Ljubljanski Zvon
@)
Kazaška romanca.
boj  za silnega carja jezdijo v dolu kazaki; vranci brskajo iskri, pojejo čili junaki:
»V Ukrajini slobodni Dnjeper buči in se peni . . . Aj, uspavali nas so v zibeli vali zeleni.
Tam tugujejo majke, krasne se jokajo deve in nas čakajo težko jadne osamljene reve.
V boj na polje zeleno! Carski ukaz tja nas zove. Ah, že jutri . . Po nebu smrt k nam orjaška že plove.
Ko bo vzhajalo solnce, rožna vsa bode planjava, in ko v morje zatone, tožna vsa bode planjava . .«
Pesem je v dalji zamrla . . Meči le ostri rožljajo, zlatotkane zastave v zraku ponosno vihrajo.
C. Golar.
»Ljubljanski Zvone 10. XXII. 1902.                                                                                                 46