberdobu izboljšala, ko bo začela delovati nova transformatorska postaja. Le-to so že dogradili ter postavili tudi nekaj opornikov za elektro-vod. Dela pa opravljajo v obro kih z dolgimi časovnimi presledki in jih nikakor ne morejo dokončati. Občani pričakujejo od ENEtL, da bi čimprej uredil vse potrebno ter poskrbel za redno napajanje doberdobskega električnega omrežja s tokom. ljenega vojaška izvidnica, ki je poskrbela za njegov prevoz v čedad-sko bolnišnico. Od tu pa so ga takoj odpremili v bolnišnico v Videm. Zal, so tam ugotovili, da je mladenič med potjo podlegel poškodbam. Zdravniki so po pregledu trupla izjavili, da je mladeniča zadela kap, ko se je vračal z vespo iz Vidma, kjer je zaposlen v neki tiskarni. Truplo so odpeljali na dom v Ažlo; od koder bo danes popoldne ob 15. uri pogreb na tamkajšnje pokopališče. ,l”' Pokojni JdŽkb je siri znanega rodoljuba ,ifl hotCi Romilda Mariniča iz Ažle ter je bil pred časom gojenec v Dijaškem domu v Gorici. kjer je obiskoval slovensko učiteljišče. Znanci in prijatelji izrekajo družini sožalje. Njim se pridružuje tudi naše uredništvo. Mostiček v Stražicah vedno bolj ogrožen Mostiček za pešce in kolesarje, ki pelje iz Stražic v Podgoro in so ga morali pred dnevi zapreti, ker je narasla Soča močno razmajala enega izmed opornikov, je še vedno zaprt in niso niti še začeli s popravilom. To bi bilo vsekakor nujno, ker se je poškodovani opornik še bolj nagnil in se je okvara s tem še povečala. Nepazljivost pri prehitevanju zakrivila nesrečo Pri prehitevanju traktorja pred vojašnico na Tržaški cesti se je včeraj opoldne pripetila prometna nesreča. Kolesar 17-letni Claudio Faggiani, vajenec iz Ul. Madonnina del fante 15, se je po Tržaški cesti peljal s kolesom v mesto. V isti smeri Je traktor vozil Guido Sca-ramuzza iz Pierša. Ker kolesar ni dal znamenja za prehitevanje, ga je od zadaj podrl vespist Armando Picotti, 22, iz Ul. Duca d’Aosta 53, ki se je peljal v isti smeri. Faggia-na in Picottija so z avtom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so oba pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh; Picottija zaradi rane na levi roki, Faggianija pa zaradi udarca v prsi Na kraj nesreče je prišel leteči oddelek karabinjerjev. kot z mestom. Nihče ne mora zahtevati od njih, da bodo uporabljali cesto skozi Sentmaver, ki podaljšuje pot za kakšnih 5 kilometrov. Ce bi se zadeva kmalu ne uredila, napovedujejo sestavo delegacije, ki bo odšla k županu. Mario Del Ben tajnik mestne sekcije PSDI Iz tiskovnega sporočila PSDI povzemamo, da bo občinski odbornik Candussi v Gorici postal podžupan ter bo tajniško mesto mestne sekcije prevzel Mario Del Ben. Občinski svetovalec Sergio Rovis bo načelnik skupine svetovalcev PSDI. Nezgoda delavca iz Sovodenj Včeraj ob 14.30 se je ponesrečil na delu v tovarni Carvi v Sovod-njah 60-letni Julij Ožbot iz Sovodenj, Ul. XXIV. maja 124. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč za rano na desni roki. Okreval bo v 10 dneh. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Zakonski jubilej v Božičevi družini V petek 1. t. m. sta zakonca Jožef in Zorka Rožič z Valerišča praznovala 33-letnico svoje poroke. Ob tej priliki so se zbrali pod domatim krovom vsi otroci in tudi drugi sorodniki. Zvečer pa so priSli tudi pevci domačega prosvetnega društva «Briški griču, ter jima čestitali. v Corici CORSO. 15.00: «Un dollaro bucato«, M. Wood in E. Stewart, kinema-skopski barvni film; koprodukcijski film tudi z jugoslovansko udeležbo. VERDI. 14.30: «Doringo!», T. Tryon in S. Berger; ameriški kinema-skopski film v barvah. MODERNISSIMO. 14.00: «L’ultimo omicidio», Jack Palance, Ann Margret in A. Delon; ameriški čmobeli kinemaskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 15.15: «Amori di una calda estatea, M. Mercouri in Hardy Kruger; barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00: «Donne, mitra e diamanti«, J. Marais in L. Pul-ver, francoski barvni film. v Tržiču NAZIONALE. «Tot6 d’Arabia», To- to; barvni film. AZZURRO. »Agente 008 operazion« sterminio«, Ingrid Sheller, Alberto Lupo in John Heston; kinemaskopski film. EXCELSIOR. «La collina del diso-nore», Sean Connerjr. PRINCIPE. «SS 077 — Spionagglo a Tangeria, Luis Davilla in Ann Castor; barvni film. v Ronkah RIO. «11 gran lupo chiamaa, Cary Grant in Leslie Caron; barvni film. EXCELSIOR. «Uccidete agente segreto 777 stop)), Ken Clark in Sean 0’Connor. v Novi Gorici NOVA GORICA: 3. oktobra ameriški film «Dogodek», ki Je vzne-meril sveta, 5. oktobra ameriški barvni film ((Aprilska ljubezen«, 6. in 7. oktobra ameriški film ((Ljubezen z neznancem«, 8. okt. ameriški barvni film ((Prigode Toma in Jerryja». ŠEMPETER: 3. oktobra ameriški film «Ljubezen z neznancem«, 5. in 6. oktobra italijanski film «Težko je živeti«, 7. in 8. oktobra češki film «Ljubezen in kitare«. SOLKAN: 8. oktobra španski barvni film »Potujoči pevec«. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 25 stopinj ob 14. uri in najnižjo 9,8 stopinje ob 6.40 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 75 odstotkov. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 3. septembra je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, na Korzu Italija 34, tel. 53-71. Smrtna nesreča mladeniča iz Ažle V petek zvečer okrog 23. ure se je smrtno ponesrečil na cesti pri Sv. Kvlrinu v Beneški Sloveniji 22-letnl Jožko Marinič iz Ažle. Na cesti ga je našla vsega okrvav- PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZ1AIMA GORICA - 01. Duca cTAosta 180 - Tet 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA n "“'vsHUrv, 8IEmLN,K1 Ekskluzivno zastopstvo in zaloga 0. KRAINER & C. GORICA, Ul. Rastello 41. tel. 2039 in nova trgovina CORSO ITALIA 43, tel. 87275 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNI2JE CENE ARETTA ULTRA T H1N med elegantnimi in preciznimi urami /e naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRAa Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IM POR T Prot,aJa 118 veliko in drobno „rn/)nT Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! h Ari)RT izreden popust — Garancija — NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICE nama trgovska hiša k-'.-«.,__-. -________.LJUBLJANA v LJUBLJANI, na Titovi cesti (nasproti poste) Best prodajnih etaž 10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — Šport — Ir to vanje Itd. V II. nadstropju velika Izbira USNJENE KONFEKCIJE: plašči - kostumi — suknjiči — jopice itd. V pritličju USNJENA GALANTERIJA: torbice - kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi Itd. ObiSčite tudi naSo poslovalnico ♦ELITA* v Čopovi ul. 7, v kateri boste prav tako naSli veliko izbiro moške in ženske usnjene konfekcije 10 % popusta pri nakupu a tujo valuto A. NOGOMET DANES B ATALANTA - ROMA De Robblo FIORENTINA - TORINO Varazzani INTER - CATANIA Acemese JUVENTUS - L. R. VICENZA Carminati LAZIO - BOLOGNA Righi NAPOLI- BRESCIA Genel SAMPDORIA - FOGGIA INC. Motta SPAL - MILAN Lo Bello VARESE - CAGLIARI Angonese CATANZARO - GENOA Montl LIVORNO - VENEZIA Torelll MANTOVA - ALESSANDRIA Vitullo MODENA - MESSINA Dl Tonno MONZA - PIŠA Marchiori POTENZA - PADOVA Nobilia REGGIANA - NOVARA Palazzo REGGINA - PRO PATRIA Bigi TRANI - LECCO VERONA - PALERMO A SKUPINA c: CRDA - TRIESTINA Barbaresco IVREA - TREVIGLIESE Da C as to MARZOTTO - CREMONESE Simoncini G. MESTRINA - COMO Serafino PARMA - ENTELLA Valagussa PIACENZA - SAVONA Concina RAPALLO - TREVISO Trinchieri SOLBIATESE - BIELLESE Bianchi UDINESE - LEGNANO Ghetti umi umi iiiiniimi Hlinili m n iiimii 11111111111111111111 mn ................................................ DOMAČI NOGOMET Danes v Boljuncu Breg-Cankar SZ Bor sporoča, da bo nogometno srečanje 8. slovenskega športnega tedna BREG — CANKAR danes 3. t. m. ob 8. uri zjutraj na igrišču v Boljuncu. Sodil bo Alojz Štoka Tekma Primorje ■ Zarja (Bazovica), ki bi morala biti v nedeljo, je odgodena zaradi pomanjkanja igrišč. MLADINSKI TURNIR Danes opoldne Breg-Libertas Danes bo v Boljuncu v okviru mladinskega turnirja nogometna tekma juniorskih enaj-storic Brega in Libertasa. Tekma se bo začela ob 12. uri. Danes v Nabrežini Primorje-Romans Danes ob 15. uri bo prva tekma prvenstva II. amaterske kategorije Primorje . Romans. Srečanje bo na igrišču v Nabrežini. ........DANES V TRŽIČU V razgretem okolju CRDA - Tiries tina Tržačani z dvakrat zmagovito postavo Brez dvoma se bo danes Triestlna znašla pred eno najtežjih ovir v letošnjem prvenstvu C lige. Gostovala bo namreč v Tržiču, kjer Jo bodo skušali igralci enajstorlce CRDA odpraviti s porazom domov. Ce se jim bo to posrečilo, bomo videli že nocoj. Dejstvo pa je, da sta si enajstorici več ali manj enakovredni, pa čeprav moramo dodati, da ima CRDA verjetno bolj učinkoviti napad. Vedeti pa je treba, da bo danes vladala v obeh taborih precejšnja nervoza in ni izključeno, da bo prav strah priklenil obe enajstorici v tem deželnem derbyju na neodločen rezultat. Triestina, ki bo danes zjutraj odpotovala v Tržič, bo nastopila v postavi, ki je premagala Marzotto in Ivreo in sicer: Colovatti, Catto-nar, Ferrara, Sadar, Varglien, Del Piccolo, Mantovani, Palcini, Miani, Zerlin II. in Gentili. Pez in Dam-brosi bosta sledila klubskim tovarišem kot rezervi. Iz Tržiča pa javljajo, da bo CR DA nastopila s postavo: Sorato, Kuw, Trevisan, Tominovi, Valenti, Cossar, Masat, Goleone, Ive, Cicli-tira. De Rossi. TENIS 'f.... TOKIO, 2. — Japonska je zmagala v doublu finala vzhodne cone za Davisov pokal z Indijo. Slednja vodi po drugem dnevu z 2:1. Zmagovalno moštvo bo v medconskem finalu nastopilo proti Španiji za kvalifikacijo v «challenge roundn z Avstralijo. Danes v Boljuncu Rosandra-Campanelle Danes popoldne ob 15.30 bodo v Boljuncu ponovili prijateljsko nogometno tekmo Rosandra Zerial -Campanelle Fides, ki Je bila prejšnjo nedeljo prekinjena zaradi dežja. jj!i!!liH!B!HIH!!!!H!!!IIHHlHW!!i:H!BIBI!!IBIBI3lg!B!B}glHfllMIMg!!!HBIIHHS!HH8IH!!ft::iHHiii::::ii:!ii5^ J ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR Ksf KI**. > IJS H nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača in inozemska kuhinja. Telef. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela »Planinski orel* v Trenti ln gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom B O V E C Obiščite slovito RESTAVRACIJO BELVEDERE nad IZOLO MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJAČE - DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA NOVA GORICA - l'el. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge. Hotel «TRIGLAV» KOPER - TELEFON štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt. nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «GIU-STERNO« z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RI2ANA» s specialitetami, postrvmi ln rečnimi raki. Oglejte si naj lepše podzemsko čudo na svetu •POSTOJNSKO JAMO OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 16. in 18. Izredni obiski po dogovoru z upravo. Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan uri. PARK HOTEL BLED TELEFONI 284 -- 338 • 200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA • KAVARNA • NOČNI BAR • HOTEL ODPRT CELO LETO V sestavi PARK HOTELA je tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI In IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM. VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «S0CA» KANAL TEL. 8 Q HOTEL LLV LJUBLJANI _ 1,1 \ / VOŠNJAKOVA1 J__J H i V TELEF. 310563 Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji Restavracije • Restavracijske terase Slaščičarna Danclng kavarna Zabavni program • Aperitiv bar Razgledna terasa Terasa za sončenja Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica Frizerski salon Menjalnica • Informacijska služba Taksi služba Podzemeljske garaže • Lasten parkirni prostor ■ Prlstajaltšče za helikopterje ■ Boksi za pse - Hladilnica za divjačino- Hotel JELOVICA - Bled «A» KAT. NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE «Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik HOTEL SLO IV LJ UHLJA HA HOTEL 2 MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI Restavracija «ŠEMPETER» Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458 Vedno dobro pripravljene domače Jedi ln druge specialitete, pristna vina in druge pijače. V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno. Vsako nedeljo ples! TURISTI. IIICTNIKI, OBIŠČITE CORNJC POSOČJU ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL 2E PREKO 300 LET. Vse Informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina. PARK HOTEL GORICA kaea,BO • Prvorairedna kuhinja HOI« Ples vsak vere, raren ponedeljka sos,,l"a »21198 RESTAVRACIJA «TAVERNA» » 21322 C Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne Nočni bar «TRI PAPIGEn v Pirč^ t mednarodnim artističnim progi* mom Odprl je osate dan razen »red* Dr. ANTON GREGORČIČ - ANDREJ GABRŠČEK Vsak po svoje sta Gregorčič ln Gabršček delovala v smeri, ki sta si jo začrtovala že v času skupnega dela. Gabršček je bil ob tem bolj oseben m preveč vsestranski, v vsakem primeru manj idealen od Gregorčiča, ki mu že stan ni dovoljeval podvigov take vrste, kot je bilo na primer leta 1893 u-stanovljeno Gabrščkovo zasebno časopisno, založniško in tiskarsko podjetje. To mu je prineslo sloves zelo spretnega knji-gotržca med Slovenci in Gorica je po njegovi zaslugi po tej plati močno konkurirala večjim slovenskim središčem tistega časa. Prva svetovna vojna ju Je našla še dalje na nasprotnih pozicijah, toda takrat so bile njune voditeljske vloge znatno zmanjšane. Gabršček se je moral umakniti mlajšim, Gregorčič pa je prejel «lekcijo» od nadškofa Sedeja. Prepustimo Gabrščku, da nam sam spregovori o njunem ponovnem zbli-žanju: »Prišla je svetovna vojna, ki je na Dunaju v parlamentu približala oba dolgoletna nasprotnika. Veliko sva razpravljala in snovala bodočnost, ne omenivši niti z besedico tisto nečedno dobo, ki naju je ločila. In takoj po polomu stare monarhije me je povabil na svoje stanovanje v Londongas-se, kjer sva sklenila, da nadaljujeva tam, kjer sva leta 1899 prenehala. Oba sva bila enakih misli: da se pripravljajo primorskim Slovanom težki časi, ki nas morajo združiti v trdno falango, da se bomo kot en mož borili za — svoj narodni obstanek. Za spore m razkole med nami ni več mesta! Govorila sva, da se vrneva čim prej domov in tu organizujeva složno delovanje vseh, ki bodo dobre volje. 2al tega naročila nisva izvr- šila. On Je bil bolehen, odšel je nekam na Štajersko, meni pa je bila določena naloga, da dokončam skrbno organizovano delo za naie — begunce, ki se Je osredotočevalo že od zime leta 1917 v »Osrednjem odboru za povratek beguncev in obnovo Primorja«... Pa Gregorčič se je vrnil, a meni je večkrat očital, zakaj da jaz tega nisem storil, ko bi potem bilo marsikaj drugače v deželi! Zaupati je moral ljudem, o katerih se je bridko varal! To so bili no-vostrujarji, ki jih je obsojal z najostrejšimi besedami. Se v septembru 1924 me je povabil k sebi in tu sem čul celo ploho težkih očitkov in ocen — o razdiralnem delu nvostrujar-jev. Podrobnosti ne morem fia-vajati, a je še drugih veljavnih prič, ki morejo enako meni potrditi njegovo bolest vsled razkola, ki je narodu v nesrečo« (Edinost, 7. 3. 1926). Gregorčič je tudi še v Italiji ostal član deželnega odbora do njegove ukinitve in se potegoval za ohranitev deželne avtonomije, fašizem je še ta zadnji preostanek uničil in Gregorčič se je tudi zaradi tega polagoma umikal iz javnosti. Le od daleč, kot neka siva e-minenca, je spremljal politična pota Slovencev na Goriškem in Primorskem, sodeloval v strankarsko enotni grupaciji klerikalcev. Ob nameravani združitvi vseh političnih struj Slovencev pod Italijo je menil baje sledeče: »Gospodje, vi ste še mladi, jaz, ki imam izkušnje, vam povem, da s Tržačani ne boste izhajali. Ko sem bil mlad, sem tudi jaz bil z njimi, toda dolgo ni šlo, centralizem, omejenost in samovoljnost, s katero so hoteli odločati o važnih slovenskih vprašanjih, so onemogočili skupno delo. V strogo narodnih vprašanjih se lahko sodeluje, v vseh drugih pa je treba samostojnosti.« (Goriška straža, 8. 4. 1925). Leta 1920 je Gregorčič ustanovil v Gorici «Narodno knjigarno« ter «Goriško Matico«, zelo popularfto knjižno podjetje. Te ustanove je pred smrtjo zapustil svojemu tiskarju Lukežiču, kar je bilo po mnenju «novostrujarske Goriške straže«: «največja in najusodnejša napaka v njegovem sicer koristnem in dolgem Javnem delovanju.« (12. 3. 1926). Umrl je v Gorici po daljši bolezni. Pogreb je bil prava slovenska manifestacija in med govorniki, ki so ob odprtem grobu slavili njegovo življenjsko pot, je morda dr. Josip Vilfan najbolj kleno stisnil v nekaj besed karakteristiko njegovega značaja in dela: »realist in politik, narodnjak in duhovnik, sivolasi starček mladostnega duha... Naprednjak je služil svojemu narodu, a kot duhovnik, ne vkljub temu, nego, prav zato, mu je toliko bolj koristil. Izkušenost in preudarnost starosti ni upognila, nego je dvignila duševno moč.« (Goriška straža, 11. 3. 1925). Gabršček je takrat odnos do Gregorčiča zavil v spoštljivost in prijateljsko kontaktiranje. Živel je na Dunaju in tam ostal tudi še potem, ko je bilo vprašanje primorskih beguncev že rešeno. Na Goriško se ni več vrnil, njegova podjetja so bila uničena, prav tako kot je bilo uničenih in ukinjenih vrsta slovenskih ustanov in organizacij iz predvojnih časov. Ukvarjal se je z novinarstvom, posegel v politične prilike Gradiščanskih Hrvatov ter pripravljal gradivo za svoje spomine, ki so obenem kot zgodovinski prikaz razmer pri Slovencih na Goriškem v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja izšli v dveh zajetnih knjigah pod naslovom »Goriški Slovenci. Narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice«. Do zadnjega čil in delaven je pripravljal podobno delo za Trst in Istro, se ukvarjal s publicistiko in deloval v organizacijah primorskih emigrantov. Omenimo, da se je do zadnjega potegoval za čast jugoslovanskega senatorja, a dosege! je po dolgih zapletljajih le skromno pokojnino. Leta 1938 je umrl v Ljubljani v 74 letu starosti, enako star kot dr. Gregorčič. «Naravnost ganljiv prizor plemenitosti mišljenja in tistega čistega, neskvarjenega in nesebičnega rodoljuba, ki vse pozablja in odpušča, kadar korist naroda to zahteva, sta podala pokojni blagi voditelj goriških Slovencev dr. Anton Gregorčič in Andrej Gabršček,« se glasi ocena, ki jo je prinesla tržaška «Edinost» (10. 3. 1926), a Je strankarsko pobarvana in prirejena za trenutne politične potrebe. Nedvomno potrebuje to ali ono pojasnitev, ki jo najdemo ob sočasni konfrontaciji pozitivnih in negativnih posledic Gregorčičevega in Gabr- ščkovega dela ln ob obširnejši analizi političnega okolja in ne nazadnje tudi v analizi njunih osebnih značajev. Gregorčič in Gabršček sta bila človeka izredno poudarjenih političnih ambicij, toda pri tem je bil Gabršček za razliko od Gregorčiča posvetni človek, kar mu je omogočalo pestrejšo podlago za uveljavljanje splošnih in strogo osebnih afirmacij. Prav zaradi tega je Gabršček prehajal gorlški in vseslovenski okvir ter je bil zapažen tudi v slovanskem javnem življenju, kot vnet pobor-nik «slovanske ideje« pri Slovencih. Bil pa je tudi Jugoslovan in jugoslovanstvo je kazala tudi njegova publicistična dejavnost, po kateri je zaslovel in žel z njo večje in trajnejše uspehe kot pa z voditeljskim in aktivističnim delom za svojo stranko. Javno in zasebno delovanje je vplivalo in spodbujalo njegovo vsestranskost, ki je zato dobila vtis nedoslednosti, nedodelanosti in razbitosti ter v večji meri vplivala na pozitivni razvoj njegove osebnosti. Gabršček je v svoji osebnosti nosil politične in obenem zelo osebne pobude, ki so se najbolj kazale v izgra- jevanju lastnih materialnih dobrin. Pozitivni pomen taW*J nagnjenj je predvsem in edih® v osebni prizadetosti. V svoj'*} spominih je Gabršček zapis® o dr. Gregorčiču, da «ni bli mož svetovnega formata, PaC pa marljiva čebelica, ki Je n°" sila narodu medu in voska z® vsakdanjo uporabo« (omenjeno delo, str. 213). Isto potrdimo za Gabrščka, le da sam ni skrj' val takih teženj in celo menit-da bi njegova prisotnost v večjem akcijskem krogu no vplivala na dogajanja. Oba sta v boju za dosego skupnega cilja doživljala uspehe m poraze, tako od strani nacionalnih kot od nasprotnikov v vrstah Slovencev samih. Svetovna vojna je velik del opravljenega dela in uspehov uničila, a njih sled je dalje ostajala-Kot vsaka osebnost, ki se j® je javno udejstvovala, tak spremlja tudi Gregorčiča in Gabrščka vrsta negativnih pote v delu in značaju, vendar nre teh tudi ne bi bilo pozitivnega ustvarjanja, In prav zaradi tega se ju danes s hvaležnostjo spominjamo. BRANKO MARUŠIČ KONEC UKKDNIAIVO: TRST - UL MONTEOCH1 6, II TELEFON »3-808 ir «4 K3H - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: NORICA: Ulica Silvio Pelllco t II, TelefOD 33-82 — UPRAVA: TRSI — UL. SV FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna HIKi lir - Vnapr®£ četrtletna 2250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7700 Ur - SFRJ: posamezna Številka v tednu in nedeljo 50- din, mesečno 1.000.- in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADTT DZS Ljubljana. Stari trg 3/1- ***, fon 22-207 tekoči račun pri Narodni Danki » Ljubljani 900-14-003-88 - (Kil.Asl Cene oglasov: Za vsak mm v širin) enega stolpca: trgovski 150 finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške In goriške pokrajine se naročajo pri upr» - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletfi Pubbllcitk italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst „