Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 173. Izven Ljubljane 8 vin.	y LjQll!)IIDh V SMO, 30. JUlIJa 1913.
Leto XLI,
Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , S 28'— za en meseo „ . . „ 2'20
za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo
29-
35'-
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24 — za en meso. „ . . „ 2'—
V	opravi prejemat mesefino „ 1*70
=. Sobotni izdaja: =
za celo let...... „ T—
za Nemčijo oeloletno . ,, 9* za ostalo Inozemstvo „ 12*—
Enostolpna petitrrsta (72 mm): za enkrat . ... po IS v za dvakrat .... „ 13 „ sa trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
PuroCna sznanffa. ahiii. livUti Iti.:
enostolpna petitrrsta po 18 Tin.
enostolpna petitrrsta po 30 vin.
Ishaja vsak dan, izrzemil nedelje in praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red,
tta- Uredništvo je v KopitarjeTl nllol štev. 6/OL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Hačnn poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
3** Današnja številka obsega 6 strani.
Pred volitvami v Italiji.
Rim, 28. julija,
Dan splošnih volitev ni več daleč in volivna agitacija se je na celi črti razvila. Razširjena volivna pravica je dosedanje razmerje med posameznimi strankami bistveno premaknila, deloma pa popolnoma prevrnila in postavila na glavo. Z ozirom na položaj, ki je nastal vsled vpeljave splošne in enake volivne pravice, so se že številni »Onorevoli' prostovoljno odrekli kandidaturam. Marsikateri izmed njih pač v skrivni nadi, da pride v gosposko zbornico. To je sicer razumljivo, a kdove, kako bo odločil Giolitti. Težko da bi hotel še pred volitvami izvesti imenovanja v gosposko zbornico, ker bi se to popravici utegnilo smatrati za neke vrste volivni manever,
Predstoječa volivna kampanja sc bo v glavnem izvojevala v znamenju libijske vojne. Vlada sicer svojega volivnega programa še ni izdala, poučeni krogi pa trdijo, da se bo volivna bitka vršila naravnost pod geslom: »za« ali »proti« libijski vojni. Ko se je svojčas začela vojna v Libiji, so socialni demokratje zaklicali ministrstvu: »quos ego!« in mu zagrozili s »svidenjem pri Filipih!« t. j. pri novih volitvah. Giolitti je to izzivanje smehljaje sprejel in nc bo pokazal peta.
Kljub splošnemu pričakovanju vlada Svojega volivnega programa nc bo proglasila ustno potom Giolittija, marveč bo izšel obenem z dekretom o razpustu stare zbornice. Splošno vlada mnenje, da se bo razpust zbornice in razpis novih volitev izvršil v drugi polovici meseca septembra.
Kakšne izpretnembe prineso nove volitve v konstelaciji političnih strank in v smeri notranje in zunanje politike? To še ni gotovo, a lahko se reče, da radikalnih izprememb ne bo. Danes sc že lahko ugotovi to-le dejstvo: V vseh volivnih okrajih so se konservativne stranke zvezale za volivni boj. Frakcije z levice odklanjajo vsak kompromis in sc pripravljajo za boj na lastno pest.
Radikalna stranka, je popolnoma des-orientirana; nekateri radikalni kandidati hočejo nastopiti za vlado, drugi ji. napovedujejo najhujši boj, zopet drugi si do-padejo v »izolaciji«. Republikanci so vsled svojih ljutih notranjih bojev če mogoče še na slabšem. Republikanski kandidati nimajo mnogo nadc na zmago; samo v nekaterih maloštevilnih okrajih bi utegnili prodreti Na podporo kake druge stranke nikakor ne morejo računati.
Socialni demokrati sc nahajajo v hudi strankarski krizi; volivni program strankinega vodstva, ki je nedavno izšel v Rimu, jasno pove, da je spor med revolucionarnimi socialisti in reformisti neozdravljiv. Revolucionarna struja je za enkrat na vrhu, kak or je razvide li iz programa. - Nobenega okraja reformislom! Bissolati, Pononi, Bc-renini, Fcrri e tuti quanli ne smejo biti izvoljeni!^, lo je bojno geslo revolucionarnih sodrugov.
Kakor že rečeno: V zbornico bodo pač prišli novi možje, zbornična fiziogno-mija bo pa ostala stara.
Boj bo vroč; toliko bolje. Čim ljutejša in upornejša bo vojna, tem manj bo prilike za volivne spletke protiklerikalnih strank in republikanskih :>auto - kandidatov«,
Vsedijaska podpornica M\\i
Obupno stanje blagajn naših podpornih društev na Dunaju, v Gradcu in Pragi jc izzvalo v letošnjem letnem tečaju mecl dunajskim dijaštvoni živahno stanovsko gibanje v zmislu dijaške samopomoči in solidarnosti. Dvojno nalogo si je nadelo pri tem dunajsko dijaštvo: !. da prične z delom za odpomoč na Dunaju, 2. da pa da obenem iniciativo k sličnemu gibanju i v Gradcu in Pragi in da strne vsa ta gibanja v eno samo enotno gibanje vzbujanja dijaške stanovske zavesti. To gibanje pa pokaži že v letošnjih počitnicah svoje prve sadove, V Ljubljani se naj sestane poseben vsedijaški osrednji podpomiški odbor, katerega naloga bi bila: 1. cla začne v letošnjih počitnicah veliko denarno akcijo za naša vseučiliška podporno društva na Dunaju, v Gradcu in Pragi. 2. da priredi septembra meseca dijaško socialno konferenco v Ljubljani, ki postavi temelje smotrnega, sistematičnega dijaškega socialnega dela. Da se uresničijo tc misli, si jc sestavilo dunajsko dijaštvo poseben odbor, katerega naloga jc bila, da stopi v zvezo z graškim in praškim dijaštvom in ustvari vse pogoje za počitniško delo. Akcija dunajskega di-jaštva je našla razveseljiv odmev zlasti med graškim dijaštvom, ki sc jc zbralo na posebnem shodu, da sc pogovori o celi akciji in pritegne kar največ tovarišev k solidarnemu delu v zmislu gesla: >Dijaštvo sebi !■< Graško dijaštvo pa si jc sest aVll O razen tega poseben krajevni odbor, kjer se je prerešelalo, kako zasnovati počitniško delo, Graško kot praško dijaštvo jc sprejelo načrte dunajskega dijaštva.
To je kratko tok dogodkov dijaškega stanovskega gibanja v letošnjem letnem tečaju. Koncem julija so sc sestali v Ljubljani zastopniki vseh struj, skupin in dru-
LISTEK,
uporniki.
Poljski spisal A rt ur Grušečki, poslovenil dr. Leopold L č n a r d.
(Dalje.)
»Vendar sem zvedel, batjuška, da Se uporniki odpravljajo na božjo pot..«
»Kateri?«
»Menda vsi, toda skrivajo sc in ta jc » t , kakor vsi hudodelci.«
»Ali se ne zbirajo skupaj? Nimajo kakšnih shodov?«
»Da, zdi se mi, da pri Petru Mali-hovem . . .«
»Mogoče, ker ta je trd,« odvrnil jc pop in sc zamislil.
»Zapazil sem, da jc veliko gibanja na njegovem dvorišču, gospodinja je pa. napekla veliko kruha, ker gre dišava celo na cesto.«
»Hm . . . Malinovi . . . lo je dobro i . . a še kdo?«
»Ba, če bi oči zamogle prodreti skozi stene, videle bi mnogo,« nasmehnil se je.
»Torej pojdi, pazi in glcj! <
»Jaz že znam,« in prijel je zu kljuko. Zadržal ga jc popov glas;
»Poslušaj, kaj je pa na Pogonji?«
»O, to sta zagrizeni Poljakinji! Naučili sta dobro vse posle . . . niti ust ne odpre nobeden, vsak gre kot gluh in mutast, samo oči odpira.«
»Hm, pri njih sc mora vršiti kaj nc-postavnega, ker sc tako varujejo . . . glej, da prideš blizu.«
»Saj bi človek rad, toda to ljudstvo jc zvito.«
Pop je nekoliko pomislil, potem pa rekel počasi in gledal djaku v oči:
»Fjodor Pjotrovič, ti si prebrisan človek, poišči kakšnega berača in on naj izvoha, kaj se tam godi.«
»Sem že poskusil, batjuška,« vzdih-nil je, »poslušali so ga, obdarovali in tako se jo končalo.«
»To je slabo.« zamnnral jc hodeč gori in doli po sobi. »Da bi vsaj kakšnega zedinjenea sprejeli v službo.«
»Morda se mi posreči,« nasmehnil so je djak, »toda kaj bo iz tega?«
»To ni tvoja glava,« rekel Je z ostrim glasom, čez nekaj Časa je pa nadaljeval prijazno kot po navadi. »Ali zahaja mladi Pevski večkrat tja?«
»Gotovo, ker se je zaielcbal v gospodično . . . toda čez polja, vasi sc izogiblje.c
»Torej dobro . . . pojdi in pazi.«
»Razumem, batjuška.«
Pop .je pogledul skozi okno in za-
štev z Dunaja, Gradca in Prage k ustanovni seji -Osrednjega vsedijaškega pod-porniškega odbora v Ljubljani«.
Omenjena seja se je vršila dne 25. t. m. v ljubljanskem Mestnem Domu, Te ustanovne seje so sc udeležili: I. z Dunaja: Danica, divjaki, društvo slov. veterinarjev, Kras, Sava, Slovenija, skupina Slovencev v Zvonimiru, socialisti in predsednik dunajskega krajevnega odbora; II. iz Gradca: Tabor, Triglav, Zarja in predsednik gra-škega krajevnega odbora; III. iz Prage: Adrija, Dan in Ilirija. Podporna društva so zastopali: 1. dunajsko g, dr. Šlebinger, 2, graško gg, dr, Bretl in dr, Pučnik, 3. praško g. dr. Berce, Razen lega so sc udeležili seje g. dr. Ferluga iz Trsta in mnogo tovarišev.
Sejo jc otvoril sklicatelj tov. Koder, podal kratek pregled celega gibanja, utemeljeval potrebo dijaške samopomoči in solidarnosti ter pojasnil, zakaj jc dunajsko dijaštvo sklicalo sejo in zakaj so referati razdeljeni med samimi Dunajčani; dunajsko diiaštvo je pričelo celo gibanje, torej jc bila tudi njegova dolžnost, da pride z jasnimi predlogi in vodi gibanje toliko časa, dokler se nc sestane Osrednji vsedijaški podporniški odbor« (O. V. P. O.).
Po verifikaciji delegatov je sledil referat tov. fil. Aljančiča o organizaciji naše počitniške akcije in specielno o denarni akciji, nakar sc jc konstituirala eksekutiva. Predsednikom O. V. P. O. je bil izvoljen tov. jur. Koder. Podpredsednike in tajnike pa so imenovale tri glavne strujc, in sicer: katoliško-narodno, narodno - radikalno in svobodomiselno dijaštvo. Podpredsednikom so bili imenovani: tf, Aljančič, Zor-man in Radej; tajnikom: Velkavrh, Lu-schiilzky in Urnič. Za blagajnika je bil izvoljen lov. Kadunc. Kot pregledniki pa funkcionirajo gospodje zastopniki vseh treh podpornih društev.
Glede denarne akcije so ?e sprejeli li sklepi:
I.	Naj se prirejajo po cclcm Slovenskem ali cvetlični dnevi, ali veselice in igre, ali pa sc naj nabira z nabiralnimi polarni. Kaj sc ukrene v posamnih krajih, to je odvisno od krajevnih razmer. Po večjih krajih se naj po možnosti sestanejo posebni krajevni odbori, ki so podrejeni ekseku-tivi. Lksekutiva ima nalogo, da pritegne kar največ dijaštva k denarni akciji.
II.	Ves denar sc ima stekali v denarni zavod v Ljubljani, katerega naprosi eksekutiva, da prevzame upravo denarja. Nabrani denar se ima pošiljati v od nabira-leljev naravnost naprošen denarni zavod, ki imej do razdelitve v rokah celo upravo, Naloga blagajnika pa je, da stoji v zvezi z doličnim denarnim zavodom, cla more
pošiljali račune v časopise. Nabiratelji z nabiralnimi polarni imajo poslati pole na blagajnika, denar pa v denarni zavod. Ko je končana cela denarna akcija, se imajo predložiti končni računi javnosti. Kar se tiče nabiralnih pol, so avtentične lc one, izdane od »O. V, P, O.«, ki so signiranc s štampilijami treh podpornih društev na Dunaju, v Gradcu in Pragi, podpisane od predsednika lov. Kodra in treh tajnikov. Nabiralne pole so tiskane in numerirane. Vse nabiralne pole ima v evidenci blagajnik tov, Kadunc.
III.	Da se firma naše akcije ne izrablja, mora biti vsaka prireditev naznanjena eksekutivi, ki obvesti o tem javnost potom časopisja. Le prireditve, naznanjene od strani O. V. P. O.«, gredo za dijaška podporna društva. To bodi poudarjeno posebej, da sc vč javnost in prireditelji ravnati.
IV.	Ključ za razdelitev dohodkov med posamezna podporna društva ima izdelati poseben odsek, ki ga ima le-la predložiti na avgustovi seji »O. V. P. O.« V ta odsek so imenovala vsa tri vseučiliška mesta po dva dijaška zastopnika in vsako podporno društvo po enega.
V.	Da se zainteresira vsa javnost in kar najširše vrste dijaštva za našo akcijo, sc jc. sestavil poseben publicističen odsek, katerega naloga je, da lansira v vse dnevnike članke in notice o naši akciji.
Drug referat je imel tov. Lemež o dijaški socialni konferenci. Ni dovolj, da se zadovoljimo le z nabiranjem denarja za naša podporna društva; treba, da začnemo enkrat s smolrcniin in sistematičnim dijar škim socialnim delom. Naše podporništvo potrebuje temeljitih reform, treba, da sc nc izgube tisočaki, ampak, da izdani denar pride nazaj v blagajne podpornih društev. Modernizacija našega podpornišlva, večja skrb za dijaške socialne razmere, to bodi okvirni program socialne konfcrcncc. Ni dovolj, da sc bode samo govorilo na socialni konferenci, da se bodo sklepale resolucije, treba, da sc bode to vse tudi realiziralo. V ta namen sc mora konstituirati na konferenci poseben vsedijaški osrednji socialni odbor, v posameznih vseučiliških mestih pa krajevni odbori. Člani teh odborov pa bi naj bili tudi nedijaki, da nc zaspi cela akcija, ker dijaštvo je znano kot zelo nestalen element. Kontrola in kontinuiteta dela je neobhodno potrebna, zato se naj pritegnejo i nedijaki. Konferenca naj sc vrši v drugi polovici septembra. Tudi za konferenco sc naj pritegnejo kot sodelavci nedijaki in povabijo vsi odločilni faktorji. Da sc realizira konferenca, sc jc sestavil poseben odsek.
^ S tem jc bil izčrpan dnevni red usta-
glerlal cerkvenega ključarja Pavla Mazjaka, ki sc jo na dvorišču pogovarjal z njegovim voznikom.
Ko jc ključar stopil v sobo, nagovoril ga jo po pozdravu batjuška v poljskem jeziku:
»Vi, Pavel, zavzemate visoko in važno službo v naši sveti cerkvi.«
»Vem,« jo pokimal z glavo.
»Vaša dolžnost je, da pazite na odpadnike; skrbeti morate, da bi so njihovo slopo oči odprle resnični in edino zveličavni veri.«
»Res jo, duhovni oče. tocla kaj moreni, ako so ljudje udarjeni s slepoto,« jo vzelihnil in potegnil z roko nazaj šop las, ki mu jo padal na čelo.
»Hm . . . kdor hoče, zamore vse.«
»Bo žo tako,« jo zamnnral ključar.
»Vidite, Pavel, ako hi vi zagledali, cla hoče kdo prebresti reko, pa je v nevarnosti, cla zaicle v vrtince in vodne toke, kaj hi vj naredili?«
»Opozoril hi ga, seveda.«
»Ako hi pa bil to vaš bral? Ali bi ga no zadržali pred pogubo, če treba tudi s silo?«
»Ilrn . . . menda žo,« pritrjeval je kmet iu sumljivo pogledal no popa.
»Torej glejte, Pavel, tudi naši bratje, bivši zedinjenoi, gredo brez razuma in brez premisleka v prepad greha , . . drže tc krivili naukov, odpusti
liočojo od vere ter so na poti v večno in časno pogubo.«
»Res je tako, gospod župnik,« pritrjeval je ključar, sam bivši zedinjc-nec.
»Glejte torej, vsi vemo« — pri teh besedah jo pop stopil pred kmeta in gledal v njegovo nepremakljivo obličje — »da je vir vsega zla zločinska propaganda, to so pravi učenje katoliških duhovnikov, ki ljudstvo zapeljujejo v pogubo. Sam nebeški Bog in najvišji car in njegova vlada hočejo rešiti ljudstvo, obvarovati ga smrtnega greha; torej moramo tudi mi, ki priznavamo sveto pravoslavno cerkev, delati v tem smislu.«
»Bo že tako, gospod župnik, tocla kaj početi s trdovratnim ljudstvom,« je .vzdihnil ključar.
»Vem, oče ključar, cla sc mnogo ljudi odpravlja v Ležajsk, ki jo gnezdo hudobije in greha. Tam so bodo okužili s krivimi nauki in tega ne smem dopustiti.«
»To pa ni moja stvar,« zmajal jo kmet z rameni, »za to je vlada in straža .;<
Pop je šol po sobi gori iu doli, pil žganje iu govoril:
Vidite, vlada in straža, lo so kakor meč ali nož v roki. glava, mora pa povedati, kje in kosa udariti..;
novne seje, prihodnja seja sc vrši v avgustu.
Vsi dopisi in prošnje za informacije sc naj pošiljajo na naslov tajnika: Karel Lu-schutzky (O. V. P. O.), Ljubljana, Eliza-betna ulica 5.
X X X
Opomba uredništva. To poročilo smo dobili šele danes zjutraj, dočim je poročilo ^Slovenski Narod« dobil lako, da jc mogel poročilo priobčiti že v včerajšnji številki. Če nam odbor poročil ne bo pošiljal istočasno kot drugim listom, jih ne bomo pri-občevali.
Balkansko vprašanje.
MIROVNA POGAJANJA.
Bukarešt, 29. julija. Prva Referenca balkanskih delegatov se otvori jutri ob štirih popoldne.
Bukarešt, 29. julija. Vsi politični krogi z zadovoljstvom naglašajo, cla imajo vsi zastopniki neomejena pooblastila.
Pariz, 29. julija. »Temps« poroča iz Bukarešta: Tu sodijo, da bo Bulgarija mirovna pogajanja zelo oteževala. Bulgarija namerava predvsem zahtevali avtonomijo Makedonije lin se z Rumunijo posebej pogajati.
Berolin, 29. julija. Iz Peterburga se poroča: Tudi tukajšnji diplomatični krogi izjavljajo, da mirovna konferenca v Bukarešti! ne bo pod kontrolo poslanikov velesil zborovala. Velesile so sklenile, da prepuste vojujočim se državam popolno svobodo in da nastopijo le v slučaju, če bi sklepi konference ravnotežje na Balkanu motili. Velesile tudi nimajo ničesar proti temu. da je grško brodovje Dedeagač zasedlo. (Na Dunaju utegnejo drugače soditi.)
London, 29. julija. »Daily Telegr.« poroča iz Aten: Grki v glavnem zahtevajo, naj se prisodi egejsko obrežje do gorovja Makri, 15 km zahodno od De-deagača, Grški, Kavala in Drama naj pa ostaneta zaveznicama.
Belgrad, 29. julija. Ko je avstro-ogrski poslanik grof Ugron v imenu svoje vlade interveniral za ustavljenje sovražnosti, je rekel Pašiču: »Boli me duša, ko vidim to krvoprelitje med Srbi in Bulgari.« Pašič mu je na to odgovoril: »Nas še veliko bolj boli srce, ko gledamo to vojno, toda mi izvajamo naše operacije v smislu mednarodnih predpisov, ki jih strogo spoštujemo.«
RUSIJA ZDAJ ŠE NE MISLI NA AK-CIJO PROTI TURČIJI.
London, 29. julija. Poročevalec »Corriere della Sera« poroča od tu svojemu listu: Rusija dela na to, da se obnovi balkanska zveza. Le iz tega razloga želi Rusija, cla bi Bulgarija ne bila preveč ponižana. Nova zveza naj izžene Turke iz Odrina. Le če bi se to »ie posrečilo, bo Rusija sama to nalogo prevzela.
Berolin, 29. julija. »Tageblatt« poroča iz Peterburga, da na ruskem dvoru položaj zelo mirno presojajo in na kako akcijo ne mislijo. To dokazuje že dejstvo, da potuje car 10. avgusta s svojo rodbino v Livadijo, kjer ostane celo jesen do Božiča.
Dunaj, 29. julija. »Sudslawische Korrespondenz« poroča iz Carigrada: Turški listi poročajo, da je turški poslanik v Pcterburgu vprašal rusko
»Menda bo že tako.«
»Jaz in vi, midva sva glava; uporni zedinjenci se zbirajo kje tukaj, imajo shode, sc dogovarjajo; treba je to izslediti in poslati nadnje meč.«
Hm . . . hm . . . jaz nc vem nič o leni ... bo že res, čc vi, gospod župnik, tako trdite, toda jaz o tem nič ne vem.«
»Toda, Pavel, saj vendar prebivate
v	vasi, vidite, slišite . . .«
»Hvala Bogu, imam grunt in gospodarstvo, da bi to opravil, je zame najvažnejša . . . kaj so mi mar tuje reči.«
»Toda pomislite, da Jezus Kristus tiči ljubezni clo bližnjega, treba jih je varovati pred padcem . . . zvedeti kaj o njihovih dogovorih, zarotah, in imeli boste zaslugo pred Bogom in vlado, ker boste zabranili zlo.«
»Hm, ako bi vedel; toda človek jc na polju, pri. delu, kakor vol pri plugu.«
Ko jc pop še enkrat pogledal na kmeta, sc jc začel obotavljati s svojimi naročili. Šel je po sobi gori in doli, pogledal še enkrat na njegov nepremakljiv obraz, slednjič pa rekel:
»Zvedel sem, da se nahajajo pri Petru Malinovem tuji ljudje ... ali bi
vi	nc mogli zvedeti, kdo so to?«
Ko je pop omenil ime Malinoveea
vlado, kaj naj si misli o gotovih premikanjih ruskih čet ob turški meji. Peterburški kabinet je turškemu poslaniku odgovoril, da gre zgolj za vojaške odredbe glede na vojaške vaje in da se ni Turkom treba nič bati. Poročilo je Porta vzela z zadovoljstvom v vednost.
PRAZNE ČENČE.
Berolin, 29. julija.Vest, da je Avstro-Ogrska dobila mandat nastopiti proti Srbiji, ako bi le-ta ne ustavila sovražnosti proti Bulgariji, je brez vsake podlage.
NESPORA7.UMLJENJE MED AVSTRIJO IN NEMČIJO TER RUSIJO IN FRANCIJO.
Berolin, 29. julija. »Berliner Tageblatt« poroča: Po angleških poročilih sodita glede na vprašanje Kavale Avstro-Ogrska in Nemčija različno. Nemčija baje ' energično podpira kralja Ivonštantina, ki zahteva, naj pripade Kavala Grški; Avstro - Ogrska in Rusija pa zahtevata, da ostane Kavala Bulgariji.
Pariz, 29. julija. Med Parizom in Peterburgom so baje nastala nespo-razumljenja radi bodočnosti Kavale. Ruska »vlada je v Atenah zahtevala, naj sc Kavala vrne Bulgariji. Grški vladni krogi so bili zato vznevoljeni. Francoski poslanik ie Venizelosu izjavil, da Francija ne bo ugovarjala, če Grčija Kavalo obdrži. Tudi Nemčija podpira grške zahteve.
NA BOJIŠČU.
Atene, 29. julija. Vojno ministrstvo objavlja sledečo brzojavko glavnega stana z današnjim dnem: Sovražnik, ki se je po porazu 26. t. mes. umaknil proti Džumaji, se je hotel proti severu naprej umikati, ko je bil po železnici iz Caribroda proti Kustendilu ojačen z znatnimi oddelki, ki so v Džumajo prikorakali. Ojačeni sovražnik je sklenil važno postojanko zopet zasesti. Proti našemu desnemu krilu je koncentriral znatne sile osobito proti utrjenim gričem, ki leže severozahodno od Džuma-je. Boj na skrajnem desnem krilu je trajal predvčerajšnjim celi dan in se še ni odločil, ko je napočila noč. Izgubili smo veliko ljudi, a sovražnik je še več izgubil. Ko se je 27. t. m. boj končno odločil nam v prilog, sc je popolnoma poraženi sovražnik ponoči umaknil. Zadnje sovražnikove čete je zasledovala naša artiljerija. Ko so ob zasledovanju došli naši vojaki i km južno od Džumaje, je sovražnik Džumajo zapustil. ko jo je prej zažgal. Pogled na zažgano mesto je bil strašen. Bulgari so osobito grški in turški oddelek popolnoma uničili. Na naših drugih črtah, kjer je sovražnik tudi konemtri-ral zdatue sile, se boj še bije.
Berolin, 29. julija. »Vossische Ztg.« poroča iz Bukarešta: Ker so od čet tujih držav odrezana vsa pota. ki vodijo v Sofijo in ker grozi armadi in Sofij-čanom lakota, je bulgarska vlada v Bukarešti prosila, naj se za preskrbova-nje z živili otvori proga Sofija—Varna. Rumunija tej želji ustreže. Srbska armada pod generalom Martinovičem je zasedla železniško progo Kustendil— Sofija.
Belgrad, 29. julija. Z ozirom na vesli o spopadih med rumunskimi in srb-
se je kmet stresel in obrnil oči proti popu, a ni izpregovoril besede.
»Zdi se mi, da se pri njem zbirajo uporniki. Vi. kot ključar, imate pravico in dolžnost, zvedeti, kakšni ljudje so to.«
»Meada žc,« pritrjeval je kmet.
»Torej pojdite v njegovo kočo, opazujte in sporočite mi, kaj nameravajo, kje se zbirajo, kaj delajo?«
»Če treba, žc grem, ako je tako vaša volja, toda če bom kaj zvedel, to je druga reč.«
»Toda vi, Pavel, ste tako modri, previdni, vi boste takoj izprevideli,« nasmehnil sc je pop prijazno.
»Hočem poskusiti.«
»Pojdite . . . čakal vas bom, kajti rešiti bližnjega pogube, to jc naša prva dolžnost.«
»Ako jc tako, pa grem.«
Komaj jc pa zaprl vrata za sabo, je zamrmral:
»Ne boš mc dočakal, ti prokleti Judež!«
Ker si je mislil, da gleda pop nanj skozi okno, je šel čez dvorišče z ravnimi, mirnimi koraki, a šele za vratmi jc pljunil od jeze in tiho zaklel:
»Ta prokleti pes molče grize!«
(Dalje.)
skimi četami pri Berkovici, kjer naj bi bili Rumuni zajeli dve srbski konjiški diviziji, se tu opozarja na neverjetnost teb vesti že zato, ker Srbi sploh nimajo dveh konjiških divizij. Sploh pa jc razmerje med Srbijo in Rumunijo tako dobro iu sta ti dve državi povrh zvezani tudi po vojaški konvenciji, da so vse te vesti same na sebi pusta izmišljotina.
IZ ODRINA.
Dunaj, 29. julija. »Sudslawische Korrespondenz« poroča iz Carigrada: Na povelje odrinskega valija Iladži Adila so se v Odrin vrnili vsi turški Oclrinčani, ki so mesto zapustili, ko so je Bulgari in Srbi osvojili. Odkar so Turki mesto zopet zasedli, popravljajo ponoči in podnevi utrdbe. Hadži Adil je obiskal tuje konzule in izjavil, da hoče ščititi življenje in premoženje vseh tujih podanikov. V mestu je vse popolnoma mirno. Ko obišče prestolonaslednik Jusuf Izedin mesto, je Turki z zastavami okrase. Tuji konzuli se ne udeleže prestolonaslednikovega sprejema.
VLOGA RUMUNIJE.
Belgrad, 29. julija. Vladna »Samouprava« piše z ozirom na znani proti-rumunski napad v nekem tukajšnjem listu tako-le: Rumunija je stopila na pozorišče in skupaj z zavezniki z orožjem v roki nastopila proti Bulgariji tedaj, ko je le-ta z barbarsko kretnjo poizkusila prevrniti mednarodne običaje in s silo utrditi svojo hegemonijo na Balkanu. Rumunija sc jc dvignila v imenu ravnotežja na Balkanu in je tej svoji vlogi ostala zvesta in dosledna in videti, da bi jo hotela komurkoli na ljubo opustiti, dasi se nasprotniki Srbije trudijo, da bi jo odvrnili od tega pota. Rumunija je samo izjavila željo, da se mir sklene v Bukareštu, ni pa zahtevala niti predlagala, da se premirje slene v Nišu, niti ni na kakršenkoli način izrazila svojega nezadovoljstva, ko sta Srbija in Grčija izjavili, da hočeta premirje in mir skleniti v Bukareštu. Ako je Rumunija izrazila željo, da se čim preje sklene premirje, je to storila v iskreni želji", da se kri po nepotrebnem ne preliva, obenem pa je s tem izpolnila posebno prošnjo Bulgarije, ki se je v tej stvari obrnila na Rumunijo, kakor na neke vrste posredovalko. Ravnotako neumljivo je očitati kralju Karolu, ker je interveniral v Belgradu in Atenah. Storil je to samo v vlogi zaprošenega posredovalca. Rumunija je svojo vlogo na Balkanu resno razumela, kar dokazuje tudi to, da jc odbila vse ponudbe Bulgarije, ki so ji došle od strani bulgarskega kralja in kraljice in vseh velesil, ki hočejo sedaj Bulgarijo ščititi. Rumunija se do danes ni dala odtrgati od Srbije in Grške, nego je odločno ostala pri tem, da noče skleniti separatnega miru, marveč samo v sporazumu z zaveznicama, dasi bi ji separatni mir prinesel hitre in znatne koristi. To postopanje Rumunije dokazuje, da je v njenem interesu — kakor tudi v srbskem in grškem —, da se na Balkanu vzdrži tra-je i red in ravnotežje. Teh pojavov, ki si odločilnega pomena, tudi časopisje ne sme izgubiti iz vida Vi ne sme napadov posameznih rumunskihl listov pripisovati celokupni Rumuniji, kakor bi morala tudi Srbija odkloniti vsako odgovornost za enake napade poedi-nih srbskih listov.
ITALIJA ŽELI SAMO MIRU.
Rim, 29. julija. »Tribuna« piše o stališču Italije z ozirom na sedanji položaj: Italija sodeluje skupno brez vsakega pritiska s svojima zaveznicama glede vsega, za kar ^c tudi ostale velesile zavzemajo, da se sedanje tež-koče mirno rešijo. Italija, ki je intere-sirana na tem, da se vzdrži na Balkanu ravnotežje, da se ohrani aziajska Turčija in ravnotežje v Sredozemskem morju, je tudi interesirana na tem, da se obrusi evropski mir, ki bi ga lahko posebne akcije ovirale. Ker so se vse velesile držale načela, da sc v sedanji krizi teritorialno nc okoristijo in ker vsaka država živahno želi miru, sc upa, da s premislekom in potrpežljivostjo premagajo sedanje težkoče in da bo sledila v Evropi dolga mirna doba.
MED AVSTRIJO IN RUSIJO SE NI SKLENILA POGODBA IN SE TUDI NE BO.
Mosva, 29. julija. Neki ruski diplomat je listu »Golos Moskvi« o sedanjem razmerju med Rusijo in Avstrijo izjavil: »NaglaŠam, da med tema dvema velesilama prevladujejo dobra raz-
merja, vendar se med njima ni sklenila nobena pogodba in sc tudi v bodoče ne b o.«
NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Kdaj se skliče državni zbor. — Vojni mini« ster pri cesarju. — Absolutizem na Češkem.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča, da se z ozirom na dogodke na Češkem skliče državni zbor šele sredi oktobra, ker se do takrat politične razmere zjasne. Začetkom septembra se že prično nemško-češka in poljsko-rusinska spravna pogajanja. Če bi se pa politično obzorje le še ne zjasnilo, se skliče državni zbor še pozneje. — Vojni minister Krobatin je včeraj cesarju poročal o vojaških zadevah od 11. ure dopoldne do "/i na 1. uro popoldne. — Načelstvo nemških poslancev češkega deželnega zbora je v svoji seji dne 29. t. m. označilo absolutizem na Češkem za uspeh svoje taktike, a kljub temu so se jezili, ker sedi v upravni komisiji, ki so jo Nemci tako želeli, po njih mnenju premalo Nemcev. Radi bi namreč Nemci, da bi kar sami gospodarili na Češkem pa Čehe zatirali v njih lastni hiši. Češki deželni odborniki s6 protestirali pri Thunu, ker se je kršila češka ustava. Čehi pripravljajo odpor proti plačevanju deželnih dcklad. Okrajna bolniška blagajna, ki jc v socialno-demokraških rokah, je napravila šalo. Praškemu magistratu je namreč poslala vlogo, v kateri zahteva, da naj se vsi deželni uradniki za slučaj bolezni zavarujejo, ker smatra »upravno komisijo« za zasebno podjetje, vsled česar so vsi uslužbenci bolniškemu zavarovanju podvrženi.
Na srbski Mi.
(Posebno poročilo »Slovencu« z bojnega polja.)
Na postojankah nad Črnim K a m e n o m , 19. julija.
Na naši fronti se že tri dni bije ljut boj.
Bulgari, razbiti na Rajčanskem Hridu in Kočanah, so se umaknili na sever in zasedli močne postojanke med reko Drago-brašto in Bregalnico.
To ozemlje je že po naravi tako, da so postojanke na njem naravnost neza-vzetne, ako se pravilno zasedejo in dobro branijo. Vse tod so same višine s strmimi visokimi rebri, ločene druga od druge po vsekanih jako globokih dolinah. Lega je taka, da se vsaka višina lahko dobro in uspešno brani s sosednjih postojank. Za napadalca pomenjajo ti griči prave trdnjave. Ako jih hoče osvojiti, mora biti ali izredno močan, zlasti kar se tiče artiljerije, ali pa mora biti pripravljen na ogromne žrtve v ljudeh in materialu. Obenem so pa to postojanke, ki branijo staro bulgarsko mejo in prodiranje proti Kustendilu.
Tu se vrste, naslanjajoč se druga na drugo, te-le postojanke: Črni Kamen, Ka-limanska Čuka, Grlena, Banja Čuka in malo dalje Carevo Selo in Zvigor. Južno od njih se dviga visoki Golek, naslonjen na Pljačkavico.
Tako mi kakor Bulgari se dobro zavedamo pomena teh pozicij. Zato so Bulgari zbrali na njih toliko vojske, kolikor so le mogli. Toda mi smo morali naprej, dasi smo vedeli, da nas čaka velika in težka borba.
Že v četrtek, 17. julija, jc naša artiljerija zgodaj zjutraj s kote 750 začela s kroglami zasipati bulgarske postojanke na Cr-nom Kamenu. Kmalu nato je začela delovati tudi pehota.
Armadni štab je bil na sprednjih postojankah. Skoro neprestano smo bili pr? naših topovih, ki so deloma menjaje, deloma istočasno sipali na sovražnika pogu> bonosni ogenj. Postojanke, na katerih so bile naše baterije, so bile tako ugodno izbrane in tako lepo položene, da jih sovražnik nikakor ni mogel odkriti. Zato je njegova artiljerija streljala na slepo. Šrap-neli so se razpokavali daleč od nas na levi in desni, dokler sovražna artiljerija ni naposled popolnoma umolknila.
Mi smo opazovali boj z neke višine tik poljske baterije. Odtod smo imeli jako lep pregled celega bojišča. Še celo z golim očesom smo mogli videti učinek naših šrap-nelov in skladnih krogel, ki so naravnost pustošile sovražnikove pozicije. Z daljnogledi smo pa lahko opazovali tudi učinek našega pehotnega ognja in videli, kako naša pehota, podprta z močnim topniškim ognjem, potiska sovražnika z ene postojanke na drugo, dokler se končno sovražnik krog 1. ure popoldne ni začel umikati z najvišjega grebena na Crnom Kamenu.
Naši so zavzeli sovražnikove postojanke in začeli sovražnika potiskati proti Kalimanski Čuki in Grlenu.
S tem je bil boj tega dne v glavnem končan.
Tekom noči so dobili Bulgari z drugih' svojih postojank znatno pomoč ter so ope-tovano poizkušali preoteti izgubljene postojanke na Crnom Kamenu, toda zaman.
Včerajšnji dan je v glavnem potekel med artiljerijskim dvobojem. Danes se je pa žc na vse zgodaj začela ljuta borba.
Operacijski štabni odelek III. armade Je zjutraj zarana krenil na prednje postojanke. Izmed časnikarjev sta dobila dovoljenje iti s štabom samo vaš dopisnik in dopisnik »Zastave« iz Novega Sada.
Že od Kočan sem smo slišali grmenje naših topov. Ko smo pa pri vasi Fakimova, ki so jo bili Bulgari zažgali in porušili, prešli preko Bregalnice in se začeli vzpenjati proti Zalimanski Čuki, je prihajal do nas tudi odmev pehotnega ognja.
Kmalu smo dospeli na postojanke.
Na obeh straneh nove, še popolnoma fiedovršene ceste, ki pelje na Carevo Selo 5n dalje za bulgarsko mejo, so bili na navpičnih in strmih bregovih razpostavljeni naši topovi, ki so ravno, ko smo mi prišli, sipali najljutcjši ogenj, Nad 50 cevi je neprestano bruhalo ogenj in grom. Nekoliko nižje doli pred topovi so pa prasketale puške, včasih posamezno, še večkrat pa skupaj.
Še nikdar nisem videl kaj veličastnej-šega in obenem strašnejšega. Vsak hip zablisne ogenj iz vžganih topov kakor blisk in grom za gromom odmeva; granate in šrapneli žvižgajo in trgajo ozračje; globoke doline se lomijo in ječe.
Še nenavajen na toliko grmenje in žvižganje topovskih krogel in stoječ na postojankah, ki bi jih vsak hip lahko zasuli sovražnikovi šrapneli in skladne krogle, Sem bil prvi hip, to priznam, nekoliko nervozen, A to je trajalo le malo časa. Oči so se kmalu navadile na bliskanje topovske strele in ušesom je silno bobnenje dobro delo. Vse mi je postalo s časom nekaj čisto navadnega. Vznemirjala me tudi ni ploha, ki je v curkih lila. Kakor vsi drugi, sem z daljnogledom na očeh strmel naprej v meglo in se trudil, da bi skozi dež in dim videl učinek naših krogel iz topov.
Tudi sovražnik je odgovarjal z artilerijskim ognjem, toda naših baterijskih postojank ni odkril in njegovi šrapneli nam niso delali škode.
Že je minilo poldne. Na jed nihče ni »flislil. Šele kasneje, ko je ogenj ponehaval, je general Jankovič odredil, da se lotimo jela. Nekoliko grižljajev kruha, par žlic fižola in po eno kuhano jajce smo zavžili z največjo slastjo.
Sovražnik vedno slabeje odgovarja na naš ogenj. Zdi se, da se umika. General nama časnikarjema naroči, da se vrneva, sam se pa s štabom poda na postojanke, kjer so bile naše havbice.
Kmalu nato so znova zagrmeli topovi. Z vseh baterijskih postojank je brez presledka bruhal ogenj. Po dolinah je zopet začelo bobneti in odmevati. Toda tudi sovražnik je začel s svojimi baterijami odgovarjati s hitrim ognjem. Ker naših baterijskih postojank nikakor niso mogli izslediti, so začeli Bulgari kar na slepo streljati, prepuščajoč slučaju učinek svoje arti-ljerije. Ravno to pa bi bilo kmalu postalo pogubno za nas, ker so bulgarske skladne krogle zasule prostor, na katerem je bil general s štabom. Le srečnemu slučaju sc je bilo zahvaliti, da ni bil nihče ranjen.
Topovi še vedno grme. Toda na naši strani je ogenj močnejši. Sovražnik nas ne more potisniti s postojanke, katero smo mu bili preoteli. Prepričan sem, da ga potisnemo še nocojšnjo noč. (Se je tudi res zgodilo. Op. belgr. poroč.)
Ravnokar je dospel ordonančni častnik in naznanil, da naše desno krilo napreduje in da je zavzelo žc nekatere postojanke na Grlenu,
Tovarišem abilurijenlom!
Lepo število vas je letos. To število, Si ste ž njim prekosili vse dosedanje letnike, jasno kaže, da ste v dolgi dobi svojih študij resno mislili na nauke, ki vam jih je dala mati. Toda to število samo ni merilo, ki bi ocenilo vašo vrednost, pravo vrednost tvorijo naši ideali!
Tovariši! Tudi letos sc vam nudi prilika, prvič v življenju brez strahu manifestirati pred očmi vse Slovenije za svoje ideale na skupnem sestanku slovenskih katoliško - narodnih abiturientov v Logatcu v dneh 2. i n 3, avgusta, Tu bodete prvič mogli dati duška svojim čustvom in svojemu navdušenju o delu za vero in domovino svobodno. Na plan torej, kar vas jc pravih sinov slovenske matere!
Za pripravljalni odbor:
Ivo Pire, abit. Jožko Prezelj, abit, Andrej Stare, abit.
Dnevne novice.
-f' Slov. katol.-nar. abiturienti vabijo ?ia abiturientski sestanek, ki sc vrši 2. in 3. avgusta 1913 v Dolenjem Logatcu. Spored: V soboto, 2, avgusta: Ob 8. uri pozdravni večer v gostilniških prostorih g. župana Jakoba Slavca. — V nedeljo, 3. avgusta: Dopoldne: Ob 8. uri sveta maša. Ob 9. uri slavnostno zborovanje slovenskih ka-toljško-narodnih abiturientov v Društvenem Domu s tremi referati: 1. Dijak in katoliška ideja, ideja življenja. (Rcfcrira tovariš abiturient Bevk, Gorica.) 2. Dijak in
srednja šola, šola življenja, (Referira tovariš abiturient Fr, Uršič, Celovec.) 3. Katolik in umetnost, (Referira tovariš abiturient Malešič, Ljubljana,) Popoldne: Ob 3. uri slavnostna predstava Meškove igre »Mati«, ki jo uprizore slov. katol.-narodni abiturienti in nbiturientke, Po igri veselica v zunanjih in notranjih prostorih Društvenega Doma. Pri predstavi in veselici sodelujeta orkester abiturientov knezo-škofijskega zavoda sv. Stanislava v Št, Vidu in moški zbor. — Pripravljalni odbor,
-b Kmečka zveza za Belokrajino priredi v nedeljo, dne 3. avgusta dva shoda, in sicer po rani maši v Semiču, popoldne ob treh pa v D o b 1 i č a h. Poročali bodo belokranjski poslanci. Možje, prihitite obilno!
-f Shod v Hotiču se jc vršil v nedeljo zjutraj. Govoril je dr. Zajec o delovanju S. L. S. v deželnem zboru. Zanimanje na shodu je bilo veliko. V tem kraju bo treba zastaviti krepko delo za izobrazbo kmet-skega ljudstva o vseh panogah kinetskega gospodarstva, zlasti o povzdigi živinoreje, -j- Socialni kurz za abstinente. Na sv. Joštu priredi 6. in 7. avgusta dr. Krek za kat.-narodne abiturijente socialni kurz. Dobrodošli pa tudi drugi tovariši, ki sc za stvar zanimajo!
-f Imenovanje. C. ki*, ministrstvo za notranje stvari je imenovalo g. Fr. Komatarja, profesorja na gimnaziji v Kranju, za konservatorja c. kr. arhiv-nega sveta in mu poverilo nadzorovanje državnih, avtonomnih, cerkvenih in zasebnih arhivov v kranjski deželi.
— Toča v litijskem okraju. Škoda, katero je napravila toča v davčni občini Jablanica, v Ivostrevnici, na Murskem, Temenici, Gabru in Sevnici je ogromna. Včeraj si jc večino teh krajev ogledal poslanec dr. Zajec v spremstvu Ogriča in Hostnika. Poslanec dr. Zajec se je prepričal, da je škoda za prebivalstvo katastrofalna. Županstva so .se že obrnila na okrajno glavarstvo v Litiji, da nemudoma škodo ceni. Ako ne pride pomoč hitro, bo obup tiral nešteto marljivih rok v Ameriko. Pričakujemo teclaj za gotovo, da bosta okrajno glavarstvo in deželna vlada napram obupanemu ljudstvu storila svojo dolžnost.
-j- Zverinstva v Makedoniji in dvojna mera dunajskega časopisja. V vsaki vojski se gode nasilja, ki se dajo psihološko razlagati, toda kar se zdaj v Makedoniji počenja, presega precej vse meje razumljivega. Sramota je zlasti to, da se o Turkih ne v prvi, ne v sedanji vojski ne sliši toliko grdega, kakor zlasti o Bulgarih in značilno je, da v Odrinu Turki niso vprizorili večjih nasilstev, dočim so Bulgari v Seresu tako divjali kakor je svoječase komaj Džingis-Kan. Danes imamo za to na razpolago tri n e s u m 1 j i v c priče, in sicer avstro-ogrskega generalnega konzula v Solunu, medanarodno zdravniško komisijo in poročevalca »C o r -r i c r e deli a Sera«, Naš generalni konzul poroča, da so v Seresu vprizorili klanje in zanetili požar redni bulgarski vojaki in komitaši pod vodstvom častnikov. Bulgari so to cvetoče mesto razrušili s tem, da so namerili nanj štiri topove, Tri četrtine mesta so razvaline. Škoda znaša 45 milijonov frankov. Razrušen je tudi avstro-ogrski konzulat. Našega konzula Z 1 a t k a , dasi je prišel Bulgarom z vsemi redovi in avstrijsko zastavo v rokah nasproti, so odvedli v gore in ga izpustili šele proti odkupnini. Masakrirali so najodlič-nejše meščane, med njimi O g r a Biroja, Zažgali so pet skladišč avstrijske tobačne f i r m e , lc tu znaša škoda dva in pol milijona frankov. Požar šc danes ni docela pogašen. — Mednarodna zdravniška komisija, odposlana od dr, Sonderma-yerja, poroča, da so Bulgari na srbskih tleh onečaščevali žene in male deklice, kmetom s sabljami oči iztikali, trupla mesarili, rezali ušesa, nosove in jezike, živim kožo z glave snemali, zdravila z urinom pokvarjali in v brizgalne ulivali petrolej, ljudi privezali na telegrafske drogove in jih nato žive ž g a 1 i. — Poročevalec »Corriere della Sera«, Rcnzo Larco, ki je zdaj Makedonijo prepotoval, pripoveduje strašne podrobnosti (Številka 25. julija). Južna Makedonija je vsa opustošena, Bulgari so vse vasi zažgali. V Doxatu in Dcmir His-sarju so ljudi poklali v cerkvi kakor mesarji, mesto s topovi razrušili, treba bo desetletji in desetletji, da se vse popravi. — Turki so nasproti temu res še pravi ka-valirji. Niti enkrat se niso ne lansko leto ne letos o Turkih poročale take grozovi-tosti in v tolikem obsegu. Najbolj značilno pa jc, kako bi dunajski nemški listi, ki so lani vedeli toliko pisati o »grozodejstvih v slučaju Prochaska, zdaj radi vse bulgarske ekscese utajili in celo o Seresu molče, dasi so Bulgari tu res kršili mednarodno pravo in niso respektirali avstro - ogrske zastave, podanikov in imetja. Ta dvojna mera napravlja zelo slab vtis, in siccr nc samo pri nas, ampak- tudi v inozemstvu. Siccr sc zdaj o Grkih trdi, da z Bulgari nc postopajo ravno preveč človeško in
glede Srbov ve bulgarska agencija v zadnjem času tudi o nekaterih slučajih poročati, toda začetek jc bil dan v Seresu, kar mora vsak objektiven človek priznati in obžalovati.
-- Nemčija za Srbijo in Grčijo. Dočim avstro-ogrska diplomacija z vsemi silami dela na to, da bi Srbija in Grčija preveč nc zrastli, se Nemci v rajhu prav za te dve državi najbolj zavzemajo. Nemški oficiozi so sumljivo rezervirani in ne podajajo nobenih izjav, niti nc store nobenih korakov, da bi sc solidarnost med Avstrijo in Nemčijo nazunaj kaj bolj pokazala, časopisje pa je naravnost srbo- in grkofilsko. Nekateri sodijo, da Nemčija s Srbijo sim-patizujc zato, ker so njene zahteve nujno zvezane z grškimi, grške pa podpira iz ozi-rov na dinastijo. To je res, a ne zadene bistva stvari, Nemčija se iz stvarnih razlogov nagiba na srbsko-grško plat in na-tihem koketujc tudi s Turčijo- To pa zato, ker se ji ne zdi v interesu nemške trgovine in gospodarstva, da bi bilo vse egejsko obrežje in Marmarsko morje kdaj v rokah ene same države, to je Bulgarije, Nemčija pa Bulgariji tudi sicer ne zaupa, ker jo smatra za jako nezanesljivo in zato za nerabno kot zaveznico. Od Srbije Nemčija pričakuje, da bo ena njenih najboljših od-jemalk in da bo Makedonijo kmalu kulti-virala. Nemški oficiozi bodo Avstrijo sicer podpirali, kadar se bo šlo zares, toda iz srca ne, in to je slabo znamenje za bodočnost.
-	Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« o položaju na Hrvaškem. Pod naslovom »Novi kurs — nova prevara« se sarajevski »Hrvatski Dnevnik« od 28. t. m. peča na uvodnem mestu s prizadevanjem novega komisarja Skcrlccza in njegovih pomočnikov. »Hrvatski Dnevnik« pravi, da Skerlecz poizkuša gotove lažje živijo iz stranke prava izločiti in porabiti za ustanovitev unio-nistične stranke, ki bi imela biti čisto hrvaška, t. j. protisrbska. Po teh besedah pravi »Hrvatski Dnevnik«: »To jc drzen poizkus. Toliko drznejši, ker se mučitelji in krvniki hrvatskega naroda nadejajo, da se bo večina tega naroda izjavila pripravljeno za take eksperimente. Najprcdrznejjša jc pa še okolnost, da računajo pri tem svojem nečistem poslu na podporo pravašev. Stranka prava ima v svojem programu prvi in najglavncjši cilj: svobodo in zedinjenje hrvaškega naroda. Prepir s srbstvom — to jc več ali manj naša domača zadevica, vprašanje naše domače notranje politike, ki bi se reševalo in rešilo, čim bomo svoji na svojem. To notranje, srbsko vprašanje, bi moglo dobiti — in bogme že tucli dobiva — svoj veliki zunanji pomen vsled nevzdržljivosti sedanjega našega stanja, vsled neznosnega našega razmerja nasproti Madjarom in nasproti onim, ki Madjarom pomagajo, da sc to razmerje tudi v naprej vzdrži. V toliko more »srbsko vprašanje« interesirati tudi druge faktorje. Toda dokler se ti faktorji odločno zavarujejo proti vsaki ureditvi naših državnopravnih razmer v monarhiji, dokler se tako krčevito drže obstoječega stanja — d-otlej se »srbsko« vprašanje na Hrvaškem njih nit* najmanj nc iiče in dotlej Hrvatje njihove pomoči proti Srbom nc potrebujejo prav nič. Zato tudi Banovina nc more težiti za takim protisrbskim kurzom. Lahko je umevati, za čim bi ta kurz stremil in kaj bi bila njegova svrha. Energija Hrvatov vi hrvaških strank bi se imela izrabiti v protisrb-ski borbi in pri tem opustiti ona borba, ki nam mora biti sveta in nepomirlji-va: borba za osvobojen je. Ta; »proti-srbski« kurz. Bi imel služiti odino-le Madjarom, učvrščenju madjarskega gospodstva, razširjenju nnuljarizacije in populariziranju nagodbenjaštva. Ža tak kurz sc ne more navdušiti noben pošten Hrvat, stranka prava pa jc dolžna, da mobilizira vse svoje sile za. boj proti temu novemu hrvaškemu zapo-četju, proti novi madjarski prevari.«
—	Dunajski Slovenci, 11. avgusta v Velesovol Da ostanemo zvesti sklepu, storjenem o priliki našega lanskega romanja na Sv. Višarje, bomo priredili letos zopet skupno božjo pot, in sicer sedaj k Materi Božji v V c 1 c s o v o pri Kranju. Vse rojake, ki bivate čez poletje doma, prav toplo vabimo, da se snidete tamkaj v ponedeljek 11. avgusta t. 1. Ker tam ni mogoče dobiti prenočišča, moramo skrbeti, da pridemo t jo v zgodnji jutrajnji uri. Za one, ki. pridejo z vlakom, sta. najprimernejša vlaka, ki se ob pol 7. uri zjutraj v Kranju križata (vlak, ki odhaja z Jesenic ob 5. uri 52 min. zjutraj, dospe v Kranj oh ti. uri 42 min., oni pa, ki odhaja iz Ljubljane oh 5. uri 47 min. zjutraj, pride v Kranj ob (i. uri 38 mi-uut).V Kranju bo preskrbljeno za voze, da udeleženci čimprej dospejo v Ve-lesovo. a one, ki niso oddaljeni, zlasti za rojake in rojakinje iz kamniške doline, bo najboljše, čc sc med seboj dogovore in sc zjutraj na vozeh pripeljejo
v .Velesovo. Cerkveno opravilo (pridiga in sv. maša, med katero bo pel mešani zbor dunajskih Slovencev) bo dopoldne ob 9. uri. Na razpolago bo tudi več spovednikov, da bo lahko vsak prejel sv. zakramente. Po cerkvenem opravilu bo prijateljski sestanek vseh udeležencev.
—	Na Hrvaškem ni novih slučajev kolere. Na dež. bakteriološkem zavodu v Zagrebu so dognali, da Peter Jelene, pešec 96, polka v Klenku in trgovec Josip Ehrman v Franjevem dolu nimata kolere. To sla bila zadnja sumljiva slučaja,
—	Posebni vlak iz Gorenjske v Postojno. Da se nudi najširšim krogom izredna prilika udeležiti sc velike ljudske veselice v Postojnski jami, ki se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta, ustavil se bo posebni vlak, ki bo vozil za polovično ceno, na vseh postajah gorenjske proge, in sicer odhaja isti z Jesenic dopoldne ob 11. uri 24 minut; z Javornika dopoldne ob 11, uri 30 minut; iz Žirovnice dopoldne ob 11. uri 38 minut; iz Lesc dopoldne ob 11 .uri 46 minut; iz Radovljice ob 11. uri 52 minut; iz Otoč popoldne ob 12. uri 2 minuti; iz Podnart-Kro-pe popoldne ob 12. uri 8 minut; iz Sv. Jo-šta popoldne ob 12. uri 19 minut; iz Kranja popoldne ob 12. uri 27 minut; iz Škofje Loke popoldne ob 12. uri 39 minut; iz Medvod popoldne ob 12. uri 50 minut; iz Vižmarjev popoldne ob 12, uri 59 minut; iz Ljubljane, državni kolodvor, popoldne ob 1. uri 10 minut; prihod v Ljubljano, juž. kolodvor, popoldne ob 1. uri 13 minut; odhod iz Ljubljane, južni kolodvor, popoldne ob 1, uri 30 minut ter odhaja iz Postojne ob 9. uri 10 minut zvečer.
—	Zaključek večernega gospodinjskega tečaja. Z Viča: Odbor Kat. slov, izobr. društva Vič-Glince jc sklenil prirejati večkratne večerne gospodinjske tečaje, ki naj bi se vršili po končanem delu v tovarni, to je od 6. ure zvečer dalje. Dne 28. julija, se je zaključil v Društvenem domu prvi tečaj, ki je trajal šest tednov in katerega se je redno udeleževalo 12 deklet, večinoma tobačnih delavk. Vodila ga je gospa dr. Peganova, ki je z izredno spretnostjo s pomočnicami gospo Pancetovo, gospodično Kačarjevo in gospodično A. Urani-čevo dosegla pri učenkah prav lepe uspehe. Vsem učiteljicam, osobito gospej voditeljici, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zaključka se je udeležil poleg drugih kot zastopnik deželnega odbora deželni poslanec g. Ravnikar, ki se jc o uspehu izrekel prav pohvalno. Ako ne bo posebnih ovir, se meseca septembra otvori drugi tečaj.
—	Burno zborovanje v Sarajevu. V mosleminskem kulturnem društvu »Gaj-ret« vlada žc več let hudo nasprotje med člani ,ker so eni prijazni Srbom, drugi Hrvatom. Včeraj je hil občni zbor in obe stranki sta prišli v tako močna nasprotja, da so zborovalci streljali drug na drugega. Zborovanje jc oblastveni organ razpustil, zborovalci so začeli vsled tega razgrajati, vnel se je pravcati boj, pri katerem so zdrobili zborovalci vso opravo. Policija je nastopila in več zborovalccv je bilo težko ranjenih, pet policistov pa lahko.
—	Požar v Sarajevu. Ponoči 29. t. m, jc pričelo goreti v delu mesta, kjer so bazarji. Ogenj jc uničil šest objektov. Škoda je ogromna.
—- Škoda vsled nalivov. Vsled nalivov zadnjega časa narasla Sava je regulacijska dela med Zalogom in Kresnicami zelo poškodovala in na več mestih izpoclrila kamenite obrežne zidove.
—	Poroka. 30. t. m. se je v Gradcu vršila poroka dr. W. B lase h kej a, profesorja na nemški tehniki v Pragi, z gdčno Dino Car, hčerko dubrovni-profesorja N. Carja.
—	Kerlaj bo nehalo deževati? K p,-kor poročajo iz Pcterburga, prerokuje znameniti ruski meteorolog Demčin-skv, da sc bo vreme šele v drugi polovici avgusta izboljšalo, dasi bodo tudi pozneje večkrat nevihte. Lepo vreme bo baje v septembru, a noči bodo jako hladne.
—	Pretepači. Danes so v deželno bolnišnico pripeljali 391ctnega Franceta Prašnikarja iz Kostrevsiice pri Litiji, kateremu so vaški fantje pri te-pežu zlomili desno nogo ter mu prizadeli po životu z noži več ran.
—	Iz življenja ameriških Slovencev. V Jolietu III. je društvo sv, Petra in Pavla slovesno blagoslovilo novo društveno zastavo. — V Rockdalc 111. je ogenj uničil dve hiši rojaka Jurija Plečeta .— Vrat si jc v zmedenosti prerezal in umrl vsled izkrvavljenja Mihael Kulovec v Čikagi. —
V	Brcretonu je umrla Frančiška Mravlja iz Idrije. Vsled solnčaricc je v Jolietu umrl Jožef Grčar iz Št, Ruperta. V Kansas City Kan jc umrla soproga Jožefa Drčarja. Doma je bila iz Zatičinc na Dolenjskem .—
V	Conemough Pa jc umrla 24 let stara Frančiška Dolenc, rojena Skufca. — V New Jorku sc je poročil bivši brivec v Domžalah Franc Ferk s Katarino Flis iz Sloba pri Domžalah, Ferk je sedaj brivec pri panamski parobrodni družbi. Istotam sc jc poročil Miha Slaudohar iz Suhorja pri Banjaloki z Marijo Curl iz Senovrt. —,
Pobegnila je od moža Frančiška Česnik, po domače Birlova Franca iz Šmihela pri Postojni s Francetom Kovičem iz Ojstarke pod Tabrom na Štajerskem. — V Newyork je preko Trsta došla Marija Verant iz vasi Polje na Dolenjskem. Na naselniškem otoku so jo zadržali en teden, nakar se je omožila, od takrat pa njeni sorodniki nič več ne vedo o njej.
—	Razpisane učiteljske službe: Logaški okraj: Učiteljsko mesto na cnorazred-nici pri Sv. Trojici. — Rok do 7. avgusta. •— Postojnski okraj: Učiteljsko mesto na štirirazrednici v Knežaku in na cnorazred-nici v Šembijah. — Rok do 4. avgusta. — Mesto učiteljice na dvorazrednici v Vre-mah. — Rok do 10. avgusta. — Učiteljsko mesto na enorazrednici v Hruševju. — Rok do 13. avgusta. — Radovljiški okraj: Nad-učiteljsko mesto na dvorazrednici v Mošnjah. — Rok do 25. avgusta. — Kočevski okraj: Nadučiteljsko mesto na petrazred-nici v Ribnici. (Poprej vložene prošnje pridejo v poštev. Prednost imajo za pouk na obrtno - nadaljevalnih šolah vsposobljeni.) Rok do 25. avgusta. — Na pripravljalnem razredu državne gimnazije v Kočevju z nemškim učnim jezikom je razpisano mesto s pravicami in dolžnostmi vadničnega učitelja. Rok do 10. avgusta. — Zahteve za vračunanje na ljudskih šolah dosluženih let so v prošnji utemeljiti.
—	Pisarno pok. dr. Josipa Kušarja v Kranju je prevzel začasno vsled zadnje volje pokojnika g. dr. Karol Triller, odvetnik * Ljubljani.
—	Pogreb umrlega odvetnika dr. Josipa Kušarja v Kranju se vrši jutri, v če-tek, popoldne ob petih v Kranju, kamor prepeljejo njegovo truplo. Krsto bodo nosili »Sokoli«.
—	Pogrešan turist. Čez nedeljo je napravil dijak Petrič iz Šiške, ki jc bil zelo vnet hribolazec, izlet v Kamniške planine, s katerega se še ni vrnil. V koči na Kamniškem sedlu se je v soboto večer sešel z dijakom Tominškom in Hilbertom. Skupaj so potem hodili do Rinke. Zadnja dva sla šla tedaj po markirani poti dalje, Petriča pa je mikalo, da bi preplezal strmo steno Skute. Tovariša sta ga izgubila izpred oči. Ker se na Skuti nista več sešla z njim, sta nadaljevala pot na Grintovec. Ker ga pa tudi tukaj ni bilo ne pred njima, ne pozneje, se ju jc polotil sum, da se je Petriču pripetila na strmini Skute nesreča. Po kočah, ki bi mogle priti v poštev, niso ničesar vedeli o njem, vrnil se pa tudi ni. — Ob zaključku lista nam je došlo poročilo, da so dijaka Petriča našli mrtvega na koroški strani. Našli so ga včeraj popoldne Windischgraetzovi lovci in lovci iz Solča-ne. Med Skuto in Rinko je strastni, predrzni turist Petrič, ki je iskal v planinah vedno nevarnosti, iskal novo pot, tam mu je pod negami kamenje zdrčalo in letel je na strani proti Železni Kaplji 400 do 500 metrov proti koroški strani, kjer je obležal ves razmesarjen. Petrič je letos napravil maturo in jc bil sin učitelja Petriča iz Sp. Šiške. Rešilna ekspedicija S. P. D. sc še ni vrnila in o njej še ni poročila.
—	V brezdno padel. 30 let stari dimnikarski pomočnik Anton Zebre iz Kranja jc včeraj počival ob kokrškem mostu. Sapa mu je odnesla klobuk, nakar je Zebre hotel z roko vloviti klobuk. Pri tem jc Zebre izgubil ravnotežje ter zletel v 30 metrov globoko brezdno, kjer je obležal znatno ranjen. Zebre je ležal v jarku celo noč. Dobili so ga šele danes zjutraj. Prepeljali so ga v Ljubljano.
IZID OŽJIH VOLITEV NA GORIŠKEM.
Spor S. L. S. je rodil žalostne posledice. Nasprotnik, ki bi bil, kakor kažejo vse dosedanje številke, lahko poražen na celi črti, se veseli. Naj se vsakemu in naj je tudi samo nekoliko zakrivil te dogodke, vzbudi vsaj nekaj vest. V gorah je bil volilni boj zelo ljut. Liberalci so agitirali divje in s terorizmom. Mnogi protiliberalni volilci so v lepem vremenu bili pri senu v planinah. Tako se je liberalcem posrečilo, da so dobili večino.
Še hujši je bil boj v goriški okolici, kjer se je šlo za vsak glas. Tu moramo pohvalno omeniti, da so Dornberžani in Ka-menjci volili z mlado S. L. S., medtem ko je stara struja v hribih z abstinenco in tudi aktivno pomagala liberalcem.
Uradno je razglašen naslednji izid:
Tolminsko okrajno glavarstvo: vikar Abram 485, župan Rejec 491. — Liberalni kandidatje: Miklavčič 530, Mikuš 514. Vseh oddanih glasov 1115. Absolutna večina znaša 508 glasov. Liberalni kandidat Mikuš je zmagal z večino 6 glasov, Miklavčič z 2 glasovi večine.
Goriška okolica: Vseh veljavnih oddanih glasov 2102, absolutna večina 1052, Dobili so: župnik Roječ 1070, Franc Obljubek 1047, Kovačič 1020. Liberalni kandidatje: Gorjup 1068, Furlani 1054, Kljanšek 1028. Furlani ima 2 glasova večine, Obljubku manjka 5 glasov.
Hte le Hce: OHoMASlovem!
Milanske novice.
lj V nedeljo bo veselja v Trnovem I
Slovensko izobraževalno in gospodarsko društvo za krakovsko in trnovsko predmestje v Ljubljani vljudno vabi na 1 uclsko veselico, ki bo v nedeljo, dne 3. avgusta 1913 ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne g. Pocka na Opekarski cesti št, 26. Spored: Godba, korijamtloli, srečolov itd. Sodeluje slavna godba z Viča. Vstopnina za osebo 30 vin. Ker je čisti dobiček namenjen v nujne potrebe društva, se preplačila hvaležno sprejemajo. — V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na nedoločen čas.
lj Učitelj v ljubljanski okolici smrtnonevarno ponesrečil. Včeraj se je v Mali vasi pri Ježici dogodila nesreča, katere žrtev je ondi stanujoči 70 let stari Štefan B i r k , učitelj v pokoju. Proti Birku, ki je stal na cesti, se jc zakadil bik, ki je starčka z rogovi strašno obdelal. Smrtnonevarno ranjenega učitelja so prepeljali v deželno bolnico, kjer so ga operirali. Bik je Birku pretrgal čreva tako, da skoro ni upanja, da bi starček okreval. — Ob 3. uri popoldne nam je došlo poročilo, ua je Birk vsled dobljenih poškodb u m r 1
lj Legar v Mostah se širi, Ljublja~ na v nevarnosti. Legar v Mostah se silno širi. Obolelo je na legarju že 18 oseb, ena oseba je umrla. Tako nastaja vedno večja nevarnost tudi za Ljubljano. Skrajni čas je že, da poklicane oblasti z vso odločnostjo podpirajo prizadevanje županstva v Mostah za zboljšanje ondotnih zdravstvenih razmer.
lj Imenovan je pisarniški pomočnik deželne vlade Josip Za d nikar pisarniškim ofieiantom istotam.
lj Odvetnik dr. Žirovuik se preseli v Kranj, Kakor čujemo, se odvetnik clr. Zirovnik preseli v Kranj.
lj Voda v Gruberjevem kanalu je od včeraj zopet na normalni višini, zato s.i se zatvornice na jezu za polovico zaprle. Pri Poljanskem mostu je kamc-niti tlak ob strmeli na dveh mestih izpodjedon in močno poškodovan. Na Selu je voda udarila nazaj v Ljublja-nično strugo, vsled česar sc dela ne morejo povsem razvili. Če bo lepo vreme, bo voda v nekaj dneh odtekla.
lj S. F. K .»Ilirija« sklicuje svoj izredni občni zbor v ponedeljek dne 11. avgusta ob pol 9. u.ri zvečer v restavraciji »Narodnega Doma«. — Ker je v svrho izpremembe pravil potrebna nadpolovična večina vseh do glasovanja upravičenih članov, se prosi, da sc vsak sigurno udeleži. Odbor.
lj Fosebni viak iz Ljubljane v Postojno odhaja v nedeljo dne 3. avgusta ob 1. uri 30 minut popoldne iz Ljubljane ter ob 9. uri 10 minut zvečer iz Postojne. Vozna cena je polovična (2 K 70 vin. tja in nazaj). Veselica v jami sc vrši pri vsakem vremenu.
lj S trga. Danes so Vipavci pripeljali na ljubljanski trg 127 škatelj sadja, Tržno nadzorstvo jc konfiskovalo 28 kg gnjilih in črvivib gob.
— Mestni stavbinski urad, ki jc bil doslej v drugem nadstropju bivše Galle-tove hiše, se preseli v avgustu v tretje nadstropje Kresijc.
lj Čebulen semenj. Kakor vsako leto, tako se prične čebulen semenj z dnem 1. avgusta. Čebulo so že pričeli prodajalci voziti v mesto, in sicer ne samo iz ljubljanske okolice, marveč tudi iz daljnjih krajev, ki že pridno kupčujejo. Kakor kaže, bode letos čebule v obilici in je zelo debela. Čebulen semenj se vrši na Cesarja Jožefa trgu, nakar se opozarjajo kupovalci in prodajalci.
lj Na današnji semenj je bilo prignanih 23 volov, 11 krav, 1 tele in 65 prašičev za rejo.
lj Smrtna kosa, Umrla jc sinoči Mara Jerala, hčerka Jankota Jerala, deželnega pis. oficiala, Novi Vodmat štev. 22. Naše sožalje!
Primorske vesli.
]) Nova izdajdba za razsvetljavo V
Gorici sta lastnika kavarn Corso in Te-atro namestila pri plinometrih neko pripravo Rimljana Paterre, ki ima lastnost, da prihrani 25 do 30 odstotkov plina.
p Rop v letovišču. Tržaški policiji je bilo iz Strunjana javljeno, cla sta napadla dva Bošnjaka neko tam letujočo damo in jej oropala 3050 K, ki jih je imela pri sebi. Pri mikastenju je ugriznila dama enega roparjev i1 ker je na to okrvavcl, mu gotovo ostane viden znak.
p Smrtna nesreča izletnika. Težak Henrik Persich v Trstu je bil v nedeljo izletel s troje svojih malih otrok nekam na Furlansko. Tam pa sc je bil tako napil, da ni mogel dočakati, da bi privozil vlak do Trsta, ampak je žc v Bojanu stopil iz — vozečega vlaka.
Mož jo seveda padel pod kolesa, ki so ga usmrtila.
p Umrl je v Nogaredu v Furlaniji g. Josip Klančič, posestnik, brat podgorskega župana.
Zadnje vesli.
NA BOJIŠČU.
Belgrad, 30, julija. (Uradno.) Obkoli-tev Vidina je popolna. Srbi so zavzeli vas Patarčik. Na stari meji so Bulgari podvzeli več napadov, a so bili povsod odbiti.
Belgrad, 30. julija. Tu leži zdaj 4600 ranjencev. Izredno veliki transporti ranjencev v zadnjih dneh dokazujejo, da so bili boji pri Krivi Palanki zelo hudi.
Berolin, 30. julija. ; Berliner Lokalanzeiger« poroča iz Sofije, da so bili Grki pri Nevrokopu poraženi in da pri umikanju zažigajo vasi.
Solun, 30. julija. Boji pri Džumaji so bili jako krvavi. Izgube so izredno velike. Bulgari so se obupno branili, Bulgari se umikajo zdaj proti Dubnici.
SRBI BOMBARDIRAJO VIDIN,
Bukarešt, 30. julija. Srbskemu poslaništvu je došlo uradno obvestilo, da Srbi bombardirajo Vidin.
GRKI V TRAKIJl.
Atene, 30. julija. Grki so zasedli Gu-muldžino med Dedeagačem in Xanthijem.
ODRINSKO VPRAŠANJE.
Carigrad, 30. julija. Odrinski muslimani so se sultanu v udanostni brzojavki zahvalili, da je poslal v Odrin prestolonaslednika in rote sultana kot kalifa, naj ne dopusti, da bi sveti kraji v drugič padli v roke nevernikov.
Pariz, 30. julija. Enver beg je izjavil: Povejte celi Evropi, da Odrina nikoli ne pustimo. Borili se bomo za Odrin do zadnjega moža in zadnje kaplje k)vi. To je trdni slkep cele turške armade.
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 30. julija. (Reuter.) Včerajšnja konferenca poslanikov je trajala tri ure in se nato odgodila do petka. V tej seji se je definitivno uredilo albansko vprašanje. Albanijo bo vladal vladar, ki sc določi v teku 6 mesecev. Medtem se orga-nizuje uprava Albanije. V to svrho bodo velesile poslale v Albanjo kontrolno komisijo, ki bo sestavljena iz enega zastopnika Albanije in po enega zastopnika vsake velesile. Komisija se bo čimpreje v Albaniji zbrala. Ta komisija bo, potem ko bo proučila v deželi že podane elemente komunalne uprave in administrativnih reform, velesilam predložila načrt za bodočo upravo dežele. Orcžništvu bodo poveljevali švedski častniki. Velesile bodo naprosile Švedsko, da določi višjega častnika, ki bo spremil komisijo v Albanijo, da se bo ustanovilo, koliko častnikov bo treba — V pelek se bo konferenca pečala z vprašanjem južnih meja Albanije. — V današnji seji se o vprašanju prodiranja Turčije v Trakiji ni razpravljalo, toda po seji so se poslaniki o tem vprašanju pomenkovali. Zatrjuje se, da bodo velesile prej-koslej složno postopale. — »Temps« piše, da bo konferenca ta teden svoje delovanje končala in se sploh nc bo več sklicala. Najbolj pereča balkanska vprašanja se zdaj itak rešujejo v Bukareštu. — Konferenca poslanikov je nadalje tudi sklenila denarno odškodnino za Črnogoro in popolnoma uredila vprašanje svobodnega izhoda Srbije na Jadransko morje. Položaj na Balkanu, v kolikor se tiče vojske med bivšimi zavezniki, ni prišel na razgovor, ker se pripravlja tozadevna diplomatična akcija. (Menda kolektivni korak velesil v Atenah in Belgradu, naj se sovražnosti ustavijo.)
Bukarešt, 30. julija. Kralj Karol je sprejel danes turškega poslanika Šefa bega in min. predsednika Pašiča. Jutri sprejme kralj Vukotiča in Venizelosa.
Dunaj, 30. julija. -N. \V. Abendblatt« poroča iz Bukarešta, da se tam za gotovo zatrjuje, da bodo vojskujoče se države kot dokaz svoje miroljubnosti sovražnosti takoj ustavile.
Belgrad, 30. julija. Grški delegat Pa-nas je izjavil, da je posest Kavale za Grčijo >-conditio sine qua non« miru.
MIROVNA KONFERENCA.
Bukarešt, 30, julija. V današnji seji mirovne konference se bodo rešila samo formalna vprašanja. Delegati so sklenili, da ne bodo dovolili nobenemu časnikarju nobenega interviewa. Včeraj so se vršile konference med zavezniki na oni ter med Venizelosom in Ma-jorescujem in Tončevom cla drugi strani. Tončev .ie bil od kralja sprejet v av-dijenri. Zavezniki stavijo skupno pogoj, cla mora Bulgarija skleniti istodobno mir z vsemi. V formalnem oziru bulgarski delegati ne nameravajo delati nobenih težav in žele, da bi vedno predsedoval Majorescu. Tu upajo, da se bo ninfrel mir v 11 dneh skleniti.
RUMUNSKO-BULGARSKE ENTENTE NI.
Bukarešt, 30. julija. Med Rumunijo in Bulgarijo se ni sklenila nobena en-tenta, kakor so nainigavali bulgarski listi. Rumunija med Bulgarijo na eni strani in Srbijo ter Grčijo na drugi strani pošteno v zmislu zmesuosti posreduje. Kake hegemonije, katero ji Bulgari ponujajo, pa Rumunija ne želi imeti.
PROTI DANEVU.
Dunaj, 30. julija. Liberalna stranka v bulgarskcm sobranju namerava staviti predlog, cla se postavi kabinet dr. Danev pod obtožbo.
BULGARSKE ŽENE.
Sofija, 30. julija. Tu se je vršil shod bulgarskih žena, ki so izjavile, da smatrajo vojsko za osvoboj<#.ije makedonskih Bulgarov za potrebno in pošiljajo armadi svoje pozdrave.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 30. julija. Državni zbor s« snide zopet v drugem tednu meseca avguslu.
DEŽELNI ODBORNIKI NA ČEŠKEM.
Praga, 30. julija. Deželni odborniki dobe svoje plačo še do 1. avgusta, potem se jim plače ustavijo.
CESAR VILJEM.
Dunaj, 30. julija. Cesar Viljem obišče jeseni avstrijskega prestolonaslednika kot lovski gost in se poda nato na otok Krf.
PRETEPI V SARAJEVU.
Sarajevo, 30. julija. K pretepu v Sarajevu se še poroča, da je bil v pretepu tanjen tudi podpredsednik sabora Busagič. Udeležniki so metali stole, policisti so napravljali red z golimi sabljami. Na glavi je težko ranjen straž-rnojster Mrzič.
LUJIZA.
Bruselj, 30. julija. Princeza Luji-za je sklenila s svojimi upniki 40 yv poravnavo.
VELIKA TATVINA.
Newyork, 30. julija. Hčeri umrlega železniškega kralja Harrimana so bili v primorskem kopališču ukradeni ju-veli v vrednosti pol milijona kron.
USMRČENJE MORILCA.
Frankobrod, 30. julija. Mnogokrat-ni roparski morilec Avgust Sternickel je bil danes usmrčen. Njegova dva sokrivca je cesar pomilostil v dosmrtno ječo.
Razne slvarL
Dobro ga je izplačala. Hčerka nekega tovarnarja na Češkem je bila nevesta, Zadnji dan pred poroko je pa ženin — trgovec — izjavil očetu, da ne more njegove hčerke poročili, ako ji ne podvoji dote. Oče je govoril s hčerjo in izjavil, da noče razdreti njene sreče, da pa bo s tem svoja ostala dva otroka oropal dedščine. Hčerka je prosila očeta, naj izpolni ženinovo zahtevo. Oče ji je ugodil. Naslednji dan je bila poroka. Glasno in jasno sc jc glasil ženinov »Da!« Toda še jasnejše in odločnejše se je nato glasil nevestin »Ne!« Duhovnik jc vprašanje ponovil, ker je mislil, da se jc nevesta zmotila. Toda tudi drugič je nevesta odločno in glasno rekla »Ne!« Nato se je nevesta kratko obrnila k svojemu očelu in cb njegovi roki odšla iz cerkve, ne da bi se bila na ženina le še enkrat ozrla. Ko jo je oče začuden vprašal, zakaj je to storila, je dekle odgovorilo: »Ako bi se bila poroka že včeraj razdrla, bi bili vsi govorili, da me je ženin pustil na cedilu. To sramoto sem si hotela prihraniti. Naj jo nosi on, ki jo je zaslužil, ker se je hotel oženiti samo radi denarja.«
Smrt na gledališkem odru, V Debre-cinu se je med predstavo v gledališču zgrudila gledališka igralka Marjeta Pa-lugyay mrtva na tla.
Iz aeroplana z bombo uničena topni« čarka. Iz Nogalesa v Arizoni se poroča, da je vstaški aviatik Masson nad pristani« ščem Guaymas vrgel bombo na mehikan* sko topničarko »Tampico« iz aeroplana, Topničarka se je zato potopila.
Štajerske novice.
š Poplavljena Radgona. Znano je, da je mesto Badgona zelo podvrženo preplavljenju Mure. Radgona namreč leži zelo nizko in če je Mura le količkaj visoka, pa segajo valovi skoraj do sleherne hiše ob Muri. Dne 25. julija je znašalo stanje Mure 2 m 95 cm čez nor-malo. Vsa bližnja polja, mestni park in vrtovi so ocl valov uničeni. Zelo narasel je tudi potok, ki priteče ocl nemške Gorice in radi tega je bila cesta pri kolodvoru tako preplavljena, da je bil promet za več ur ustavljen. Slovenska okolica radgonska trpi vsled povodnji ogromno škodo
Kolero v Srbiji.
(Od našega poročevalca.)
Belgrad, 25. julija.
Ko sem sredi maja potoval v Skoplje, sem imel za sopotnika belgrajskega zdravnika — specialista bakteriologa, od katerega sem zvedel, da je v Strumici, kjer so tedaj skupaj kantonirali srbski in bulgarski vojaki, — med bulgarskimi vojaki izbruhnila kolera. Ker Bulgari niso imeli svojega bakteriologa, je srbska vlada na bulgarsko željo njega poslala, da ustavi kolero.
Od tedaj nisem o koleri ničesar več gotovega slišal vse do začetka julija, ko sem se bil napotil na bojno polje z namenom, da kot časnikarski poročevalec spremljam tok srbsko-bulgarskih bojev, V Skoplju so mi tedaj povedali, da se je ondi med vojaki pojavilo več slučajev kolere, v Velesu pa da ta kuga že hudo razsaja; svetovali so mi, naj se raje vrnem. Ta nasvet sem si vzel k srcu in res odpotoval nazaj v Belgrad. Moj kolega, poročevalec »Srpstva« iz Novega Sada, dr. Bo-ško Petrovič je pa vseeno odšel na bojišče in prisotvoval zavzetju Štipa, kar je pa plačal — z glavo. Štip je bil skozi in skozi okužen s kolero, ko je prišla vanj srbska vojska. Dr. Boško si je nalezel bolezen in čez dva dni umrl v Skoplju. Bil je izobražen in jako plemenit mlad mož, velik rodoljub, ki je to svojo ljubezen in navdušenje za srbske uspehe plačal s svojim mladim življenjem. On je bil prvi časnikar, ki je v tej vojni padel kot žrtev svojega poklica.
Srbsko vrhovno poveljstvo je bilo obveščeno, da med bulgarskimi četami razsaja kolera, a ni moglo verjeti, da bi bila zavzela tak obseg, kakor ga je v resnici, Šele tedaj, ko so naše čete zavzele Rado-vište in našle ondi nad 1000 nepokopanih trupel na koleri umrlih bulgarskih vojakov, so videli, kako zelo se je kolera razpasla med Bulgari.
Ni čudno, da je okuženje prešlo tudi na srbsko vojsko, V Štipu, Velesu, Kuina-novu in Skoplju se je pojavila kolera v stotinah slučajev. Zavedajoč se velike nevarnosti je vrhovno poveljstvo ukrenilo vse mogoče varnostne odredbe, da nevarno kugo zatre. In res so se dosegli naravnost sijajni uspehi. Kolera, ki je dnevno zahtevala na stotine žrtev, je bila v tednu dni tako nadvladana, da n. pr. v Skoplju ni bilo več nobenega novega slučaja, pa tudi v Kumanovu, Velesu in Štipu se je omejila na minimum. To je tem večja sreča, ker se je kuga omejila preje, nego je dosegla postojanke, na katerih se nahaja glavna vojska. Vendar je kolera v prvih kratkih dneh pokosila nad 1000 vojakov in 3 častnike, Na koleri je umrl tudi pri Krivolaku ranjeni Ljuba Jovanovič, ravnatelj »Pije-monta«, ustanovitelj »Slovanskega Juga«, prvi apostol novega gibanja za jugoslovansko zbližanje.
Dokler je bila kolera strah' in trepet za vse, se o njej ni smelo govoriti, še manj pa pisati; danes se pa že lahko konstatira dejstvo, da je kolera v srbski vojski zatrta.
Ranjeni vojaki so zanesli kolero tudi v stare srbske meje.
V	Belgradu je bilo doslej med prebivalstvom 12 slučajev, 4 so umrli. V bel-grajski kolerni bolnišnici je bilo med ranjenimi vojaki konstatiranih 106 slučajev; od teh jih je umrlo 44, ozdravilo 9, bolnih je še 56.
V	belgrajski okolici sta bila dva slučaja, oba s smrtnim izidom.
Po drugih mestih v starih mejah, povsod ondi, kjer se nahajajo ranjeni vojaki, je bilo 272 slučajev kolere, med temi je bilo samo 16 civilnih oseb, vse drugo so bili vojaki ranjenci. Umrlo je 114 oseb, ozdravilo 26, ostali leže še bolni, izolirani v kolernih bolnišnicah.
Povsod so se ukrenile najenergičnejše odredbe za desinfekcijo in izolacijo. Poskrbelo se je za večje število inozemskih zdravnikov bakteriologov.
Eden od teh zdravnikov, Bcrolinec, mi je rekel, da občuduje uredbo srbske sa-nitete; zelo pohvalno se je izrazil tudi o odredbah srbske vlade proti koleri.
Ukrenilo se je vse potrebno, da bi vojaki, ki se vračajo domu radi okrevanja ali pa na dopust, ne zanesli kolere med ljudstvo.
Bakteriologični laboratoriji so se otvo-rili v Belgradu, Nišu in Ristovcu.
V	Pirotu, na meji proti Bulgariji in v Ristovcu proti bivši turški meji so se ustanovile kolerne postaje za sprejem vseh tistih oseb, ki bi na kolere sumljivih znakih obolele med potom na železnicah. Tako sc je storilo vse, da se nevarni morilki pravočasno odtegnejo tla za razširjanje.
KRIZA V LAŠKEM MORNARIŠKEM MINISTRSTVU.
Laški kralj jc sprejel demisijo mornariškega ministra Leonardija Cattolica in jc za mornariškega ministra imenoval kontrc-admirala Milla.
MONARHISTIČNO GIBANJE NA PORTUGALSKEM.
Kljub vsem dementijem sc v Parizu Iizbonski nemiri potrjujejo. V Orenscju so
izjavili voditelji monarhistov, da je v Lizboni in v Oportu vse za revolucijo pripravljeno. Dne 28. t. m. so bili krvavi boji med prebivalstvom in vojaki. Na severnem Portugalskem se zbirajo čete monarhistov,
POSEBNO PRIPOROČLJIVI MOLIT-VENIKI:
Pot k Bogu. Molitvenik za odrasle. Cena z rdečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato obrezo 1 K G0 vin., v šagrinu 2 Iv 80 v., z vatiranimi platnicami 3 K, najfinejša vezava 5 K. — To je najbolj priporočljiv in najpopolnejši molitvenik, katerega naj si nabavi vsak odrasli Slovenec.
Sv. Anton Padovanski. Življenjepis in češčenjo velikega čudodelnika iz frančiškanskega reda z molitvenikom. Po nemški izdaji F. Scbastijana Schey-ring priredili slovenski bogoslovci. Cena z rdečo obrezo 1 K 20 h, v šagrinu z zlato obrezo 2 K 40 h. — Ta krasni molitvenik bo vslecl svoje bogate vsebine gotovo vsem častilcem sv. Antona dobrodošel. Obsega namreč vse pobožno-sti k sv. Antonu, poleg tega pa tucli navadno in mašne molitve.
Getzemaisi in Golgata. Šelo ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Premišljevanja itn molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Cena z relečo obrezo 2 K 60 b, v šagrinu z zlato obrezo 3 K 60 h. — Ta molitvenik nas najživcje uvaja v skrivnosti Kristusovega trpljenja ter nas uči bol jin bolj ceniti največje delo ljubezni in odrešenja.
Mnenje gosp. prof. G. P e r a , v T u r i n u.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Zahvaljujem se vam za jloposlani vzorec vašega; železnatega kina vina Serravallo. Vaše vino je brez dvojbe eclen najmočnejših tonikov in najboljših okrepčilnih sredstev, kar jih jaz poznam. Jaz bom vedno s svojimi skromnimi močmi podpiral vaš izdelek.
T urini, 22. januarja 1912.
Prof. G. P e r a.
Dragocen člnltelj pri otroški prehrani je
„Kufeke", ki vsled svoje bogate vsebine redil-nih snovi uspešno vpliva na razvoj mišic in na tvorbo okostja. ,,Kufeke" je tako lahko prebavljiv, cla ga lahko prenese tudi najslabši dojenčkov želodec. Odstrani vsako motenje pri prebavi, zlasti še ravno pri otrocih tako pogosto nastopajoče Črevesne katare in driske.
Mirna stranka (fc^jf" Išče Tfcaj za november
z 2 sobama in pritiklinami. — Ponudbe pod O. S. štev. 2264 na upravo lista.	3
Tržne cene,
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 30. julija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . , .	11-48
Pšenica za april 1914.....12 05
Rž za oktober 1913.....9*11
Oves za oktober 1913 ....	8'27
Koruza za april 1914 .....	8-08
Koruza za maj 1914.....738
Sanatorium Emona * l,ulb,ia1n,\
_______________________________Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lastnik in šef-zdravnik: Dr.Fr. Derganc, primar. I. kir. odi. dež.boln.
Sprejme se takoj
zanesljiv in dober
2268
ki zna samostojno voditi delo. Pismene ponudbe na
Rudolfa Jeglič, kamnoseka v Kranju
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanjo ^ Parna SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora.----245
Fotogr. aparate
in vse potrebščine ima v zalogi
JMriia" urooeiija in fotomanuffjktura
v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5.
Zahtevajte ccnike! PM Zahtevajte cenike!
ifiODA SE
i,m S 3 stMlDI in
pritiklinami, z enim hlevom, ter 4(X) kvadratnih sežnjev vrta. Cena znaša 9000 K. Ponudbe na upravo lista pod »Malo posestvo« štev. 2240.
odna prilika!
DobroupeElana
pošten, močan se sprejme v trgovino na deželi. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca'1 pod številko 2237.	2237
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Him iti
Ka/bolJ. koam. zobo-
čtstll sred-
srednje uelikosfi se ® večjem ngndni! odda.
psssS £f. 105-1 poštoio-
!eže£s Ljubljana. 2032
Izdelovatel) O. &ydl Ljubljana, Stritarjeva ulica 1
4 sobo, velika kuhinja, zaprt steklen hodnik in ostale pri-tikline, se odda za takoj ali za 1. avgust. Vpraša naj se v Dreher-jevi pivarni, Tržaška cesta št. 19, nasproti tobačne tovarne.	2021
iiiiiMiilauiii
z dobrimi spričevali, v starosti 34 let, kavcije zmožen Ce troba, išče za takojšnji nastop
službe. Najrajši kot sluga, zapisnik, skladiščnik, oskrbnik ali kaj primernega. Blagohotne ponudbe nnj sc takoj že 2. avgusta t. 1. pošiljajo na upravo tega lista pod »Zvest« št. 2261.
Sprejmeta se
Nastop takoj. Plačilo po dogovoru. 2266 5 Vinko Belec, kleparski mojster v Kranju.
©IHiCii3
(pikolo)
s primerno izobrazbo se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. — Naslov: Kavarna »Central« v Ljubljani.	2269
STANOVANJE
v Novi ulici, obstoječe iz 4 sob, kuhinje, predsobe, kopalne sobe in pritiklin, se odda za 1. november. Poizve se v pisarni R. Treo, Marije Terezije cesta štev. 10.	2270
Išče se
2271
tihi družabnik
z glavnico K 2000-— proti jamstvu. Zajamčen letni dobiček K 1000 —.
Ponudbe pod 2271 na upravo tega lista.
Sprejme se
zdrav, krepak, zanesljiv in poštenih krščanskih staršev, s primerno šolsko izobrazbo in ki ima vesolje do trgovine. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na tvrdko: ALFONZ OBLAK, trgovina z mešanim blagom, Novo mesto.	2207 J

S t, 330,13.
Odvetniška zbornica kranjska javlja tužno vest, da je njen odlični član, gospod
dr. Josip Kušar
odvetnik v Kranju
včeraj dopoldne ob V4I2. uri v 48. letu svoje dobe iz-dihnil svojo blago dušo.
Čast njegovemu spominu! V Ljubljani, dne 28. julija 1913.
Predsedstvo.
2263
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem ljubim sorodnikom in dragim prijateljem pretresujočo vest, da je naš predobri soprog in oče, ozir. sin, brat, svak in stric, gospod
dr. Josip Kušar
odvetnik
danes dopoludne ob 12. v Rogaški Slatini, kjer si je iskal okrepitve, po težki bolezni nepričakovano preminul.
Truplo predragega pokojnika pripelje se domov v Kranj, kjer se bodo v četrtek, dne 31. julija 1.1. ob 5. uri popoludne v hiši žalosti še enkrat blagoslovilo in preneslo na mestno pokopališče.	Blag mu spomin!
Kranj, dne 28. julija 1913.
Marija Kušar roj. Mally, soproga.	2263
Nadina, Josip, Božcnn, Vida in Bolcslav, otroci.
Borla Kušar roj. PIoiwclss, mati.
Beri a Znmida roj. Kušar, Ana Kušar, Neta Košir roj. Kušar, sestro.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem. tVSlr
Postaja dolenjske železnice Straža—Toplice. Akratov vrelec 38» C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne iu močvirne kopclji. Elektroterapiju in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Ivonvalinku. Zdravo podnebje, (lostogozd-nata okolica. Hogato opremljene sobe. Izborile in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.	1)7(5 t>6
skoro popolnoma nova, saino malo časa rabljena, se takoj proda. Natančneje pri Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg o087
60 hI belega in rdečega vina oddam po 46 vin. do 52 vin. za liter, franko postaja Brežice, Štajersko. Na zahtevo pošljem tudi vzorce. — Naslov: FRAN PETAN, posestnik, Sromlje pri Brežicah.	2211
V lepem kraju na Gorenjskem
se odda faksi u nagem
mnogo let obstoječa
Stanovani
obstoječe iz 3 soli (tudi 4 ali •_') s kopalnico in. pritiklinami jc za oddati takoj uli za novembrov termin. Kje, pove upravništvo tega lista pod številko 2251.	2254
Nahaja se v bližini tovarn, kolodvora in tik državne ceste. Več povedo: Dediči Jarc v Medvodah, Gorenjsko.
Sprejme se takoj
(11C za peto
Ponudbe na upravo „SIo-venca" pod štev. 2233.
sc sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi, 14 do 16 let stara, zdrava, krepka deklica poštenih starisev s primerno .šolsko i/obrazbo. Ponudbe na upravn. tega lista pod naslovom: „Učenka 2225."
■ Ul7fll70mckssi zsyar®waS!sa družba za žitrilenje '.'i
E nil£M£iEilI5mi Ravnateljstvo: Dunaj I. Hspernplatz 1. |
S sc priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo § p	pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.	vi
*	Stanje zavarovanj koncem leta 1912 : 400 milijonov. 1 u Rezerve	„	„ : 116 „	H
5 Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schiuiedgasse 40, S
B kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači. gj
*	(t£" Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg i. "TgilJ
Ena izmed najboljših naravnih, na ogljikovi kislini
najbogatejših slatin je
0 u 1 m
Po zdravniških izpovedbah učinkuje isti kot pitna in zdravilna voda proti želodčnim in črevesnim bolečinam kakor tudi proti pljučnemu kataru; zelo priporočljiv je za vsakogar, kateri trpi na slabi prebavi in zaprtju. V dokaz izborne kakovosti je veliko število pohvalnih in priznalnih pisem.
Glavna zaloga: tvrdka LESKOVIC & MEDEN v Ljubljani,
Jurčičev trg št. 1.	2152
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa sc osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkomkurenčnih cenah.
Karel Čameraih & te.
©arabska cesta št. 9-flZ.
Spcdiafna trgoošna s kolesi, motorji, auftoma&šH in ^ssatnei-nimf deli. mehanična delaunica in garaža.
Od dobrega najboljše! je šc vodno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra cesta Novo mesto, hiša lekarja
Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in * Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih.
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3
priporoča srajce, vedno naj-modernejše kravate, nogavice , žepne robce, klobuke, slamnike, čepice in kopalno perilo za letovišča, vse potrebščine za turiste in telovadbo.
	mmm	mmmm^	
			
Slovencem so dosedaj popolnoma neznane
2104
ki nudijo najboljšega okrepila pri revmatičnih in njim podobnih boleznih. Poleg svetovno znanega iango blata je bolnikom na razpolago močna, žveplo in brom vsebujoča, £0» topla mineralna voda. Cene zmerne. Prospekti brezplačno,
Ravnateljstvo Rimskih Toplic, Tržič, (Goriško).
v različnih vrstah tudi posamezne dele, kakor:
Irila, rute, teistie, predpasnike, avbe, platno, peče
prodaja po vzorcih deželnega muzeja Rudolfinum v Ljubljani in po predpisih Kranjske deželne zveze za tujski promet na Kranjskem
s F. M. Regorschekov naslednik ®
VGUST JMOODIC
Ljubljana, Stritarpa ulica št. 3.
Bogata izbira.
Zmerne cene.
2204
m
Izdaja konzorcij »Slovenca'/.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Jdgovorni urednik: Miha Moškerc.