fiiERiškA Domovina Pk mo bsežnih podzemskih zgradoah i Skalnih gorah. Teh pet letal ima vso moder-io opremo in moštvo, ki ga je nogoče spraviti v preurejeno etalo Boeing 707. Vodniki Le-ialskih sil so prišli do zaključka, da je postala narodna o-jramba tako obsežna in zaple-ena zlasti v pogledu strateških n raketnih sil, da je ta posebna etala treba zamenjati v novi-ni, večjimi, v katere bo mogoče lamestiti več elektronskih na-irav. Mislijo na Boeing 747 in la “povečana” DC8 letala. Na-nesto sedanjih 5 bi jih radi meli 10. Vpoklici obveznikov ne bodo več potrebni Obrambni tajnik Melvin R. Cai rd je napovedal, da petrolejski lad- vpokhc. vo?Sk.h obvez m- J . kov leta 1973 nS bodo vec J ’ Viharji na AHaniiku so pokončali dve ladji NEW YORK, NX — V zadnjih dneh je bil Atlantik hudo viharen, kot je sicer v tej letni potrebni, ker bo dovolj prostovoljcev. WASHINGTON, D.C. — Vprašanje poklicnih oboroženih sil je že dalj časa v kongresni in javni razpravi. Zagovorniki načrta opozarjajo na to, da bi bili vsi pripadniki v oboroženih slab. prostovoljci, ki bi bili plačani približno tako kot ljudje e-aakih sposobnosti v gospodarstvu in javni upravi. Z uvedbo akega načina oboroženih sil bi se ne bilo treba nikomur izmikati iz vojaške službe, ker ne bi bil nihče vanje klican, če se ne bi za to sam prostovoljno odločil. Nekateri trdijo, da bi bile take oborožene sile predrage, drugi pa opozarjajo na dejstvo, da je vsak državljan svobodne države dolžan to braniti. Prav v tej pripravljenosti in žrtvovanju za svojo domovino je trdnost vseh svobod nih držav. Kjer ta pripravljenost splahni, je tudi naglo konec moči take države. Za to je na razpolago nešteto primerov iz zgodovine. Sedanja zvezna vlada se je' načelno odločila za prostovoljne oborožene sile, da bi na ta način zmanjšala nasprotovanje vietnamski vojni. Tako je obrambni tajnik M. R. Laird izjavil, da bo prihodnje leto število vpoklicev v oborožene sile manjše, kot letos, ko je bilo vanje pozvano 163,000 obveznikov. Vsi vpoklici obveznikov lahko končajo že sredi leta 1973 in dežela bo dobila izključno prostovoljne oborožene sile, če Kongres izglasuje za to potrebna denarna sredstva. Alkohol vpliva na mišice, marijuana na možgane CHICAGO, 111. — Poročilo di'. E. B. Truita iz Batelle Memorial Institution v Columbusu in poročilo o preskusih v Galve-stonu v Teksasu Ameriški zvezi za napredek znanosti razkrivata, da škoduje prekomerno uži- vihar prelomil in po vsem sodeč je 27 članov posadk utonilo. O-balna straža še vedno išče, če bi mogla kje odkriti pogrešane mornarje, vendar nima veliko upanja na uspeh. Panamska petrolejska ladja Chryssi z 9,000 tonami se je potopila 270 milj jugozahodno od Bermudov. Ladjam, ki so bile v bližini, je uspelo rešiti 17 članov posadke, 21 pa jih pogrešajo. Boje se, da so utonili, ko se jim je prevrnil rešilni čoln. Kakih 600 milj dalje proti severu je vihar prelomil finsko petrolejsko ladjo Rangy, ko je bila na poti iz Trondheima na Norveškem na Bahame. Ameriški petrolejski ladji Platte se je posrečilo rešiti 31 članov posadke, ki so bili na prednjem delu ladje, med tem ko so kapitan, glavni inženir in 4 člani posadke, ki so bili v drugem delu ladje, verjetno izgubljeni. Ko je ameriška ladja Platte reševala ponesrečence s finske ladje Ragny, je sama izgubila enega svojega mornarja. GOVORE 0 POGAJANJIH, PRIPRAVLJAJO PA VOJNO Ko je Izrael uradno sporočil posredovalcu Združenih narodov G. Jarringu, da je pripravljen obnoviti razgovore z arabskimi sosedi o pomiritvi Srednjega vzhoda, je predsednik Egipta Sadat pozval deželo, naj se pripravi na novo vojno. j Iz Clevelanda in okolice Moskva o dogodkih na Poljskem MOSKVA, ZSSR. — Opazovalci so ugotovili, da je moskovski tisk precej skopo poročal o dogodkih v Varšavi, in se tudi ni potrudil, da bi jih analiziral in razložil. “Pravda” se je na primer zadovoljila s pripombo, da imajo na Poljskem težave in da bo moral novi režim napeti sile, da jim čim preje premaga. Članek v Pravdi je dodal nekaj značilnih nasvetov: naj novi režim v Varšavi napove boj vdoru zahodnih kapitalističnih . vodilni izraelski politiki. Ra- NEW YORK, N.Y. — V ne^ kaj dnevih bodo obnovljeni razgovori med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi o spornih vprašanjih, ki povzročajo napetost v tem delu sveta zadnji dve desetletji. Ne Izrael ne arabske države ne pričakujejo od razgovorov kaj prida uspeha, vanj močno dvomijo tudi nepristran-' ski tuji opazovalci. Predsednica izraelske vlade Golda Meir je dejala včeraj v parlamentu, da Izrael ne bo “umaknil niti enega svojega vojaka z zasedenega arabskega ozemlja”, dokler ne bodo dosežene z arabskimi sosedi obvezne mirovne pogodbe. Ti na kaj takega niti ne mislijo in predsednik Egipta Sadat je komaj pred nekaj dnevi izjavil zastopniku NYT, da bi ga narod pohodil, če bi hotel vzpostaviti redne diplomatske odnose z Izraelom potem, ko bi se z njim pogodil o vseh spornih vprašanjih. Kljub izjavi Golde Meir je Izrael brez dvoma pripravljen vrniti arabskim sosedom večino zasedenega ozemlja ali vsaj njegov del pred podpisom mirovnih pogodb, če bi le imel trdno upanje, da bo le dosegel. Stari Ben Gurion, dolgoletni predsednik izraelske vlade, je poudaril že pred časom, da mora biti Izrael pripravljen vrniti junija 1967 zasedeno arabsko ozemlje v zameno za trdno jamstvo svojih meja in za pomiritev s svojimi sosedi. Tako stališče so ponovno zavzeli tudi drugi idej, naj pridobi delovne množice za “višje stopnje” organizacije in zavedne discipline. Vse to so izrazi, ki jih dobro poznamo iz dobe, ko so v Moskvi na rppč hvalili stalinizem. Gierek in njegova tovarišija bosta to gotovo opazila. vanje alkohola mišicam, uživanje marijuane pa možganom. zumljivo je seveda, da vsakdo ob začetku pogajanj postavi čim več zahtev in pogojev, da tekom razgovorov lahko popušča in končno popusti v vsem, kar ni bistveno. Izrael bo od vsega zasedenega ozemlja hotel vsekakor obdržati stari Jeruzalem, Golansko višavje in še nekatere manjše kose zemlje drugod, ki naj pomagajo do “varne” meje. Kakršno življenje, taka smrt" velja tudi za politiko Anvar Sadat je včeraj na seji vlade pozval vse, naj pripravijo narod in deželo na novo vojno, kajti Izrael se je odločil za pogajanja "le iz taktičnih razlogov." Cilj Izraela je po besedah Sadata podaljšati sedanje premirje, ne da bi se mu bilo treba umakniti z zasedenega arabskega ozemlja. Sedanje premirje poteče 5. februarja. V Kairu so ponovno izjavili, da Egipt ne bo pristal na njegovo podaljšanje, če ne bodo pogajanja kazala na resničen uspeh. Arabske sosede Izraela so verjetno pripravljene kaj malega popustiti Izraelu, toda vsekakor ne toliko, kot smatra ta za nujno za svojo lastno varnost. Tako prihajajo nepristranski mednarodni opazovalci do spoznanja, da bodo pogajanja ostala brez uspeha in da to utegne privesti Egipt do poskusa pregnati Izraelce z zasedenega ozemlja s silo. V takem slučaju mora najprej pripraviti vse potrebno za prehod preko Sueškega prekopa. To je možno le, če je varen pred izraelskimi letalskimi napadi. Za sedaj se čuti varnega, toda Izrael bo brez dvoma udaril z vso silo, če se bo čutil ogroženega. Tedaj bo nastalo vprašanje za Sovjetsko zvezo, ali naj Egipt dejansko podpre z lastnimi silami in tvega pri tem neposredni spopad z ZDA ali pa pusti, da bo Egipt znova poražen. Ko preudarjajo v Washingto-nu in v drugih glavnih mestih prizadetih držav o položaju na Srednjem vzhodu, imajo verjetno pred očmi stari rimski rek “Ce hočeš mir, se pripravljaj na vojno!” To delata sedaj Izrael in Egipt, pa ne pozabimo tega — tudi ZDA in ZSSR! Vremenski prerok pravi: Oblačno z možnostjo naletavanja snega, popoldne postopna zjasnitev. Najvišja temperatura Okoli 29. CLEVELAND, O. — Gornji ljudski pregovor velja tudi za politiko, vsaj za ameriško. To je pokazalo sedanje zasedanje 91. Kongresa, ki se mora končati najpozneje v nedeljo, 3. januarja, opoldne. Odmiranje dela v sedanjem zasedanju ni nič izrednega. Se je tako godilo že velikokrat. Kar je zanimivo, je odmiranje poudarjalo bolj kot navadno vse napake zasedanja, teh pa ni bilo malo. Letos smo pogrešali v Kongresu prav posebno pomanjkanje skladnosti med Senatom in Predstavniškim domom. Harmonija med senatnim in domovim delom je prvi pogoj za hitre zakonodajne postopke. Take harmonije ni bilo. V začetku zasedanja je senat začel “delati zunanjo politiko”. Spustil se je v kritiko vietnamske vojne, ki je trajala izredno dolgo. Kritika je bila potrebna in do določene meje tudi u-spešna. Ustvarila je v našem javnem mnenju nove poglede na našo politiko v Indoki-tajski. Škoda je le bilo, da so se levičarski nestrpneži z ulice vmešavali v ta posel in kazili javno debato o tem, kakšno mesto naj dobi vietnamska vojna na lestvici naših narodnih interesov. Senat je pri tem napravil napako, da ni pripravil nobenega pravega dela za Predstavniški dom, na kar je Dom po tradiciji navajen. Dom se je radi tega obiral na levo in desno in tratil čas. Lahko bi bil v tem času opravil delo na proračunskih zakonih in s tem opozoril senat, naj misli ' tudi na to svojo dolžnost. Med tem so prišle na vrsto priprave za kongresne volitve. Praviloma se z njimi pečajo le senatorji in kongresniki, letos se je pa vanje vmešal izredno močno tudi predsednik Nixon. Hotel je pač pripraviti podlago za svojo kandidaturo za predsedniške volitve 1. 1972. Kot je znano, mu je načrt spodletel, demokratska opozicija se je namreč pri volitvah bolje odrezala kot vladna republikanska stranka, kar so tudi pričakovali vsi, ki kaj dajo na tradicijo, ki vlada pri kongresnih volitvah in je pogodu opoziciji in ne morda Beli hiši. To je dalo kongresnim volitvam večji pomen, kot so ga zaslužile, senatorje in kongresnike pa odtegnile od dela na Kapitelu. Posledica vsega tega je bil izredno velik zaostanek dela v Kongresu že prvi dan po volitvah. Kongres je to uvidel, pa se za to ni dosti menil. Mislil je, da bo glavno delo po volitvah — izglasovanje proračunskih zakonov — z lahkoto pravočasno opravil, pa se je zmotil. “Specialni interesi” so vrinili v zakonodajne postopke obeh domov celo vrsto zakonov, ki bi se dali odložiti. To se ni zgodilo in kongresno zakonodajno delo je postopoma postalo podoba tipične zmede v Senatu in Predstavniškem domu. Zakon je prehiteval zakon, pravega konca pa ni bilo videti. Da rešijo, kar se še da rešiti, so senatorji in kongresniki zagrabili za tradicionalno rešilno bilko: na zakonske predloge, ki bodo ver- jetno izglasovani, so “obešali” zakonske načrte, ki so sami po sebi tako sporni, da ni bilo izgleda, da jih bo Kongres odobril. To je zmedo v kongresnem z a k o nodajnem delu tako povečalo, da nihče ni vedel, kako se bo to končalo. Prav zadnji trenutek se je Kongres vrnil na staro pot: začel čistiti dozorele zakonske predloge vseh spornih “obeskov” v upanju, da jih reši pred potopom v arhivih. Po tej poti je n. pr. zakonski predlog o povišanju pokojnin Social Security, dobil svojo pravo podobo, pa tudi verjetnost, da bo pravočasno izglasovan in podpisan. Kongres se lahko zahvali edinole pomanjkanju zanimanja naše javnosti za svoje delo. Ce bi ga vzela pod drobnogled in se pri tem spomnila, da si namerava novi 92. Kongres še pred začetkom pravega dela v januarju privoščiti tri tedne počitnic, ne b; bilo nič čudnega, ako bi naša politika precej brezobzirno izrazila svoje mnenje o takem “delu”. Smučarski tečaj— Slovenski športni klub pripravlja smučarski tečaj na smučišču Mont Chalet. Začetek bo v nedeljo, 3. januarja 1971, ob 9. dopoldne. Za nadaljne informacije kličite tel. 692-0811. Urad zaprt— Urad Ameriške Domovine bo jutri, 31. decembra od opoldne pa do ponedeljka, 4. januarja 1971, ob 8.30 zjutraj zaprt zaradi praznovanja Novega leta. Na obisku— Včeraj se je oglasil v uradu AD g. Raymond Sušnik v spremstvu očeta g. Johna Sušnika, glavnega predsednika ADZ in znanega trgovca s pohištvom in potrebščinami za dom na St. Clair Avenue. G. Raymond Sušnik živi v Fort Lauderdale v Floridi kot pokrajinski zastopnik Maytag Company za ta del ZDA. Z ženo Patricio in hčerkama Denise in Stacy je prišel za 6 dni na obisk k staršem v Cleveland, pa se včeraj že vrnil v Florido, kje je prav zadovoljen s prijetnim toplim podnebjem in s svojo službo. Hvala za obisk in vse dobro tudi v bodoče! Šc je priložnost— Zvezna vlada je določila, da bo s prodajo Tankovske tovarne pri letališču Hopkins, ki bo z novim letom prenehala z obratom, počakala za nedoločen čas, da bo mesto Cleveland imelo priložnost vprašanje znova proučiti in izdelati primerne predloge za svoj načrt kupiti prostor in zgradbe ter uporabiti njenih 224 akrov za razširitev letališča. Uprava lastnine zvezne vlade bi seveda rada tovarno in prostor prodala kakemu privatniku, ki bi se obvezal, da bo držal vse v takem stanju, da bo mogoče to skozi prihodnjih 20 let v slučaju potrebe zopet naglo spremeniti v tovarno za izdelavo orožja. Nov odbor— Federacija klubov slovenskih ameriških upokojencev v Clevelandu ima za 1. 1971 sledeči odbor: predsed: Krist Stokel, 1. ! podpredsed. Anton Perusek, 2. KARACHI, Pak. — Sedaj so podpredsed. Louis Arko, taj. Jo-tudi muslimanske države usta-‘seph Okorn, 1096 E. G8 St., Cle-novile svojo zvezo s sedežem vjveland, Ohio 44103, teL 361-4847, glavnem mestu Savdske Arabi- blag. Andrew Božic, zlapis. John Muslimanski zunanji ministri zborujejo je Riad. Zveza ima 22 članic, ki so poslale svoje delegacije na prvo konferenco v Karachi. Konferenco je pozdravil tudi pakistanski predsednik republike Yahya Khan in navzočim delegatom razlagal, kaj naj ra-1 dobe pri tajniku, zumejo pod besedo mir. Davki, davki Terček, nadzor. Al. Dajavec, Louis Dular, Joseph Ferra, po-roč. Frank Česen. Šteje so po potrebi. V Federacijo stopi lah-i ko vsak slovenski upokojenski klub v ZDA. Vsa pojasnila se Rekel je: Mir pomeni čast in poštenost in tega se mora vsaka muslimanska država držati. Prvi tajnik nove zveze bo bivši malezijski ministrski predsednik Rahman. Konferenca se Poslopje okrajne uprave, kamor je treba iti vložit pritožbo proti povišanju davka ra nepremičnine, je na 1219 Ontario St. Davki so višji zaradi povišanja davčne vrednosti posesti. Ta naj je pečala največ z domačo in ki bila 38 ,< dejanske cene, ki zunanjo politiko muslimanskih držav. Trajala je tri dni. Grška vlada izpustila 305 političnih pripornikov ATENE, Gr. — Grški ministrski predsednik Papadopoulos je 19. decembra izjavil, da bo njegov režim še pred prazniki izpustil 305 političnih jetnikov. To je storil 24. decembra. Zato upajo, da bo v 4 mesecih prišlo na svobodo še zadnjih 350 civilnih političnih pripornikov in o-koli 50 kraljevskih oficirjev, kot je napovedal Papadopoulos. jo je za to lastnino mogoče dobiti. Cene nepremičnin so v zadnjih 6 letih porastle z le nekaj izjemami. Taka izjema je večina nepremičnin v 23. vardi Clevelanda, kjer so cene od izgredov na področju Hough padle za od 20 pa do 40 G in celo več. Tega družba, ki je hiše in drugo posest ocenjevala, po vsem sodeč ni upoštevala. Pritožbe za ta predel so zato na splošno utemeljene, seveda pa tudi tu “ni pravila brez izjeme”. Ce še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite te danes 1 AMERIŠKA DOMOVINA DECEMBER 30, 1970 « « tem neofašističnem sprevodu v Trstu, pomirja nas pri tem /IJ&lESCl&K/s POIIOVKm mise*> večina Srbov v zamejstvu tako sodelovanje za- /t n/ll • / I <- » "V rin^iTi vrača. Cl 17 Sl. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $10.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $8.00 for G months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18 n0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO “ n' .. . 83 No. 251 Weds., Dec. 30, 1970 Zgodovinski dogodek za Trst Trst je v ponedeljek, 14. t. m., na večer doživel manifestacijo, ki pomeni prelomnico v njegovi zgodovini. Mesto, ki je do nedavnega veljalo za leglo narodne nestrpnosti do Slovencev, se je na nedvoumen način izreklo za sožitje med obema narodoma in obsodilo poskuse neofaši-stov, da znova razplamtijo medsebojno mržnjo ob meji. V mogočni povorki — bilo je prisotnih najmanj 15,000 liudi — so Slovenci in Italijani, delavci, študenti in žene krenili s trga Unita, kjer so se zbrali, na trg Goldoni, na čelu župani vseh občin tržaške pokrajine. Zelo pomemben govor je nato imel tržaški župan inž. Spaccini. Dejal je, da so fašistična izzivanja preteklih dni globoko užalila čustva Trsta. Dne 8. decembra dopoldne je prišlo v Trstu do neofašističnega zborovanja, kjer se jc pod krinko patriotizma znova razkril nasilni obraz preživelega fašizma. Na javnem trgu sv. Antona so bili nato napadeni someščani samo zato, ker so govorili slovensko. Izzivalci so napadi' sedež italjanske socialistične stranke in zažgali njeno zastavo. Isti kriminalci so šli v svoji nerazsodnosti tako daleč, da so vdrli v dvorano ti žaškega občinskega sveta, kjer sta zborovala občinski svet in odbor, ter prinesli s seboj svoj bedni znak: pendrek. Zaradi tega sta tržaška pokrajina in občina sprejela spontano pobudo mladinskih gibanj in jo pretvorili v manifestacijo vsega mesta. “Sedaj smo zbrani — je dejal tržaški župan — v skupni ljubezni do miru in združeni po najčistejši vezi človeškega bratstva. Združuje nas pa tudi eno samo sovraštvo: sovraštvo do fašizma in njegovega nasi-lia Mnogo pretepačev je prišlo od drugod. Tisti, ki so jih poslali, so mislili, da so pri nas za njih maškarade še vedno ugodna tla. Bilo bi usodno, če bi dovolili, da bi se la kuga ponovno pojavila. Ni mogoče, da bi se klanjali žrtvam fašizma, pa brezbrižno prisostvovali dogodkom, ki so se, v našo sramoto, pripetili v Trstu. Imamo strahoten spomenik iz temačnega razdobja naše zgodovine: Rižarno. Ta večni spomenik, kjer so svetle žrtve združile Italijane in Slovence, kmete in meščane, proletarce in elito. Jude in državljane drugih narodov, nas sili, da ne bomo 'dovolili povratka k staremu nacionalističnemu nasilju, ki je okužilo v našem stoletju Italijo in dober del Evrope. Kako naj bi potem molče pristali, da se tepe živo meso našjh slovenskih sodržavljanov, ki so trpeli od kriminalnih fašističnih rok? Trst je dva koraka od meje, ta pa ne sme ločevati, ampak združevati. Naši someščani slovenskega jezika naj u-stvarjalno prispevajo, da bo naše mesto tudi njih mesto in premostilo toliko težavnih razdobij, ki jih je zgodovina postavila na našo pot. Vsi pa, ki ste se danes zbrali na tem zborovanju, se potrudite, da bodo te besede miru, prijateljstva in bratstva postale dejanja. Zaradi tega se mi pridružite, ko vzklikam: “Proč z nasiljem, proč s fašizmom! Naj živita mir in svoboda!” Pred tržaškim županom je nastopil slovenski študent Duško Udovič, eden izmed žrtev neofašističnega napada Dejal je, da študentje, tako Slovenci kot Italijani, obsojajo ne le neofašiste, temveč tudi predstavnike oblasti, ki so fašistično izzivanje dovolile, in policijo, ki je s svojo brezbrižnostjo izgrede omogočila. Zaradi tega je študentovska skupina zapustila zborovanje, ko je začel govoriti župan Spaccini. Vsekakor je brutalni nastop neofašistov dosegel prav nasprotno, kar so si organizatorji obetali od njega: Trstu je dal možnost, da pokaže svoj resnični obraz, neofašiste pa porinil v slepo ulico brez častnega izhoda. Enkrat za vselej je treba tudi zapreti vprašanje meja, zlasti bivših con A in B, ker drugače bo vedno znova prihajalo do izsiljevanj vseh vrst in se bo rušilo to, kar obe strani, italijanska in jugoslovanska, s toliko potrpežljivostjo zadnja leta gradita. » Mnkl PRAVITONB $ HRIBA BESEDA IZ NARODA 1 I mmnm m % pobalini. Taka poročila so res žalostna, še bolj žalostna pa, ker oblasti, zgleda, da ne znajo stopiti prav na prste tistim, ki so tega krivi. Beli ljudje se zadnja leta izseljujejo iz takih krajev ven v druge kraje, največ v oddaljene predmestne kraje, kjer se počutijo kot nekaki tujci, ker so bili dolgo let preje navajeni v svojih prejšnjih naselbinah. Jure se je k temu oglasil: “Je tako, ampak beli so pri tem tudi nekaj krivi. Prehitro se izseljujejo iz svojih naselbin. Organizirati bi se morali. To, kar omenjaš ti, Nick, je opaziti tudi po drugih krajih in državah vsenaokrog po ZDA. Beli zapuščajo svoja okrožja, izseljujejo se iz mest ven v predmestja, ki so oddaljena od njihovih prejšnjih središč. To posebno čutijo nekatere župnije, ne samo naše slovenske, tudi druge. Iz predmestij nekaj časa tu in tam pridejo nazaj po razne postrežbe v svoje prejšnje kraje, dolgo pa ne. Zunaj jih neka brezbrižnost objame, praznino, ki je nastala v njegovem Joliet, lil. — Skozi praznike v novo leto jadramo. Zima s svojo belo odejo je nas že par-krat pozdravila. Sezona vremenskih sprememb ima navado, da nas tod po zaledjih okrog Velikih jezer po osrednjem za-padu rada vsako leto že okrog Zahvalnega dneva pride pozdravljat in pa gledat, če smo že vse pospravili po poljih in vrtovih, kamor ona pride nato trosit svoje drobno belo perje. Pozneje okrog sv. Antona in Vincencija v novem letu pa pride z večjimi zalogami svojega “belega perja in luskin”, da nas z njim obsuje in zasuje, da komaj gazimo skozi nje. Nisem vremenski prerok, ampak ob mislih, kako so naši sta- prejšnjem kraju, pa zasedejo ri belokranjski očanci ip strici j “bratci” drugih ras in tako ti-p :okovdli, naj pa omenim, da1 sto, kar so nekdaj pionirji tega .oj pokojni stric, ki mu je bilo ali onega naroda pred leti usta-ime tudi Anton, je večkrat po-1 novih, gojili, počasi umira in iz-udarjal, da med sv. Pavlinom in ginja. Tako je med Čehi, Polja-pa sv. Antonom rada zima sneg ki, Nemci in tudi med Irci se to raztresa po svetu. Če to kaj drži že čuti. Po nekaterih irskih žup-in ima kaj veljave in ker bo le- nijah tam in in okrog Chicaga, tos ob godu sv. Pavlina tudi zlasti po južnih delih, so zdaj že polna luna, bi rekel, da naviha- čisto drugi ljudje. To izseljevana “teta zima” s svojim polnim j nje iz mest v predmestja vse to obrazom in s svojim obrača- | spreminja. Če bo šlo tako na-njem in plesanjem okrog naše, prej, kako bo v teh ozirih čez Majke Zemlje zna res kaj belih 50 let? Zanimivo vprašanje. Iz-luskin prinesti in natresti. Jam- gleda pa, da ga sedanji rodovi čim ne, da bo tako — svetujem pa, počakajmo, pa bomo videli, kako bo in če se je na taka prerokovanja kaj zanesti ali ne. Takole govorimo o vremenu v zimskih dnevih stari fantje (ali če hočete možički), kakor nas imenuje včasih Juretova boljša polovica, dobra Bara. Prav pred dnevi smo takole govorili pri Juretu. Ko smo modrovali o tem, kako je bilo nekdaj, je nas Jure prekinil: “Za nas jolietske Slovence bo prihodnje leto 1971 važno zgodovinsko leto. Proslavljali bomo 80-letnico ustanovitve in obstanka naše župnije sv. Jožefa. Dne 12. maja bo 80 let, odkar je prišel med nas pokojni naš župnik č. g. Frančišek Šušteršič. Takoj je začel z delom. Vogelni kamen so blagoslovili 19. julija 1891 ob veliki udeležbi. Spominska knjiga omenja pokojnega tesarja Jakoba Malariča, ki da je zabil prvi klin v stavbo. Ta čast ga je zadela, ker on je bil prvi poročen v slovenski fari dne 25. maja 1891 s Katarino Kočevar, Zanimivo, kaj? Pomembnih, važnih zgodovinskih zanimivosti je vse od tedaj naprej polno med nami. Zbirajmo jih in objavljamo vsi, kajti v teh zanimivostih so dela in žrtve, ki zaslužijo, da se ne pozabi, kaj vse so Slovenci v Jolietu dosegli v teh 80 letih!” Jure ima prav. Slovenci v Jolietu so veliko delali in dosegli ter doprinesli s svojimi uspehi svoji naselbini in župniji in vsemu mestu in tej okolici. Zgodovina jih ne sme pozabiti! Zatem, ko smo se malo pomudili pri mislih in pogovarjanjih o preteklosti med nami, je pa Nick omenil, da mu je pred Gornji članek je bil objavljen na prvi strani slovenskega tednika “KatoHškj glas” 17. t. m., ki ga izdajajo slovenski duhovniki v Gorici v Italiji. V istem listu je objavljeno poročilo o protestu “Slovenskega ljudskega gibanja’’ v Gorici in Trstu proti “neofašistični demonstraciji” dne 8. t. m. v Trstu. O isti demonstraciji v Trstu piše “Sloboda”, glasilo i kratkim neki znanec pravil iz Srpske Narodne Odbrane v Chicagu, 111., 23. t. m. z neka-|South Chicaga, kako imajo po kim zadovoljstvom, “da Trst ne pomni, kako hitro je bil 0- tamkajšnji okolici sitnosti dan čiščen Brozovih državljanov in avtomobilov s peterokra-!za dnem in noč za nočjo z neko zvezdo in prinaša na prvi strani sliko demonstracij, na!pridipravi, ki ponoči napadajo, kateri je v sredini viden napis “Tito ubica”, ki da ga je, kradejo in niti policistom ne kot poroča list, nosila skupina srbskih nasprotnikov SER prizanašajo. Vsak večer je kdo Jugoslavije moških. To je bilo prvikrat, da * il ; oropan, ranjen ali pa umorjen.! je bilo število žensk večje kot ki prihajajo na površja, dosti ne proučujejo;-če pa ga, mu ne posvečajo kake posebne pozornosti. Bo pa to, če bo šlo tako naprej, spremenilo mnoga o-krožja in okolice. Člani raznih narodnostnih skupin pa se bodo razšli vse križem in zveze med njimi ne bodo več tako močne kakor nekdaj. To že marsikje čutijo. Nekaterim pa to dobro služi, posebno mnogim politi-karjem, ker med novo mešano družbo je menda lažje loviti “glasove” ob volitvah. Tako je ugotovil Jure. Morda ne v vsem prav, a je precej dobro zadel. Nato smo govorili o novem velikem podjetju, ki bo ustanovilo svoje obrate v našem Will okraju, to nedaleč od nas. Kakih 9 ali 10 milj južno od Joli-eta ob zvezni cesti št. 55, blizii kraja, kjer se stekata skupaj kanal, ki prihaja skozi Joliet od Chicaga, in pa Kankakee reka. Tam je kupila nekako 33 akrov zemlje znana tvrdka Stockyard and Transfer Co. V Chicagu bodo februarja meseca zaprli klavniške prostore in ves obrat bodo preselili semkaj v ta novi kraj. Nekateri se tega vesele4, ker bo dalo tej okolici več zaposlitve in zaslužka. Nekateri pa tudi po svoje izražajo pomisleke, da bomo dobili s tem še več polucije itd. Mogoče, mogoče ne, ker zdaj se vse dela in gradi po novem, da ni več toliko polucij kakor nekoč. Za vse pa seveda tudi ni nikdar prav. Ni bilo in ne bo. Več o vsem tem še kaj prihodnjič, ko sc bodo začela vrteti kolesja tu tega podjetja. Vsem čitateljem srečno in zdravo novo leto! Tone s hriba - V Baragovem domu bodo silvestrovali po domače CLEVELAND, O. — Mlad rod je rad vesel, pri tem nima miru, hoče skakati in plesati. Vsi smo bili nekdaj mladi in vsi nemara taki! Pridejo leta in človek se umiri. Še vedno rad zapleše v veselem razpoloženju, če treba tudi poskočno polko,, vendar pa je bolj umirjen in ima rajši mir kot pretiran hrup in direndaj. Tisti, ki jim je bolj za mir, za prijeten pomenek s prijatelji, za srečanje s starimi znanci v domačem razpoloženju in okolju, bodo prišli na Silvestrov večer v Baragov dom. Tam jim bodo postregli z okusno domačo večerjo — da bodo lahko prišle tudi žene in gospodinje. Le kdo bi kuhal doma na Silvestrovo? Vse so se nakuhale skozi leto, zakaj ne bi imele en dan oddiha? Seveda bo na razpolago tudi različna pijača, domača in u-vožena, alkoholna in brezalkoholna! Za razpoloženje bo kot iz o-zadja prihajala domača slovenska glasba, ki vedno poživlja naša srca in nas spravlja v dobro voljo, ko mislimo ob njej na rodni dom in na mlada leta, ki smo jih v njem preživeli! Vsi jutri, v četrtek, prisrčno vabljeni na silvestrovanje v Baragov dom na St. Clair Avenue! P. O. Naš umetnik dveh eeim, kipar France Gorše SCorotanovo silvestrovanje CLEVELAND, O. — Vse prijatelje pevskega zbora Korotan vljudno vabimo v četrtek, 31. decembra, ob pol 8h zvečer na veselo silvestrovanje. Silvestrovanje bo v spodnji dvorani Slov. narodnega doma na St. Clairju. Mladi pevci in pevke se trudijo, da bodo za ta da, kar se da, naj lepše okrasili dvorano, tako da bo res vse v prazničnem razpoloženju. Pridna dekleta nam zagotavljajo za okusna okrepčila, fantje pa za dobro kapljico. Za ples bo nam igral orkester “Sonet”. Vstopnice se dobijo pri članih zbora ali pa tudi pri vhodu. Na svidenje na Silvestrovo! Za odbor: F. S Žensk je bilo več WASHINGTON, D.C. — Pri ljudskem štetju 1950 je bilo v ZDA 1,430,000 več žensk kot Resno dvomimo v modrost udeležbe srbske skupine v To povzročajo največ črnski moških. Gias iz Stcvenije MENGEŠ, Slov. — Ko prebiram Ameriško Domovino, ki prihaja sem dokaj redno, se vas vseh spominjam. Spremljam vaše delo in doživetja. Za mene je list vedno zanimiv, četudi potrebuje za pot sem 4 do 6 tednov, zato ga želim obdržati. Počasi se vživljam v tukajšnje razmere. Nekaj časa se mi je zelo tožilo po mojih clevelandskih prijateljih in po mojem različnem delu, ki me je veselilo. Marsikaj je bilo treba urediti, zato sem bila in sem še vedno kar zaposlena in čas hitro mineva. Nekajkrat! sem bila tudi že izven domače dežele, tri tedne pa v toplicah Dobrna. Upam, da bo v novem letu vse že bolj ,urejeno in bom imela več miru. Zdravje je še kar dobro in upam, da bo pri tem o-stalo. Vsem prijateljem in znancem iskrene pozdrave in srečno, u-spešno novo leto! Jožica Pavli IZ NAŠIH VRS7 Kipar France Gorše NEW YORK, N.Y. — Akademski kipar France Gorše se je vrnil v New York ter pozdravlja vse svoje prijatelje in znance v Združenih državah in Kanadi. V Evropi je napravil veliko novih del in je na višku svoje umetniške u s t v a r jalnosti. U-spešno je razstavljal v Celovcu, kjer je imel tudi razgovor za slovenske oddaje celovškega radija. Ta razgovor objavljamo v naslednjih vrsticah, ker je najboljša oznaka umetnikovega u-stvarjanja v zadnjem času. Pripomniti pa je treba, da je kip Andreja Einspielerja že dokončal in s tem proslavil tudi Družbo sv. Mohorja. Naš umetnik dveh celin — Evrope in Ameri- Milwaukee, Wis. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem Vaše obvestilo, da mi skoro poteče naročnina za Ameriško Domovino. Z veseljem jo obnavljam in Vam obenem poklanjam 4 dolarje za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem vsesplošno zadovoljen. Rad jo prebiram in jo tudi vedno težko pričakujem. A žal prihaja včasih zelo neredno. No, imam pa potem več branja skupaj. Ameriška Domovina mi je glavni vir slovenskega čtiva. Razveseljuje me, mi ohranja materini jezik in prinaša novice iz starega kraja. Zato brez nje res ne bi mogel več biti. Uredništvu in upravi, vsem naročnikom in bralcem želim srečno novo leto z željo, da bi Ameriška Domovina še veliko let z uspehom izhajala! Stanley Trauner r Sodražica, Slov. — Spoštovani pri Ameriški Domovini! Sprejmite moja najprisrčnejša voščila za lepe božične praznike. Blagoslov nebeškega Deteta naj Vas spremlja vse dni novega leta. Lepa voščila in pozdrave tudi vsem prijateljem in znancem. Vsem prav lep pozdrav! Mary Hudolin (Voščilo je prispelo po božiču. Opomba uredništva.) • Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo in upravništvo! Priloženo Vam pošiljam naročnino za celo leto z željo, da Ameriška Domovina ostane med nami še mnogo let. Hvaležen sem Vam za vse usluge, ki sem jih bil deležen v preteklosti. Obenem želim vsemu osobju Ameriške Domovine in vsem njenim naročnikom zdravo in srečno novo leto i971. Vsem prav lep pozdrav! Joseph Trebeč •* Buenos Aires, Arg. — Spoštovana gospa Debevec! V imenu vseh družin Debeljak-Remec želim Vam in vsem Vašim sodelavcem lepe božične praznike in zadovoljno novo leto 1971, z zahvalo za tako ljubeznivo brezplačno pošiljanje Vašega lista. Vaš Dr. Tine Debeljak ke — ima v New Yorku nov naslov: France Gorše, c/o Mr. John A. Arnež, 654 West 161st Street, Apt. 1 D, New York, N.Y. 10032. • Vpr.: Naše poslušalce bi zanimalo vedeti, kako je z vašo u-stvarjalnostjo in predvsem, kako je šla vaša umetnostno-raz-vojna pot? Odg.: To bi bila dolga povest n bi lahko napisal debelo knjigo mojega razvoja in moje u-netnosti, zato se bom omejil e na najvažnejše momente, kar zadeva predvsem moje delo in iota moje ustvarjalnosti v glav-lih obrisih. Najprej naj omenim, da je dbba 40 let med 1930 in 1970, v kateri je moje ustvarjalno delo rastlo in se množilo — doba v areni umetnostnega življenja, leprestane notranje borbe in skanja mojega osebnega izraza, fako me je, kakor vidite, čas mimogrede pognal med starej-;o generacijo. In mojih sodob-likov je medtem lepo število že pomrlo. Da se ne oddaljim od predme-;a, naj preidem k stvarnosti. Moje delo in razvojno pot bo laže razumeti, če jo razdelimo v iva dela in sicer: v prvo polovico, ki je rastla v glavnem iz korenin domačega izročila v Sloveniji in ostala močnejša ponvica, ki kaže nekak prelom u-metnostne kulture preteklosti in porod sodobne smeri. Toda nastajala je pod vplivom tokov novega okolja v Severni Ameriki. Bil sem 13 let v Clevelandu in šest let v New Yorku. To je že taka doba, da je moja u-metnost v tem času dobila novo obeležje in oznako. — V čem se pa to obeležje v vaših delih kaže? To obeležje se kaže ideološko in zlasti po formalni sprostitvi in večji dinamiki. Stvarno je razumeti tako, da je zanj značilno neprestano iskanje novih in še ne obravnavanih snovi — motivov, verskih simbolov kakor n. pr. dobri in hudobni duh | — B°j s hudičem, ali pa iz mo-j Lvike prastare grške mitologije, n. pr. Icarus. Tako je z obravnavanim problemom plastike tudi iz formalne plati nasta-ijal moj — rekel bi, osebni slog. | Za taka prej omenjena obrav-i navana dela mi je kot nalašč v J odlični meri služil novo odkriti | material — orešec. Naj omenim, j da sem ga eno |eto pred svojim odhodom iz Clevelanda v New York prvikrat uporabljal. Iz o-rešca sem poleg kompozicij Ica-rusa in Boja s hudičem ustvaril še vrsto drugih del. Naj omenim tu le nekatera najbolj značilna dela te abstraktne smeri, (Dalje na 3. strani) AMERIŠKA DOMOVINA S FRAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI Hudo brrezdno ali Gozdarjev rejenec > •» -ft H -i To je ponavljal, Bog ve kolikokrat, ali polž" je le jezen sline cedil, rogov pa ni hotel pokazati. Tonček mu pa tudi ni hiše ubil, ker je v tem zaspal in polž mu je padel iz rok ter odnesel pete in celo hišo. Ko se prebudi, skoči po konci. Bil je še dan, ali solnce se je že skrilo za grajski gozd. Jelo ga je skrbeti, vse mu je bilo neznano, na vse grlo je jel vpiti, ali nihče se ne oglasi, okoli njega je vse tiho, le še detal teše in kljuje po drevesi, da se sliši daleč na okrog. Groza ga izpreleti, ko pomisli, da bo moral morebiti prenočiti v gozdu. Vse, kar je kdaj slišal o strupenih gadih, o veliki beli kači, ki v demantovi jami liže kamen, vse to mu je prišlo zdaj na misel... Gozd si je mislil poln medvedov, risov in volkov, ki pridejo z nočjo in ga s pipcem vred pojedo. In kaj poreko mati? Bridko začne jokati in teka po rovtu semtertja, da bi našel kako stezo. Najde jo in jokaje teče po stezi dalje, vedno se oziraje, ali mu je volk že za petama. Volka se je bal bolj kakor medveda, ker je rekla stara Logarica, da medved človeku ničesar ne stori, če se potuhne in dela, kakor bi bil mrtev. Ali kaj mu pomaga ta vednost, ker ne pozna ni volka ni medveda, le slišal je o njih, videl pa ni nobenega. V smrečji se je jelo že mračiti, kar zasliši psa lajati. Sicer bi se bil morebiti ustrašil, ko bi bil slišal v gozdu psa lajati, danes mu je pa srce od veselja utripalo. Na njegovo vpitje kmalu priskače velik pes in za njim se prikaže ženska, z mehom moke na glavi. “Kam pa greš?” vpraša ga žena. “Domov,” odgovori Tonček in si z rokama briše solze. “Kam domov?” povpraša žena dalje. “Domov v materi.’” “Kje pa so tvoja mati?” “Pri Logarjevih v bajti.’” “Si mari Marjetin?” “Da, moji materi je Marjeta ime.” “Ali kako si pa prišel le-sem? Ti ne greš proti domu, ampak naravnost od doma strani. “Izgubil sem se,” odgovori deček in spet začne ihteti. “Nikar se ne jokaj, pojdeš pa 2 menoj. Domo pred nočjo tako ne moreš priti, ko bi tudi znal pot. Nič se ne boj, kar pojdi z menoj!” “Kje pa ste Vi?” “Ni več daleč do nas, pravi se pa pri gozdarji.” “Kaj ne, jutri pojdem pa domov?” “Kadar boš hotel. Saj poznam tvojo mater.” Tonček je bil s tem zadovoljen in je šel za ženo, v jedni roči je nesel jagode, namenjene materi, 2 drugo je pa odganjal psa, ki je skakal okoli njega in po vsej sili hotel duhati jagode. Zdaj prideta iz gozda, gresta čez veliko senožet in ko zavijeta na desno pod breg, zapazil je Tonček gozdarjevo hišo, ki je stala prav na samem. Ko sta bila že prav blizu, priteče majhna, kaka štiri leta stara deklica njima naproti. “Teta, strašno dolgo vas ni bilo!” S temi besedami se oklene deklica tete; ko pa ugleda tujega Gologlavega fanta, stopi malo nazaj in z začudenjem pogleduje Zdaj njega, zdaj teto. Tonček jej Poda bilko jagod in kmalu se je sprijaznila ž njim. II. Gozdarjeva družina. Jurij Kočmur, navadno le kratko Štempihar imenovan, ker 3e bil, dasitudi ne velik, vender diočen kakor medved in trden kakor gabrova grča, bil je gozdar mihovljanske graščine, kakor je bil prej njegov oče in pred očetom njegov ded. Gozdarjeva hiša je stala v gozdu, daleč od drugih 'ijudij; do bližnjega soseda je bilo dobre pol ure hoda, torej so gozdarjevi le malokdaj prihajali med ljudi, posebno Juriju je bilo videti, da se rad ogiblje svojih sosedov. Če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je najrajši v šumo in je šel svojim potem. V gozdu je bil porojen, v gozdu vzrejen, iz gozda ni prišel dalje, kakor do farne cerkve, in to samo o največjih praznicih, in pa v mi-hovljanski grad, kamor je šel časih po opravkih. Ker je živel vedno le v gozdu med borovci m med skalami, postal je sčasom surov kakor bor in tih kakor skala. In da po pravici povemo, tudi ni nobeden iskal njegove druščine; ljudje so se ga skoro oali in dasitudi mu razven osornosti njegove nihče ni vedel kaj očitati, bil je vender vsak vesel, da ni imel ž njim nobenega opravka. Sploh je šla govorica, da je Jurij bogat, da mu je oče zapustil polne lonce belih petič in trdih tolarjev; ali možje so le zmajevali z glavami, češ, če res kaj ima, ni prišel do imetja po poštenem poti. O njegovem očetu je bilo sploh zuano, da je bil v zvezi s tihotapci, ki nosijo tobak s Hrovaškega, da jih je vodil on, ki so mu znani vsi po-tje in vse steze notri do hrova-ske meje; in ljudje so vedeli pripovedovati, kako je znal on /oditi za nos “kuščarje”, tako so imenovali mejne stražnike, ker jo imeli zeleno obleko, in odtod je vse njegovo imetje. Tudi na Jurija je letela suninja, da on podpira tihotapce, v mraku in po noči so videli ljudje večkrat, da so se okoli gozdarjeve hiše klatile sumljive prikazni, ali ljudje so morebiti več ugibali, .cakor je bilo res; pravega ni vedel nihče, in Jurij je bil zvit in prekanjen lisjak. Njegova jedina sestra Mina, ki je našla in vzela s seboj izgubljenega Tončka, bila je bratu vsem nasprotna, nihče ne bi bi-rekel, da ju je povila ista mati. Kakor je bil on osoren in trd, toliko prijazna in dobra je bila ona. Berač, ki je sicer le redko zašel v to samoto, bil si je svesti, da ne pojde prazen od hiše, ona ga je obdarila navzlic bratu, rajša bi si bila sama kaj odrekla, nego da bi morala gle dati, kako drugi trpi lakoto. Ko jima je umrl oče, jel se Jurij, akoravno že precej v ietih šele ozirati, da bi dobil gospodinjo; ali povsod mu je izpodle-telo, vsaka mu je odrekla. Naposled je snubil sicer siromašno, ali lepo in dobro Ančiko, hčer pijanega kajžarja. Ančiki se krčilo srce, če si je le mislila, bo žena starega gozdarja; ali Ančike niso mnogo vprašali. Pri poliči vina sta naredila z očetom, in sivi jastreb je peljal plaho golobico v svoje gnezdo in se ni dosti menil za to, če so tudi ljudje govorili, da je oče prodal svojo hčer. Ančika, dasitudi se jej pri gozdarji ni godilo ravno slabo, vender ni imela nikoli prav vesele ure v gozdni samoti; tolažilo jo je le to, da jej je bila Mina dobra prijateljica, ki je izkušala po svoji moči lajšati jej težki stan. Ali vender se je videlo mladi ženi, kako vene in hira. Dve leti potem je Juriju ? povila hčerko, katero so krstih po materi: Ančica. Mina jo nese bratu, ko je tisti dan popoludne prišel iz gozda, naproti pod cvetočo češnjo, ki je stala pred hišo. (Dalje prihodnjič) NAŠ UMETNIK DVEH CELIN, KIPAR FRANCE GORŠE (Nadaljevanje s 2. strani) kakor: Zmaj, Plesalka, Ples trojke in Nočna straža. — Katere motive, oziroma katero snov najraje obravnavate? Priznati moram, moja domena je religiozna snov. Moja najbolj priljubljena snov pa vsekakor domača idila in nikdar izčrpani rnotiv: materinstvo. — Kateri material vam je najljubši, oziroma kateri material najraje uporabljate? Obvladujem vse vrste kiparskega' materiala. V zadnjem čase mi je priljubil poleg lesa, jaker. V posebnih primerih pa tudi orešec. To pa zavisi od zapletenosti snovi, ki jo obravnavam. Morda mi ne boste verjeli, pa je vendar res, da mi pri tehniki orešca najhitreje, rastejo crila, da se pri takem delu duhovno najbolj sprostim in imam najmočnejši estetski užitek. - Sedaj pa vprašanje, ki je bolj ali manj formalnega značaja, n. pr.: Koliko časa potrebujete za delo enega oprsja? Ali oa za en kip v lesu v pribjižni velikosti 150 cm? Za eno moško oprsje v narav-velikosti, oblikovano v glini, potrebujem navadno 6 ur; to pa mnogo zavisi od poteka časa, v koliko me portretiranec inspiri-;a. To se razume takole: Ce je portretiranec, ki mi pozira, izrazit v svoji karakteristiki, tedaj moje delo hitro napreduje naglo raste. V nasprotnem primeru, če ima portretiranec povprečno fiziognomijo, tedaj napreduje moje delo z večjim naporom in bolj počasi. Za kip rezanja v lesu v približni velikosti 150 cm, če je: denimo oku-me lesu, če sem v svojem elementu, koncentriran, mi zadostuje približno 40 ur intenzivnega dela: to je 5 dni po osem ur na dan. •—Katera kiparska dela ste izvršili za javnost in kje se nahajajo? Med svetovnima vojnama sem izvršil v domovini število nagrobnih spomenikov v Ljubljani v kamnu, oziroma v bronu, V Zvezni skupščini v Beogradu dve veliki plastiki iz marmorja, bronasti kip dr. Ivana Prijatelja pred univerzitetno knjižnico; dalje kamnati relief (kompozicija) pred vhodom ortopedske klinike v Ljubljani, na Primorskem sem izvršil število religioznih kipov, ki jih je naročila italijanska vlada v letih 1928 do 1929. V Clevelandu sem izvršil bronasti spomenik pesnika Ivana Zormana, ki se nahaja v jugoslovanskem kulturnem vrtu. Opremil sem dve novi slovenski cerkvi v Torontu. Kanada, in tretjo, novo cerkev sv. Jožefa v Chisholmu v Minnesoti ter križev pot v semeniški kapeli v Buenos Airesu. S svojimi j deli sem opremil novo sestrsko ! kapelo v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem; končno naj omenim še moje zadnje delo: Križev pot za novo cerkev sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko v naši prelepi. Sloveniji. Izvršil sem tudi štiri zgodovinske reliefe za slovensko kapelo v Marijinem svetišču v Washingtonu. — Kaj predstavljajo ti štirje reliefi za slovensko kapelo vu Washingtonu? Naj v ilustracijo omenim in poudarim, da sd v teh štirih reliefih uprizorjeni štirje glavni momenti iz slovenske zgodovine in sicer v prvem: škof Baraga krščuje Indijance; v drugem: škof Slomšek kot vzgojitelj slovenske mladine in slovenskega naroda; v tretjem: slovenski pionirji v severni Ameriki; relief ponazoruje, kako so delali, gradili cerkve, se rodili in gojili slovensko kulturo; v četrtem: škof Modest krščuje kneza Gorazda. Vsa dela so izvršena iz •marmorja iz severne Italije. — Ali so vaša dela tudi v kaki galeriji? Seveda so. Nekatera se nahajajo v galerijah, kot: v Moderni galeriji v Ljubljani, v Narodni galeriji, tudi v Ljubljani, v U-metniški galeriji v Novem mestu, v Revoltelli v Trstu, v Ri-sorgimentu v Gorici, v papeški galeriji sodobne religiozne u-metnosti v Vatikanu in v galeriji Internationale v New Yor-ku ter v milanski galeriji Breri. — Naše poslušalce bi mikalo vedeti, kje vse ste razstavljali? ■Na to vprašanje vam lahko odgovorim, da sem relativno precej razstavljal in sicer: v Ljubljani največ, potem v Mariboru, v Ptuju, Beogradu, Trstu, Gorici, ' Benetkah bienale, Rimu, Milanu, Clevelandu, Columbusu (Ohio), Odense-u na Danskem, Buenos Airesu, Washingtonu, D.C., Torontu v Kanadi, Chicagu in nazadnje v New Yorku. —- Kakšno umetnostno smer zastopate? Jaz zastopam zmerno-moder-no smer; abstraktne brezpredmetne ne trpim, oziroma je ne upoštevam. — Kako bi vašo smer imenovali? Na vaše vprašanje, kako bi mojo smer imenoval, vam lahko povem, da jo imenujem mo- žato, ker v svojih delih poudarjam predvsem duhovnost. Pa tudi oblikovnost plastike je vsa njej podrejena. Glejte figure iz orešca, mojega materiala, so vse v tej abstraktni plastiki izvršene. Izvotljena plastika. -— Ali mi Idhko poveste, katera vaša dela so najmočnejša in kje se nahajajo? Odgovor na to vprašanje ni lahek, ker imam vsa svoja dela bolj ali manj rad, kakor ima pač vsaka dobra mati svoje o-troke rada. Vsekakor pa imam za najmočnejša svoja dela kakor: bronasta Eva, ki se nahaja baje pri Izvršnem svetu v Ljubljani, dalje bronasti Plesni par v osnutku, ki se nahaja trenutno v Mariborskem muzeju, in štirje reliefi v slovenski kapeli v Washingtonu ter kip sv. Frančiška, moje naj novejše delo za novo sestrsko kapelo v Št. Jakobu v Rožu. — Za zaključek našega pogovora še zadnje vprašanje. S čim se trenutno ukvarjate in kakšne načrte imate za bližnjo, bodočnost? Trenutno sem na kratkem oddihu in uživam gostoljubnost šolskih sester v Št. Jakobu v Rožu. Nabiram si svežih moči ter se duhovno pripravljam na nove umetnostne podvige. V načrtu imam zbirko novih plastik in sicer razne kompozicije, ki jih mislim izvršiti ponajveč v žgani glini, oziroma v lesu. Sedaj delam bežne študije zanje. Tako torej vidite, da se nikdar ne dolgočasim. Za zaključek naj omenim še to, kar vaš bo gotovo zanimalo, da bo moje prvo delo, s katerim se bom resno spoprijel, upodobitev Andreja Einspielerja, ki je markantna koroška osebnost. In na delo se že zdaj resnično veselim. potrebno bolj kot združevanje postaviti sposobne ljudi na odgovorna mesta in zmanjšati denarna sredstva ustanovam, ki so tudi posredno neproduktivne. Preveč gre narodnega premoženja za razne tajne policije, invalidnine in borce, ki sploh borci niso bili, in podobno. Draga stanovanja Na nedavni konferenci o stanovanjskih težavah so ugotovili, da so v Ljubljani cene novih stanovanj v evropskem vrhu. V Italiji ne sme preseči kvadratni meter 100,000 lir pri socialnih stanovanjih; v Avstriji sme iti do 4,000 šilingov. V Ljubljani so se cene dvignile od 1400 dinarjev leta 1966 na 3,000 dinarjev letos. Dohodek povprečnega Ljubljančana znaša 1,330 dinarjev in mora za 1 kvadratni meter stanovanja delati kar dva meseca in pol. -----o------ Nov tajnik pri Celjski Mohorjevi Pred kratkim so imeli seje vodniki Mohorjevega društva v Celju. Na njej so razpravljali o izpolnitvi smernic, ki so jih dobili na zadnjem občnem zboru, kakor tudi o knjižnem daru, ki so ga dobili celjski mohorjani. Na tej seji so si končno izbrali Vesti iz Slovenile Treba je sposobnih ljudi Slovenskega človeka skrbi, ker je dinar vsak dan manj vreden, ali drugače povedano, ker cene neprestano rastejo. Pred leti so skušali rešiti gospodarstvo z gospodarsko reformo, kateri je botroval pokojni Kraj-ger. Sedaj ga poskušajo rešiti z združevanji podobnih podjetij v skupno podjetje. Toda za re- derno gotiko. To pa enostavno i šitev dinarja in gospodarstva je DRUŠTVEN IMENIK Veliko Bocnmeznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem** K po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu ?I2. Druitvom; ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. —v,- ZELENA ZIMA — Brez suknjiča preskuša tale gost svoje golfske sposobnosti na igrišča na strehi hotela v Miami, Ela. Ko je zadnje dni vso deželo pobelil sneg m se je tresla v prvem mrazu, je bilo v Floridi kar prijetno toplo. KOBRO “MOLZE”! — Strupenim kačam, ki jih goje na posebnih farmah, jemljejo strup, iz katerega delajo nato injekcije za reševanje ljudi, ki so jih strupene kače pičile. Na sliki vidimo Romulusa Whitetakerja, e-nega od gojilcev strupenih kač, ko jemlje strup ali, kot pravijo, “molze” hudo strupeno kobro. tudi novega družbinega tajnika Otmarja Cmilogarja, profesorja v Vipavi. ------o----- Amerikancev nočejo, dokler ne gre zares WASHINGTON, D.C. — Kjerkoli so zunaj naše dežele naše' vojaške postojanke, povsod se kot po načrtih začne agitacija, naj gredo Amerikanci domov. Kdo organizira in plačuje to propagando, ni treba ugibati, njen vir je dobro znan že par desetletij. Zato so tudi na Filipinih prav radi “pozivali” A-merikance, naj gredo domov. Zgodilo se je sedaj, da bo naša narodna obramba res izpraznila vojno luko Sangley Point južno od Manile. Med prebivalstvom je takoj nastal preplah. Naša vojna luka zaposluje namreč dosti domačinov, kraj sarn pa ima nešteto koristi od prisotnosti naših vojakov. Domačini prosijo, naj bi se Amerikanci umaknili šele takrat, ko bodo domačini dobili novo zaposlitev. Tak predlog so stavili tudi filipinskemu predsedniku Mar-cosu. Ali bo akcija kaj zalegla, se ne da presoditi. Lokalna javnost je seveda zaskrbljena in pobita. Tam se je torej dogodilo to, kar se že dogaja v Južnem Vietnamu, od koder se umikajo naše čete. -----o----- Nixon bi rad dobil še gospodarski svet WASHINGTON, D.C. — Nixon se je zaljubil v idejo, da je federalni administraciji potreben za vsako važno področje javnega udejstvovanja poseben svet. Tako imamo svet za narodno varnost, ki svetuje Nixo-nu, kako naj vodi zunanjo politiko, lani je ustanovil podoben svet za domačo politiko, ki naj bo njegov svetovalec v domačih političnih zadevah. Sedaj se je domislil, da mu je potreben še gospodarski svet. I u se je zataknilo, ker je bilo preveč kandidatov za članstvo v tem srvetu. Ni izključeno, da bo realizacija ideje odložena, dokler Bela hiša ne najde načina, kako naj sestavlja članstvo tega sveta. Female Help Wanted Female Help Wanted Breakfast cook from 6:30 to 2 P.M., waitress part-time. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 (3) JDELO DOBIJO Delo dobi Slovenska dvojica za čiščenje kegljišča po polnoči, kadarkoli do 7. ure zjutraj. Oglasite se osebno od 7. do 9. zvečer. 20th Century Bowling Lanes 16525 Euclid Avenue (253) Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj, linijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MALI OGLASI HIŠE NAPRODAJ Blizu E. 260 - fara sv. Viljema zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let star, v St. Williams fari. Dohodninski bungalow Pri E. 200 St.. Hiša za dve družini, na novo dekorirana v spodnjih dvajsetih. UPS0N 499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS I (251) AMlSlRTftftA noMorriA ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo -B ^ Ik. Bilo je videti, kako se dvigajo v nebesno modrino svitli vrhovi otoka Monte-Cristo. Proti peti uri popoludne so imeli pred očmi ves otok. Zrak je bil tako čist, da je bilo mogoče razločevati vsak predmet, kakor se dogaja to le v onih krajih ob solnčnem zatonu. Edmond je s svojimi očmi požiral to skalovje, ki se je spreminjalo v vseh možnih barvah nastajajočega somraka od žive rožnate pa do modre. Zdajpaz-daj se je zadel ob njegov obraz žareč VQter, njegovo čelo se je pobarvalo temnorudeče, čez oči mu je vsplaval škrlatast oblak. Igralec, katerega usoda je odvisna od lučaja kocke, ne more čutiti tega, kar je čutil Dantes v tem paroksizmu upanja. Zvečer ob desetih so se izkrcali. “Mlada Amelija” je bila prva, ki je prišla na mesto, določeno za sestanek. Dantes se kljub svojemu samo-zatajevanju ni mogel več brzdati: bil je prvi, ki je skočil na breg, in rad bi bil poljubil zemljo kakor Brutus. Bilo je že popolnoma temno; toda ob enajstih je vzšel iznad morja mesec in oblil trepetajoče valove s srebrno lučjo. Nato so se vedno bolj, in čim višje je stopal, s tem večjo močjo so se razlijali njegovi bledi žarki po skalovju tega drugega Peli j ona kakor svitel pajčolan. Otok je bil moštvu “Mlade Amelije” dobro znan: to je bila jedna njihovih navadnih postaj. Dantes je poznal precej dobro njegovo zunanjost, ker je plul mimo njega vselej, kadar je potoval v Levanto, a nikdar še ni stopil nanj. Zato vpraša Jakopa. “Kje prebijemo to noč?” pravi. “Kje drugje kakor na krovu tartane!” odvrne ta. “Ali bi ne bilo boljše iti v jame?” “V katere jame?” “V jame, ki so na otoku.” "Jaz ne poznam nikakih jam,” pravi Jakopo. Mrzel pot stopi na Dantesovo čelo. “Na otoku Monte-Cristo ni CHICAGO, ILL. G R E E TIN .G S SEASONS GREETINGS ZEFRAN FUNERAL HOME 1941-43 W. Cermak Road VI 7-6688 Louis J. Zefran Elizabeth L. Zefran Louis Ronald Zefran Marilyn L. Zefran HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Light housekeeping. Live in. 1 child 1 yr. old. Room, board, $25 wk. Foreign born welcome. S.W. area. 458-6368 after 5. (252) MOTHERS HELPER Woman to stay in good N.W. home. Care for children. Room, board + $20 week. Foreign welcome. 637-0738 (252) MOTHERS HELPER Mature exper. lady. Live in good S. sub. home. Care of 2 small children in exchange for room & board. 481-3242 I 1THERS HELPER — 5»/fe days. Care of 20 mo. baby girl. Personal interview w-3 refs. $35 Wk. 2700 W 1500 S. 542-2181 5-8 P.M. nikakih jam?” vpraša. “Ne.” Dantes ostane nekaj časa ves potrt, nato pa se zmisli, da je mogoče, da so te jame vsled kakega slučaja zdaj zamašene ali pa da jih je dal zamašiti iz previdnosti kardinal Spada sam. V tem slučaju je bila glavna stvar, da najde zamašeni vhod. Po noči bi bilo iskanje zastonj. Zato preloži Dantes to na jutrš-nji dan. Poleg tega se pokaže poldrugo miljo od brega znamenje, na katero se odzore “Mlada Amelija” na isti način, in to znamenje je pomenilo, da je čas, da se napravijo na delo. Ladija, ki je prišla pozneje in je spoznala iz znamenja, da je vse v redu, se približa kmalu bela in tiha kakor pošast, se vsi-dra, in takoj se prične delo. Dantes se je bal, da je povedal že preveč in vzbudil sumnje s tem, da je šel na suho, s svojimi opetovanimi vprašanji, s svojim natančnim opazovanjem, s svojo neprestano previdnostjo. Toda k sreči je bil razlit na njegovem obličju izraz neizbrisljive otožnosti, in veselje ni moglo izpre-meniti njegovega obraza toliko, da bi postal kdo pozoren. O tem, kaj namerava Dantes, ni nihče slutil ničesar, in ko vzame zjutraj puško, smodnik in svinec ter reče, da bi rad vstre-lil nekaj divjih koza, ki so jih videli skakati s skale na skalo, so pripisovali to deloma njegovi ljubezni do lova, deloma njegovi želji po samoti. Samo Jacopo ga hoče spremljati. Dantes se mu ne mara vstavljati, boje se, če ponudbo odkloni, da vzbudi kako slutnjo. Toda ko pustita za seboj komaj četrt milje in že vstrelita lepo kozo, pošlje Dantes Jacopa ž njo nazaj k tovarišem,- naj jo speko, in ko bo gotova, naj mu dajo znamenje, da pride jest. Posušeno sadje in sodec Monte - Pulcianskega vina sta imela spopolniti obed. Dantes nadaljuje svojo pot in se obrne zdajpazdaj nazaj. Ko dospe na vrh neke skale, zagleda tisoč korakov pred seboj svoje tovariše, s katerimi je pravkar prišel Jacopo in ki so že z živahnostjo pričeli pripravljati obed, katerega je pomnožil Dantes tako bogato. Dantes jih opazuje z ljubeznivim, žalostnim pogledom moža, stoječega višje od onih. “V dveh urah,” si misli, “odpotujejo ti ljudje, bogatejši za petdeset piastrov, in da dobijo nove, bodo vnovič stavlja v nevarnost svoje življenje. In potem se vrnejo s šeststo livrami ter jih zapravijo v kakem večjem mestu s ponosom sultanovim in z nadutostjo nabobovo. Danes preziram v svojem upanju njihovo premoženje, ki se mi zdi malenkostno; v razočaranju bom morda zavidal jutri ljudi za to, kar se mi zdi danes malenkostno ... O ne!” vsklikne Edmond, “to se ne zgodi. Modri, nezmotljivi Faria naj bi se bil motil samo glede te stvari? Sicer pa raje umrem, kakor da bi moral živeti še naprej to pomilovanja vredno življenje podložnikovo.” Tako torej Dantesu, ki je hrepenel pred tremi meseci samo po svobodi, ta ni že več zadostovala, in hrepenel je po bogastvu. Toda to ni bila njegova krivda, kajti Bog je vstvaril človeka tako, da mu je dal zelo majhne moči, a zraven hrepenenje brez mej. Med tem je korakal Dantes po ozkem in nerodnem potu, ki se je vil med dvema skalama in ga je izkopala reka, a se ga, kakor bi bilo videti, še ni dotak- nila človeška noga, ter se bližal kraju, kjer sb morale biti po njegovem mnenju jame. Sledil je morskemu bregu in preiskoval vsak najmanjši predmet z največjo pazljivostjo. Naenkrat se mu zazdi, da vidi na nekaterih skalah zareze, ki jih je napravila človeška roka. Zdelo se je, da je čas, ki odene vse fizične stvari s plaščem mahu in vse moralične s plaščem pozabljivosti, prizanašal tem znamenjem, ki so bila napravljena v nekakem redu in ne brez namena. Zdajpazdaj so ta vendar izginjala pod mirtnimi grmi, ki so cveteli in tvorili buj- ne šopke cvetja, ali pa pod para-sitskimi rastlinami. Edmond je moral torej pripogibati veje in trgati šope mahu, da je našel znamenja, ki so mu služila kakor nit za vodnika v tem drugem labirintu. Sicer so pa ta znamenja oživila Dantesovo upanje. Gotovo jih je izkopal ali dal DNEVNIH izkopati kardinal, da bi bila v slučaju katastrofe, katero je lahko slutil, a ne videl natanko že naprej, njegovemu stričniku za vodnika. Ta samoten kraj je moral ugajati človeku, ki je hotel zakopati in skriti zaklad. Toda ali ta nezanesljiva znamenja niso opozorila očij drugih kakor onih, katerim so bila namenjena, in ali je otok zvesto čuval svojo veliko skrivnost? Kakih šestdeset korakov pred zalivom se zazdi Dantesu, da so znamenja prenehala. Toda pred kako jamo kljub temu ni stal. Velika okrogla skala, ki je ležala na trdni podlagi, je bila videti kot jedini možni cilj, h kateremu so vodila, Dantes se to- rej okrene in vrne po potu, po katerem je prišel. Med tem so njegovi tovariši pekli kozo, prinesli Vode iz studenca, kruh in sadje z ladijc, in baš v hipu, ko vzamejo pečenko z ražnja, opazijo Edmonda, ki je skakal s skale na skalo predrzno in lahko kakor divja koza. Dajo mu dogovorjeno znamenje s strelom iz puške. Lovec takoj izpremeni svojo smer in steče proti njim. Toda ko vsi občudujejo njegovo hitrost, s katero se jim bliža, in imenujejo njegovo ročnost predrznost, Edmondova noga kakor da hoče potrditi njihove besede. Vidijo ga, kako se opoteče vrh skale, slišijo ga, kako zakriči, in nato izgine njihovim očem. AMERIŠKO DOMOVINO SLOVENSKI DNEVNIK 1 ! NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI “PLES NA SESTANKU” — Znani ruski baletni plesalec Rudolf Nureyev je že pred nekaj leti pobegnil iz svoje domovine in nastopa sedaj v svobodnem svetu. Na sliki ga vidimo z dvema baletkama pri vadenju novega “Plesa na sestanku”. lil r •. < ■Bi ZBRAN V MOLITVI — Novi predsednik Egipta Anwar Sadat se je po izvolitvi za naslednika umrlega Abdela Ganuda Naserja podal v mošejo, islamsko molilnico, in se zatopil v molitev. SLADKA STAVBA — Na sliki je iz sladkorja izdelana stavba po zgledu britanskega parlamenta. Izdelal je to sladko stavbo glavni kuhar Communit College v Schenectady, N.Y., Pat Rocco za mednarodno živilsko razstavo. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628