St. 155 itatm v HtnM dam tmah n U lom V Trstu, v MdtUo 2». iunlia 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX ^fc*}*, izvzemšl pcndtjjek. vsak dan zjntnj. Uredništvo: ulica »v. FmHAcft AsiSkega št. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pirasa se ne sprejemajo, rokot se ne vračajo. Izdajatelj ln odgovorni urednik Anton Gerbe^ — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarne Edinost Naročnina stsaša za mesec , 2 -ce L 19.50, pol leta L 32.— te cel« .eto L 5djema poslanskemu mandatu polnost njegove efektivnosti in svobodo izvajanja.* dosedanjih mestih bodo ostali bržkone le finančni minister De Štefani, vojni minister Di Giorgio, minister notranjih poslov Federzoni in minister mornarice Thaon di Revel. Ostale ministre bodo nadomestili parlamentarci povečini iz liberalnih krogov, ki so do sedaj podpirali vlado. Krog Id Mnuolhi idikovaai od repoMke Cblle RIM, 28. Predsednik republike Chile je podelil italijanskemu kralju posebno odlikovanje I. reda za zasluge. Z odlokom z dne 23. t. m. je bilo podeljeno slično odlikovanje prvega reda tudi ministrskemu predsedniku Mussoli-niju. Senat odobril začasni proračun RIM, 27. Po dolgem govoru finančnega ministra De Štefanija se je vršilo glasovanje o začasnem proračunu. Proračun je bil sprejet z 201 proti 31 glasovom. Videmsld kvestor odide RIM, 28. Notranji mfinister je odredil, da se prestavi videmski kvestor cav. uff. Rebecchi Luigi v Teramo. Na njegovo mesto pride kvestor v Mantovi cav. ulf. Pozzo Celestino. Uldovdinsko prosim v JisoslnUl BEOGRAD, 28. (A) Danes 28. junija se je vršila po vsej Jugoslaviji svečana proslava obletnice srbske nesreče na Koso-vem polju. Tem povodom so objavili listi uvodnike, v katerih se spominjajo dogodkov zadnjih desetih tet, predvsem sarajevskega atentata in podpisa versail-leske mirovne pogodbe, ki se je izvršil na isti dan. «Samouprava* piše: «Usoda je hotela, da se je ta dan utrnila v Sarajevu iskra, ki je zažgala Evropo, Orjaški napori naše dežele in naših zaveznikov so preprečili, da ta kataklizem ni končal s polomom civilizacije, ter so dovedli tako vstajenje in popolno uedinjenje našega naroda. Obenem so odprli ti napori nove •e — ie naolasal tovornik — le navidezen, izglede vsei človeški družbi* i Za ohranitev itaKjansko-jugostovenskega prijateljstva BEOGRAD, 28. (A) Ministrski svet je na današnji seji proučil poročila o incidentu na jugo slov ensko-italijanski meji. Vlada stoji na stališču, da mora ostati prijateljstvo med obema državama nedotaknjeno, kar je v interesu obeh narodov. Bolgarsko urstfna Izjav« o pretveznem preganjanju grškega prebivalstva v južni Bolgariji SOFIJA, 27. Atenski dopisni urad je objavil poročilo, na podlagi katerega bi bila baje bolgarska vlada vsled posredo- Pfflatellstoo med Anglijo in Grčijo Narodna skupščina izrazila zaupnico grški vladi ATENE, 28. Takoj po otvoritvi popoldanske seje narodne skupščine je poslanec Zervos poslal prisrčne pozdrave prijateljskemu angleškemu narodu ter je predlagal, naj narodna skupščina pošlje angleškemu narodu pozdravno brzojavko. (Pred par dnevi je priplula eskadrilja angleških ladij v Faleron. Prip. ur.) Papana-stasiou se je v imenu vlade nridružil predlogu. Zbornica je predlog sprejela. Na vprašanje nekega poslanca, kaj je z ostavko mornarskih častnikov, je minister Hadjikyriakos odgovoril, da je vlada morala povišati višje častnike ker je pomanjkanje admiralov. Ministrski predsednik je izjavil, da bo vlada vsilila spoštovanje zakonov. Skupščina je izrazila vladi zaupanje s 198 proti 123 glasovom, VOJAŠKA KONTROLA V NEMČIJI Odgovor nemške vlade na angleško in francosko spomenico. BERLIN, 28. Wolffov dopisni urad sporoča: Nemški odgovor glede vojaške kontrole bo nocoj odposlan v Pariz, kjer bo izročen v pondeljek ter istočasno objavljen v Berlinu. Vse informacije o vsebini odgovora so same domneve. Popolnoma pa so neresnične vesti o sporih v Seecktovem kabinetu. Francoska vlada dovolila povrnitev iz Ponuja izgnanih družin. BERLIN, 28. WoIffov dopisni urad poroča: Francoski ministrski predsednik Herriot je sporočil uradno nemški vladi, da je dal francoskim zasedbenim oblastvom potrebna navodila, da se oprostijo jetniki in da se dovoli povrnitev izgnancev. Po poročilih, dospelih iz zasedenega ozemlja, so francoska oblastva že dovolila povrnitev 7500 družinam, skupaj pribKžno 30.000 oseb. Poleg tega je medzavez-niška porenjska komisija dne 25. t . m. preklicala povelja za izgon drugih 7500 družin, bivajočih v starem zasedenem ozemlju. Francoska oblastva bodo ukrenila slično postopanje tudi v novem zasedenem ozemlju. Nemški listi o obletnici atentata v Sarajevu in podpisu versailleske pogodbe. BERLIN, 28. Večina tukajšnjih listov omenja obletnico sarajevskega atentata in podpisa versailleske mirovne pogodbe. Listi se posebno bavijo s posledicami versailleskega miru. «Germania» glasilo centra, pravi, da je ver-sailleska pogodba še bolj poglobila stare in povzročil nove spore. Gotovo je, da ni versail-leska pogodba prinesla miru svetu. Na Angleškem in Francoskem so prišli na vlado možje, ki niso dogovorni za versaillesko pogodbo in se trudijo, da bi vsaj revidirali uso-depolito politiko po vojni- List izraža upanje, da bi ta nova politika dovedla do revizije pogodbe same, ki ostane za vedno proizvod nemoralnosti in diplomatske nesposobnosti, «Vossische Zeitung* posebno zavrača trditev, da je Nemčija odgovorna za vojno. Tudi «Vorwaerts» zavrača to trditev. Izjave romunskega ministrskega predsednika o delu vlade in o zunanjem položaju. - Položaj v Besarabiji. BUKAREŠT, 28. Na podlagi uradnega poro-večine je ministrski predsednik Bratianu izjavil, da bo vlada ostala na krmilu do konca zakonodajne dobe, z namenom, da dokonča pričeto delo, ki se bo proučilo tekom poletja. Dalje je Bratianu govoril o zunanjem položaju; Izjavil je, da je evropski mir zagotovljen, ker sovjetska vlada priznava mednarodno solidarnost in ker umeva nevarnost napadalne politike. BUKAREŠT, 28, N podlagi uradnega poročila je državni podtajnik ministrstva za notranje zadeve tekom nadzoro valne ga potovanja v Besarabiji ugotovil napredek v upravi in se prepričal, da so oblastva mnogo storila, da bi zboljšala splošni položaj v Besarabiji. Umor Petkova pred sobranjem. SOFIJA, 28. V sobranju je bila predložena intrepelacija glede umora kmetskega poslanca Petkova. Po odgovoru ministrskega predsednika je sobranje sprejelo predlog, s katerim se odobravajo izjave vlade glede ukrepa, ki jih bo storila za pomirjen je države in preprečitev takih zločinov. Francoska zbornica odobrila začasni proračun PARIZ, 28. Zbornica je odobrila kredite za Porurje s 454 proti 26 glasovom. Herriot je stavil na to glasovanje kakor tudi na glasovanje o začasnem proračunu vprašanje zaupnice. Začasni ororačun je bil sprejet s 550 proti 26 glasovom. Francoski poslanik v Vatikan« pri Herriotu. PARIZ, 28. Sinoči je ministrski predsednik girejel francoskega poslanika pri Vatikanu g. oulcet-a. Avdijenca je v zvezi z odpravo poslaništva pri Vatikanu. Zvišanje obrestne mere Narodne banke BEOGRAD, 28. Danes dopoldne je-bila plenarna seja upravnega odbora Narodne banke. Te seje so se udeležili tudi predstavniki ministrstva financ in trgovine. Na seji so razpravljali o administrativnih poslih banke, zlasti pa so govorili o povišanju obrestne mere Narodne banke in vseh njenih filijalk v pokrajinskih glavnih mestih, O tej seji, kakor tudi o vseh sklepih bo izdala zvečer Narodna bauka komunike. Doznava se, da so rešena vsa vprašanja sporazumno s predstavniki ministrstev in da je sklenjeno, da se obrestna mera zviša. Amnestija Radoslavovih ministrov BEOGRAD, 28. Iz Sofije poročajo, da je izzvala v krogih opozicije veliko nezadovoljnost odredba vlade, da se amnestira-jo ministri Radoslavovega kabineta. Zopet polom banke v Avstriji DUNAJ, 28. Vsled znatnih pasiv je trgovsko-industrijska banka v Gradcu ustavila plačila. Radi poloma je oškodovanih več tisoč malih vlagateljev. Held, predsednik bavarske vlade. MUENCHEN, 28. Deželni zbor je z 68 proti 39 glasovom izvolil Helda, načelnika bavarske ljudske stranke, za ministrskega predsednika. Demokrati in socijalisti se niso udeležili glasovanja. Kriza, ki je trajala 7 tednov, je tako rešena. vanja grškega poslanika v Sofiji obljubila,, Kongres udružen j za propagando za Društvo da bo nastopila proti proti grškim prega- j narodov, njanjem v južni Bolgariji. Bolgarski dopisni | LYON, 28. Kongres udružen j za propagando urad javlja, da stremi to poročilo oči- za Društvo narodov je pričel poslovati. Go-vidno za tem da bi vzbudilo v grški in i spodarska komisij a je priporočila izvršitev inozemski javiosti krivo mnenje glede po-1 načrta izvedencev. Proučevalna komisija šta-ložaja Grkov v Bolgariji, hoteč na U način t«U za tujce £ P-^ , dokazati, da je grško prebivalstvo v južni Bolgariji izpostavljeno sistematičnemu preganjanju. Bolgarski dopisni urad je pooblaščen izjaviti, da je na predlog bolgarskega Člana mednarodna komisija za grško- bolgarsko izseljevanje izvršila preiskavo, na podlagi katere je bilo dognano, da m obtožbe proti bolgarskim oblastvom in prebivalstvu popolnoma neutemeljene. Iz zapisnika, ki ga je sestavila ta komisija, je razvidno, da je le v vasi Bonca prišlo dvakrat do demonstracij, lri so jih uprizorili iz lastnega nagiba nekateri begunci V tem zapisniku je tudi ugotovljeno, da radi omenjenih dogodkov ni prizadeta odgovornost bolgarskih obla-stev. šanje. Italijo je zastopal delegat Casentini. VLADNA KRIZA NA PORTUGALSKEM LISBONA, 28. Alvaro Castro bo predsedoval ministrstvu do definitivne rešitve krize. Pridelek bombaža v Braziliji RIM, 28. Mednarodni zavod za poljedelstvo je prejel od vlade v Braziliji brzojavno poročilo, na podlagi katerega se letošnji pridelek ceni na 1,560.000 stoto v, kar pomeni po višek 40 % v primeri s pridelkom preteklega leta. trgovska konferenca BRUSELJ, 27. V plenarni seji medparlamen-tarne trgovske konference, ki se je vršila včeraj, je bil odobren predlog, da ae izbere Rim kot sedež prihodnje konference. Kakor smo poročali že včeraj, se je vršila v petek po vsej Italiji mirna in dostojna počastitev spomina pokojnega pos'1. Matteottija. Isti dan popoldne so imele opozicijonalne stranke v poslopju rimskega parlamenta plenarno zborovanje, ki je bilo posvečeno istemu namenu. Zastopane so bile vse * opozicijonalne stranke razen komunistov, ki pa so pismeno prijavili svoj pristanek, dasi se iz zgolj strankarskih vidikov zborovanja ne morejo udeležiti. Pomembnemu in važnemu zborovanju je prisostvovalo okoli 120 poslancev. Za predsednika je bil izvoljen unitarec poslanec Filippo Turati. Posl. Turati je imel ganljiv in pretresljiv govor, posvečen spominu pok. Matteottija, ki je dal na tako tragičen način svoje življenje kot politična žrtev zločinske roke. Po koncu Turatijevega govora so vstali vsi prisotni poikonci. Nato je bila prečitana sožahra tjrzojavka Matteottijevi družini. Posl. Tupini je zatem prečital izjavo o nadaljnem zadržanju opozicijonalnih skupin, ki je bila sporazumno sestavljena ter sprejeta z vzklikom. V izjavi se naglasa, ela je načelnik vlade odgovoren pred parlamentom in dežeio za to, kar so zagrešili njegovi ožji sotrudniki. Ob koncu resolucije so zahteve opozicije tako-le formulirane: «Zbor izjavlja, da je neodklonljiv pred-pogoj za pomirjenje dežele vzpostavitev moralnega, pravnega in juridičnega reda, ki je bil kršen, in da more postati ta vzpostavitev izdatna le z delom vlade, katere pa se opozicija ne more udeležiti in ki bi hotela in mogla izvesti v najkrajšem Času sledeče: 1. odpravo vsake strankarske milice, zakaj zaščita zakona, varnost državljanov in obramba njihovih temeljnih svoboščin morajo biti poverjene izključno državnim organom; 2. neizprosno iztrebljenje vseh nezakonitosti in glede vseh državljanov popolno vzpostavitev oblasti zakona, ki je istovetna z oblastjo države. Samo taki ukrepi, združeni s pravičnim in nepristranskim delovanjem vlade, ki bi spoštovalo pravice ter potrebno in upravičeno nalogo opozicij, ki bi zbrisalo vsako bratomorno razliko med narodom in takoimenovanim protinarodom, morejo odpraviti vzroke krize, vrniti zbornici edinstvo njenega poslovanja, a Italiji — ki naj postane zares mati vseh, opirajoč se na različnost mišljenja v Italiji in na interese strank in razredov, kateri naj svobodno prispevajo k njenemu moralnemu in materijalnemu napredku — mir, katerega hoče, mir v svobodi in pravičnosti. Kakor rečeno, je bila resolucija sprejeta z vzklikom. Ni treba še posebej naglašati, da je žalni manifestaciji na zborovanju opozicije prisostvoval v duhu tudi naš poslanec dr. Wilfan in z njim vse naše ljudstvo, ki se brez vsakega pridržka pridružuje vzvišenim človečanskim čustvom žalosti in obsojanja, ki so prišla na tem zborovanju do tako ginljivega izraza. Na tej naši solidarnosti ne more ničesar spremeniti naš posebni politični položaj, spričo katerega ne moremo prihajati v poštev kot političen činitelj v tako globoki politični krizi, kakršna je sedanja, ki jo je povzročil grozni rimski zločin. Pridružujoč se vsem poštenim Italijanom sploh v poklonu pred senco mučenika, ki je umrl na braniku svojih političnih idej, izražamo tudi našo toplo željo, da bi se čim prej in vsem obsegu vzpostavila najdoslednejša zakonitost za vse državljane brez razlUce na njih politično in narodno pripadnost. Narotalte in Sirite „EDINOST" DNEVNE VESTI Odposlanstvo PofltKneia društva „Edinost" g Trsta pri novemu prefekta Novi tržaški prefekt kom. Moroni je »preje! včeraj popoldne odposlanstvo izvršilnega odbora našega političnega društva, se stoječe iz gg. dr. Wilfana, dr. Slavika in dr. Čoka. Poslanec Wilfan je v daljšem govoru pozdravil gosp. prefekta v imenu naše politične organizacije, razložil cilje, za katerimi stremi, in način, kakor jih hoče doseči. Obljubil je sodelovanje društva v okviru njegovih ciljev in nagla-sil, da hoče društvo kot glasnik ljudstva opozarjati oblastva na njegove potrebe in na pritožbe ter s tem tudi pošteno sodelovati za občni blagor. Pogovor se je omejil na splošnosti in g. prefekt od svoje strani ni podal nikake izjave, omenivši le pretežiiost pomena splošnosti nasproti lokalnim interesom. Oh, t! občinski komisarji! / V dobi «suhih» let, odkar gospodarijo po naših občinah povečini izredni obč. komisarji, je ni občine, ki jo) je doletela upravičeno aH neupravičeno ta moderna egiptovska nadloga v osebi obč. komisarja, da bi ne na najtežji način občutila ta moralni in obenem tudi materijalni pritisk, Z dekretiziranjem obč. komisarjev ni namreč le hudo kršeno elementarno načelo obč. avtonomije, po katerem imajo svobodni občinarji pravico, da si lahko pa svoji volji in prevdarnosti izvolijo! obč, za-stop in iz njegove srede osebo, ki bi občinske zadeve vodila in občino na zunaj predstavljala — osebo torej, ki bi v vsakem oziru bila le v korist in povzdigo občine — ampak je ta sistem imenovanja obč. predstavnikov tudi najtežje finančno breme za vse prizadete občine. Kajti ti imenovani komisarji ne-Ie da niso po navadi popolnoma nevešči v obč. upravi — ter jim kot narinjencem sploh ne more biti pri srcu blaginja občine, katero so dobili pod svoje «žezlo» — temveč so za svoje «vladanje» in «predstavljanje» tudi mastno plačani, ne glede na to, ali se ta bremena ki jih nalagajo občinam, tudi skladajo z njih finančno silo, Z ozirom na vse te «dobrine«, ki so jih deležne prizadete občine po obč. komisarjih, seveda ne vlada nikjer prijateljstvo ž njimi in ni je občine, ki bi bila s «svojim» komisarjem vsaj kolikortoliko zadovoljna. Nasprotno, od vseh strani prihajajo tozadevne pritožbe in vse te pritožbe nagla-šajo popolno nepoznanje in neumeva-nje občinskega upravljanja od strani teh občinskih komisarjev, kakor tudi izredna rn težka bremena, ki jih tvorijo za občino ti občinski komisarji z ozirom na svojo mastno plačo, ki jo naravnost sesajo iz osušenih obč. blagajn naših po veČini revnih občin. Vse te pritožbe proti ob. komisarjem so pa tudi edine glede jezikovnega postopanja, ki ga ti povsod uveljavljajo na račun našega ubogega jezika. To postopanje pa stremfv seveda za tem, da se Jnaš f^zik zapostavlja in iztreblja, kjerkoli se sploh nudi kaka prilika za to. V lastnosti najhujših slovancžrcev so ti izredni komisarji res vreden zarod vredne matere asimilacije, ki jih je poslala v vse kote naše dežele, da v praksi izvedejo jezikovne dekrete zadnjih dveh let ter da s svojo iznajdljivostjo in gorečnostjo Jiztrebijo naš jezik tudi tam, kamor ne morejo segati ti «hudi» čarki »različnih zakonskih dekretov. — Tako nam poročajo iz slavinske občine v postojnskem okraju o dogodku, ki žarko osvetljuje asimilatorično delovanje tamošnjega obč. komisarja, V Slavini je bil do najnovejšega časa običaj (ta običaj je v naravi tudi povsod drugje v naši deželi!), da preklicuje obč. sluga vsako nedeljo pred cerkvijo ukrepe obč. in drugih oblasti, ki se tičejo vseh ali pa večine ob čin ar je v. Ljudstvo je bilo na te preklice že tako navajeno, da so mu bili nekaka uradna «pridiga», oziroma ♦uradni list» v malem obsegu. Dobro teh javnih preklicev je obstojalo tudi v tem, da je c-bčinstvo takoj skupno komentiralo ukrepe, ki jih je ravnokar slišalo, ter že takoj isti dan zavzelo enotno stališče napram njim. V zadnjem času pa so ti preklici vsled prepovedi obč. komisarja naenkrat izostali in obč. sluga je bil rešen tega svojega tradicijcoalnega opravila. Namesto tega pa dobivajo* sedaj vsi občinarji v*e tozadevne ukrepe pismeno v roke in seveda — v tem se kaže ravno ost te komisarjeve prepovedi! — le v italijanskem jeziku. Prebivalstvo slavinske občine je izključno slovenske narodnosti, Id tudi ne potzna zadostno italijanskega jezika. Ta prepoved ga je zadela dvoijno: ne-le da se čuti ponižano radi omalovaževanja njegovega materinega jezika, ampak trpi obenem tudi materijalno škodo. Kajti za vsak dopis, ki ga prejme v ital. jeziku, si mora poiskati tolmača, katerega pa mora seveda plačati. Do prinašati mora še poseben davek, da plača kopo že drugih davkov — ti odloki se namreč po večini tičejo različnih obč. in drugih davkov! S tem svojim postopanjem je torej slavenski komisar uvedel nov davek, ki se sicer ne steka v obč. blagajno, da bi služil v kritje njegove plače, od katerega pa vendarle predvideva svojo korist v tem, da mu morda pripomore h kakemu zaželjenemu odlikovanju, za njegovo goreče zatiranje našega jezika. Kh ti komisarji, kako so iznajdljivi v svojo korist! — 0 m zborjoiškesa HM «Šolsko društvo» sklicuje za dne 6. julija t. 1. ob 10. uri predpoldne v dvorano »Konsumnega društva« pri Sv. Jakobu v Trstu osrednji občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika; 2. Poročilo nadzorništva; 3. Volitev nadomestnih odbornikov v smislu § 17 društvenih pravil; 4. Volitev nadzorništva; 5. Volitev razsodišča; 6. Slučajnosti. Osrednjemu občnemu zboru smejo prisostvovati vsi člani društva in podružnic. Glasovalno pravico imajo: a) člani društvenega vodstva; bj člani nadzorništva in razsodišča; c ji odposlanci društva in podružnic; d) ustanovni in podporni Člani. Vsaka podružnica ima pravico izbirati po enega odposlanca na vsakih 30 članov (drobci veljajo za celo število), v vsakem slučaju mora izbrati vsaj enega. POLOŽAJ NAŠIH DRUŠTEV« Od dobro informirane strani nam je obljubljen članek o novem položaju naših' društev, ki je nastal s tem, da so oblastva javila, da se stari društveni zakon mora smatrati po uvedbi italijanske ustave in zakona o javni varnosti za odpravljenega. jubilej zisložnesa dobrotnika mladine (Prof. Josip Kožuh). Letos je praznoval gospoid profesor Josip Kožuh sedemdesetletnico svojega rojstva. Rodil se je meseca marca 1. 1854. v Polhovem gradcu; osnovne šole je obiskoval doma, zatem gimnazijo v Ljubljani ter vseučilišče na Dunaju in v Gradcu. Po dokončanih Študijah, oziroma po. dolgem trpljenju in stradanju, je prišel kot supient na goriško gimnazijo, za tem na goriško žensko učiteljišče, potem na koprsko meško učiteljišče; kasneje je bil imenovan koperskim okrajnim šolskim nadzornikom in slednjič je bil premeščen na gimnazijo v Celje, kjer še dandanes službuje, Jubilar je bil vedno pravi oče siromašne šolske mladine. Skrbel je zanjo. Saj je vedel sam, kaj se pravi stradati. Tako je ustanovil v Gorici, po nasvetu pok, monsig, Luke Jerana v Ljubljani, štu-dentovsko kuhinjo, ki je bila združena z ^Internatom Vicentimun»; študentovska kuhinja je bila pa «eksternat», ki so ga vodile usmiljene sestre sv. Križa; prednica je bila takrat č. sestra Berta Kogler. Ta zavod so podpirali pok. Baron Somma-ruga, pok. stavbeni nadsvetnik vitez Karel Baubela in njegov sin dr. vitez Karel Baubela, župnik. Ekstemat so obiskovali revni dečki iz goriške okolice. Med temi učenci so\ bili tudi sedanji škof dr. Jožef Srebrnič v Krku, župnik Rejec v Križu na Vipavskem, župnik Grbec, pokojni duhovnik Gleščič iz Oseka itd. Zavod je dobro uspeval, ker je imel dosti podpornikov. Pok. dr. Karel Kumar, vikar iz Avč, je bil posebno velik dobrotnik. Ali nesreča je hotela, da so prof. Kožuha premestili v Koper. Potem je zavod podpiral supient na vadnici, kot prefekt zavoda, H. Leban; ali tudi te jo bil premeščee. Za njat jo podpiral ta zavod uradnih pri goriškem glavarstvu, pok. Peter fflroArk. L. 1888. at je zavod «Vtcaatmtnn» spremenil ▼ italijansko Alojdjtvttče, katerega so prevzeli Salezijani, m Kudentovska kuhinja je potem prenehala. V Kopru je imel prof. Kožuh kot šolski nadzornik dosti nehvaležnega in trdega posla: kot nadzornik italijanskih, hrvatskih in slovenskih ljudskih ioL Italijani so mu vedno kljubovali, če so le mogli; kljub temu se ni upognil. Nekega dne je imel z cio-ve*, ki je — Kakor se je po-dr. Fragiacomo iz Pirana hud nastop v I kazalo ravnokar — uveljavljal svoj ve-seji okraj. šol. sveta. Tu pa je prof. Ko- Kki patrijotizem po velikih vzorih... Bil je prebivalstvom in tisti, ki je — če je — dine na to prireditev in upamo* da s« j« ud** vzklikni, je tudi Slovenec. Potemtakem — 115---" - bi morali v zapore vsi Slovenci v Julijski Krajini, če zaželijo življenje — sami sebi!! Ta dogodek v Komnu kriči oblastvom, kako pogubno je za ljudstvo in za razmerje do predstavnikov oblasti, če podrejeni organi ne razumejo jezika ljudstva in če ne znajo razsodno in premišljeno postopati z njim! Naš Skedenj preživlja že par let hude in žalostne čase. Življenje mu je urejal človek, ki je — kakor žuh nastopal proti sumničenju tako energično in s pozivom, naj Fragiacomo nastopi z dokazi, da temu poslednjemu ni ostalo drugega, nego — preklic vsega. Vendar miru ni bilo! Zato si je Kožuh pomagal preč. Pa tudi radi družinskih razmer. Premeščen je bil v Celje. Ko je prof. Kožuh odšel iz Kopra, so sami Italijani priznali: «Bil je poštenjaki Sedaj šele vemo to — žalibog, pa prekasno!» V Celju je bil profesor Kotžuh poleg svojih dolžnosti! delaven po vseh društvenih krogih. Največ zaslug pa ima za tamkajšnjo dijaško kuhinjo. Njegova zasluga je, da je sedaj na trdnih tleh. Pri nas na Primorskem ostane trajno v najboljšem spominu. Glede dijaške kuhinje v Gorici lahko rečemo o njem; Jubilar se je vedno ravnal po krščanskem nauku: Ako imaš veliko, daj veliko, če pa maku. daj tudi malo z dobrim in vese- ravnatelj tovarne riža. Sedaj pa so ga — aretirali in zaplenili njegovo lepot vilo!! Zakaj? Pa ne morda zato, ker je izvršil kako veliko delo — na korist domovine? Govori se o milijončku, ki da je — po goli pomoti seveda — zgrešil pot v blagajno tovarne! Ta veliki mož je še posebno in-teresanten za Skedenj tudi zato, ker je dvorano « Gospodarskega društva«, ki je služila slovenskim kulturnim društvom, odvzel s silo in je gospodaril ž njo tako, da so se mu tudi tu nekoliko zmešali računi — ne na njegovo škoido! Naši Ške-denjci žalujejo radi par let, izgubljenih za kulturno delo. Vendar jim je v zadoščenje, da je prišel enkrat konec moči in slave tega... velikega moža! Pestro in pisano je naše življenje. Na katinarsld šoli bodo razstavljena ženska in moška ročna deia v nedeljo, 29. t. m. od lim srcem. Tako je bil gospod prof. Kožuh j 11.—12. in od 3.—5. ure, v pondeljek od 9.— zgled praveći, blagega moža, polnega j 12. ure, v torek od 3.—5. in v sredo od 9.— delavnega rodo- in domoljubja. Gospodu jubilarju žetano še obilo srečnih dni po izreku Horacija: «Dignum laude virum musa vetat mori!» 12, ure. Iz našega življenja Na Opčinah se začenja zopet dramiti kulturno in socijalno Snovanje. Prirejajo se dramatične uprizoritve ob številni ude- ^ ____________________ ležbi in brez neljubih incidentov. S tem Je njegova dolžnost. Komur pa nI • • ■ ■ ■ ■ i ■ — * Z mb m mm J — ■■■ ■ li 11 aMMPA^li« * • 9 ___ _ A ___• _ _ _ • J _ ___1__Z. _ A. Dmitvone vesli MDP - Sv. Jakob. Jutri, v pondeljek, redni društveni sestanek ob 20.30. — Odbor. Šolsko društvo, podružnica pri Sv. Ivanu, .. . ponovno prosi vsa ona pevska duštva, ki bodo Pelia* v. mestno bolnišnico, sodelovala pri nedeljski veselici, da pošljejo moral trI tedne, čim prej besedilo pesmi, s katerimi bodo nastopila. Na naše zavedno ljudstvo ne bomo apelirali, ker smo prepričani, da bo vsakdo ležijo v čim večjem številu. MandoHnlstična skupina MDP - TraC. Jutof vaja D. skupine. V čredo vaja L skupine r dvorani DKD. Per se I. skupina končno veljava« sistemitira, naj nihče od mandolinistov re iz«) ostane. — Načelnik. Iz tržaškega življenja Iz tatinskega dnevnika. Predvčerajšnjo* popoldne so se neznani zlikovci vtihotapili st stanovanje zasebnice Virginije Cechet, stanu-) joče v ulici Gatteri št. 10, ter ukradli več ko-* sov perila, dve moški obleki in nekoliko zla^ tenine v skupni vrednosti približno 1000 lir. Cechetova je prijavila tatvino na policijskem komisarijatu v ulici Chiozza. — Celo orožniškega stotnika Ivana Leo« nardi, stanujočega v ulici Emo Tarabocchiai št. 5, so neznani zlikovci ^počastili® s svojim obiskom. Predvčerajšnjim so se s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v njegovo sobo ter ukradli pištolo *Browning» in nekatere druge predmete v skupni vrednosti kaikh 800 lir. Stari giehi mladih «rokovnjačev». Pred kratkim smo poročali o štirih paglavcih, ki so potom grozilnega pisma skušali izsiliti kavar-narju Cezarju Cesareo znesek 20.000 lir. Kakor znano, je poiiciia spravila te štiri nezrele *ro-kovnjače?> na varno, Kratkohlačneži pa SO imeli na vesti še drugi greh te vrste. Skušali so na podoben način izsiliti odv. Ludviku Čari niel upravitelju tvrdke Smolars, znesek 5000 L. Smolars pa se sprva niti ni zmenil za grozilno pismo, vendar pa je včeraj naznanil zadevo na kvesturi. Podjetni paglavci so tudi to dejanje priznali. Šoferjeva nezgoda. Šofer Gašpar Silvestiini, star 25 let, stanujoč v ul. Raffineria št. 1!, je bil sinoči žrtev hude nezgode. Okoli 21. ure je v ulici Giulia pripravljal acetilensko svetilko pri avtomobilu. Nenadoma pa se je svetilka razpočila. Plamen, ki se je pri tem razvil, je mladeniča hudo opekel po obrazu in po vratu. — Nesrečni šofer je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil pre-j Zdraviti se bo v zvezi je morda omembe vredno poročilo, za svoj narod mar, ta naj pa pride poslušat v *Novicah», da je sedanji orožniški ma- naraščaj barkovljanske godbe, da se bo zbudil reŠijaJo pri ljudeh jako priljubljen, ker je uljuđen in pravičen napram vsakomur. To naj bi bil migljaj našim oblastvom, kaka iz narodnega spanja. Od Sv. Mar. Magd. zgornje. Danes, v nedeljo, ob 5. urn pop- se vrši občni zbor podruž- navodila naj dajajo svojim podrejenim or- niče Šolskega društva pri Gosp. društvu (pri ga no m po deželi za njih postopanje z ljud- j Tirolcu). Vabimo vse prijatelje naše mladine, stvom. če bi vsi laki organi postopali da se tega zborovanja udeležijo v čim večjem tako, kakor postopa rečeni marešijalo, pa številu. Za člane je udeležba obvezna bi videli naši gospodaril, Jkako krivično sodijo a na&em ljudstvu, ko si domnevajo pri njem načelno n&sprotstvo proti državnim organom.' Če se kje navskrižja, je v največ slučaj tem, da podrejenim organom primerne mirnosti, pr emisij eno sti, dobrohotnosti in potrebnega takta. Stari slovenski pregovor pravi, da lepa beseda lepo mesto najde. Kdor zna. prav računati z ljudsko dušo, bo znal tudi govoriti «lepo besedo*. In ta bo učinkovala v seka ar, zlasti v sedanjih časih, ko ie doslej naše ljudstvo tako poredkoma tak* tako «lepo besedo*. Dopuščajte na tira ljudem svobodnega diha, pa bo hvaležno m se bo radovalo dobrega m mirnega razmerja s predstavniki ob laste v. In tak svobodni dih more dopuščati tem lažje, ker ga naše ljudstvo ne bo zlorabljalo in ker ne zahteva ničesar, kar bi bilo v navskrižju s tistimi zakoni, ki naj so jim čuvarji organi obiastev. Svarilen zgled' za oblastva naj bo dogodek, ki se je nedavno pripetil v Komnu, ko so aretirali nekega mladeniča vsled krivične obdolžitve, da je |atzžalil neko učiteljico. Pa tudi če bi bilo to res, bi bilo to postopanje nepravilno in nezakonito. Prireditev otroškega vrtca v Rocolu. Danes ob 5. uri popoldne se bo vršila v prostorih ___ otroškega vrtca prireditev, pri kateri bodo tiavlfaio kaka sodelovali gojenci tamošnjega vrtca. Opozar-IT-n. vzrok v ^eLmo naše in druge prijatelje mla- nedostaje Trdovraten samomorilni kandidat. Težak Iv, Gorian, star 37 let. stanujoč v ul. Mura št. 5, se mora čutiti zelo nesrečnega na tem svetu, kajti tokom 10 dni se je že dvakrat skušal preseliti iz te solzne doline v večnost. Pred kratkim se je zastrupil z jodovo tinkturo, toda zdravniki so mu oteli življenje. Včeraj pa je mož zopet ponovil samomorilni poskus. Tudi to pot je pil jodovo tinkturo. Okoli 21. ure je v bližini palače v ulici S. Lazzaro izpil precejšnjo količino tega strupa. Da bi ne umrl žalosten, se je pa prej pošteno nasrkal vinske kapljice. — Toda tudi to pot se možu ne bo menda posrečil žalostni načrt, kajti na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje ga je dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. Nesrečni mož je izjavil, da je storil obupni korak radi hude žei lodčne bolezni. Njegovo stanje je prečoj resno. Visti i Goriškega Hov oiflRt vMemsfce železne pesti Videmski obmejni poKtiki se poslužujejo razen raznih drugih ogabnih sredstev v borbi proti slovenskemu življu na Goriškem, tudi sistematičnega oviranja in zatiranja vsakega izobraževalnega dela, v čemer jim z veliko vnemo sekundira «Nova doba». Z največjo ranje, znova moramo ugotoviti, da so Musmvi lintjeve obljube kakor košček papirja, katerega videmski oblastniki kratomalo raztržejai in vržejo v koš; znova smo se prepričali, da Rim le obrača, Videm pa obrne po svoje. Zato ne verujmo več nikakim obljubam, pa naj prihajajo od koderkoli, temveč zaupajmo le( samim sebi in svoji življenski sili. Dovolj je razočaranj! kr^^^^U^^pomanfk^^^drugega^ra^^rlhi i, Zakaj „o*, videmski prefekt prhnaU slov. vedno bo« mižijo in ki grofiji moralno in drušlev? V dobri ver., katere navil.o neštet.m gospodarsko mučiti naše ljudstvo, če pa hoče i razaran,em dotle) se nismo .zgubil., da ob-Uo naSe drnMvo prirJiti kak drLatični ^ 'So^ ali pevski nastop, se mu delajo vse mogoče y!OZI ,________• • 4„ ___Z________IT T"\ AC 1 £> r 1 T*> 1 O m skem po razgovoru nasin poslancev z mm sir ovire in rajvečkrat je prireditev v poslednjem trenutku, ko je že vse pripravljeno, prepove-daja. Videmskim mogotcem pa je bilo še premalo vse to! V začetku letošnjega leta je politično oblastvo kratkomalo ustavilo delovanje in raz skim predsednikom na videmsko prefekturo pravila s prošnjo za potrditev. Po dolgem obotavljanju je končno došel odgovor i 7 Vidma, da prefekt ne more vzeti prošenj na znanje. Zakaj g. prefekt ne more vzeti prošenj na ? Ker si dotična društva v svojih pra- pustilo veliko število slovenskih društev na T*^- ~ 1- ■ j^jsi uslanavl^nie novih druStev pa ^^avijo za nalogo gojiti in širiti izobrazbo T«to czaljenie, » |e dogodfco povodom j bilo splok onemogočeno Ko sta bila meseca ^ | ^ kar * /nisprotju 2 duhom ita_ nekega plesa. Učttel^ca ,e btla tam, pn- marca dr. Wilfan m dr Beednjak sprejeta pri usta; ^ y ^vi}ih zapopadeno, vaitna oseba kakor vsakdo drogi. Ce je mimstrskem predsedniku, sta se seveda poto- 1 se bo v društvih seznanjalo članC z itali- bila žaljena, naj ve, kje je — sodnijai žila tudi zoper ta načint duševnega-nasilja ko kuitur0f v katerem slučaju bi že pc Najlepša, oziroma najgria pa je ta,_da so | fe^Si^0®'.?^ ^ pravilih moral biti poklican ^ , ' 1 • u j- • • • pravimi uuutai mn pu^.v«.. v odbor učitelj, onega mladeniča aretirali m ga zlo«tav- ^.voh^ i ki poučuje na javnih šolah; ker manjka dokaz, IjaU kjltib izjavi učiteljice, da S bila ža- h^lr^ved^ č^l^ ! ** Razpolagajo društva s tako izdatnimi go- Ijena! V t^ da jo j? mladenič vprašal,^ ££i spodarskjmi sredstvi, ki iji,^ do- ^f* ^ I t-o delovati v okvirju zakoL I S krožkov ^v rokako žalj^J Posledlce aretacife pa spi Koliko jc veljak, zatrdilo ministrskega pred- I okviru društev! šele ako bi bili dani vsi ti bile za mladeniča take, da so ga morali sednika o svobodi volitev, nam pač ni treba predpogoji, bi se g. preteki spustil v podrobna prepeljati v Gorico v bolnišnico!!! Ko pa razlagati. Zadostuje obuditi spomin na prete- ^^o^anja v vsakem posameznem slučaju, je župan protestiral pri orožnikih, SO od- čeno volilno borbo in na potek poslednjih vo- je društvo zares koristno in potrebno za govorili, da so mladeniča aretirali zato, j Btev, zadostuje izreči ime: Anton Štrancar. | vzg0j0 in izobrazbo državljanov in če imajo ker je pri pleSiSču zakBcal: «Živio Slo-! Koliko so bile vredne obljube ministrskega člani pripravljalnega in bodočega odbora z venci«» To onravičevanie ie zares M! predsednika, da bodo naša izobraževalna dru- ozirom na njih preteklost in Čustva zares viškii' kar t*ič* da so orožniki v Komnu 5t7,a, ^ dovoljena, nam pa pojasnjuje seda) iskren namen delovati v točnem okviru pravil. je zares tako zaMical, a«, ne, )e za nas m da ne more vzeti na znanje prošenj 32 go- itaHjanske narodnosti, da naj bi bilo v pra-za vsakega razumnega človeka brezpo- rišklh izobraževalnih društev, katerim je bilo posebno določeno razširjanje poznavanja membno. Orožniki so aretirali radi vzkli- prepovedano delovanje, da se jim zopet dovoli italijanske kulture med društveniki in da naj ka, ki nm ae razumejo pomena. Komen i in da se potrdijo pravila. ^ bil že po pravilih poklican v odbor itali- je na slovenski zemlji, kraj s slovenskim! Tako smo znova bogatejši za eno razoča- janski učitelj, ker gotovo tega misli g. prefekt, PODLISTEK W. Collina: £REZ IMENA (65) Roman. Noben prijatelj ni prišel k slovesu, naši maloštevilni znanci so bili preveč oddaljeni ali pa morda ravnodušni. Ostali čas smo porabili, da smo šli skozi hišo in se poslovili od posameznih sob. Trenotek lepega vremena nam je dovolil, da smo šli v vrt in si zadnjič natrgali lopek cvetlic. Sklenili smo, da posušimo te cvetke in si jih ohranimo v spomin na prete-Čene lepe dneve. Zadnje pol ure smo porabili, da smo se podali na pokopališče, kjer smo skupno na grob pokleknili in poljubili sveta tla. Mislila sem, da mi bo srce počilo. V avgustu je bil god moje matere in lansko leto v tem času sve se z očetom skrivaj posvetovali, s čim bi jo presenetili. Ce bi bili videli, kako je Magdalena trpela, ne bi nikoli o njej dvomili Skoraj s silo sem jo morala odtrgati od groba in na vratih pokopališča se mi je iztrgala in stekla nazaj ter odtrgala šop trave z gomile. Kaj je pri tem govorila, nisem mogla razumeti, dasiravno sem ji sledila za petami. Pri tem je bila videti tako zmedena, tako divja, da sem se prestrašila. Toda ta izbruh je na srečo ravno tako naglo izginil, kot je naglo prišel. Spravila je travo v nedrije, me prijela pod pazduho in odhitela z menoj ven. Vprašala sem jo, čemu se je vrnila in kaj je govorila? ^Zaobljubo za najinega umrlega očeta,« je odgovorila in za trenotek se je pojavil v njenih očeh tisti divji pogled. Da je ne bi zopet razburila, sem odložila vsa nadaljnja vprašanja na poznejšo dobo. Iz vsega tega boste spoznali, kako hudo trpi in kako čudno se obnaša pod vtisom svoje bolesti, zato si ne boste slabo razlagali njenih besed in njenih dejanj od one srede. Na kolodvoru nismo videti nobenega znanca. Ko smo se vsedli v vozove, je pričelo zopet deževati. Kaj smo občutili pri pogledu na železnico, kakšne strašne spomine nam je obujala, Vam ne bom opisala. Sploh sem si prizadevala, da ne bi t tem pismu razgrinjala svoje žalosti, ker ne maram plačati Vašega prijateljstva z opisovanjem naie bolesti. Morda se« se predolgo mudila z opisovanjem našega odhoda. V svojo opravičbo morem povedati, da mi je srce polno tega m kar ni v mojem srcu, tega ne more moje pero pisati. V svoji novi domovini smo ie premalo časa, da bi Vam mogla ie kaj pisati razen tega, da nas je sestra gospodična Garth sprejela kar najprisrčneje. Namenoma nas prepniča samim sebi, dokler ne bomo bolj razpoložene misliti na našo nrihodniost. Hiša ie velika in sobe tako izbrane, da bi skoraj ne vedeli, da prebivamo v šoli, če bi ne slišali deklic j ega smeha v vrtu. Nosa Vanstone. a. Gospodična Garth gospodu Perdrilu West-moreland House, Kensington, 23. septembra 1846. Dragi gospod Pendrill Te vrstice Vam pišem v vaJikih skrbeh. Magdalena je proč. Danes na vse zgodaj je ila iz hiše in od tedaj nismo nič več o njej čuli. Jaz bi bils vriila k Vam, da bi se osebno pogovorila z Vami, toda ne smem zapustiti Nore. Zato moram zbrati misli, da Vam pišem. Nič takega se oi včeraj zgodilo, da bi bila Nora in jaz pripravljene na ta zadnji is rekla bi najhujši oogodek. Edina isprememba, ki sve jo zapazili na dekletu je bila ta, da se nama je zdela Izredno dobra, predno smo šle spat. Mene je poljabila, kar se ni že dolgo zgodilo, a ko $e sestro objela, so jo oblile solze. Niti aajmaajSe slutnje atsve imeli o njeni nameri. Njene islive nežnosti m njeno pristopnost sve si razlagali kot dobro znamenje za bodočnost. Ko je sestra stopila kmaln po osmi v njeno sobo, je bila prazna, a na toaletni mizici je ležalo pismo, naslovljeno na Noro. Nora mi nI hotela izročiti pisma, zato Vam poSitjam njegov prepis, is katerega boste razvideli, da ne vemo* kam ie ila. Takoj sem preiskala njeno sobo in sera s pomočjo svoje sestre izprašala posle. Obleka za omaro je bila prazna, ravnotako vse njene skrinje in vsi predali. Samo en kovčeg je manjkal in to oni, ki ga je brez dvoma vzela s seboj. Domnevamo, da je skrivaj vnovČiJa svoje obleke in lepotičje, kovčeg pa je spravila iz hiše bržkone včeraj, sama pa se je podala peš od nas. Ena uslužbenka nam je dala tako nejasne odgovore, da jo imamo na sumu, da je ona pomagala Magdaleni, ki ni mogla sama poskrbeti. Glede njenih načrtov, jo imam na sumu, da namerava poskusiti svojo srečo na odru. Bržkone je poiskala nekega igralca z imenom Hurtable. katerega naslov bi se utegnil zvedeti v gledališki agenturi v Bowstreet, Co-ventgarden. Tam bo prva sled. Če ne bi grozilo hujšega kakor to, da gre v gledališče, ne bi bila tako nemirna. Na stotine deklet »e je na ta način podalo v svet in vendar niso napravile slabega konca. Toda bojim se kaj hujšega. Odkar smo odpotovali iz Combe-Raven, jo je nekaj tlačilo 5e hujše kakor dogodki zadnjih iest tednov. Dokler ni Francis Clare odpotoval iz Angleške, mislim, da je še vedno upala, da ga bo ie enkrat videla. Ko pa je zvedela, da je že na ladji po njeni zaslugi, je ni nič več zanimalo, udala se je svojim mislim, takim mislim, ki so se v niei porodile, odkar so bili njeni ženitni načrti uničeni. Bržkone si je napravila kakšen brezupen načrt, kako bi od Mihaela Vanstoneja dobila nazaj očetovo premoženje. Njen gledališki poklic je samo sredstvo, da se odtegne nadzorstvu in se osamosvoji. Kako težko mi je govoriti o njej s takimi izrazi, si morete misliti. Toda moram povedati vse brez obotavljanja in prikrivanja, da spoznate pravo nevarnost in ukrenete, kar je trenotno najpotrebnejše. Še nekaj besed in končam. Ali se Še spominjate, ko Vas je Magdalena vprašala, če ima pravico nositi ime svojega očeta. In ni Vam dala miru, dokler niste povedali, da sta ona in sestra brez imena? Dovoljujem si Vas opozoriti na to, ker ste v preobilici poslov bržkone pozabili na to. Tisti pogovor jo je gotovo napeljal k temu, da si je nadela drugo ime, da bi nas premotila in sebe ponižala. Priti ji moramo na sled po osebnem popisu, na drug način ni mogoče. Drugega Vam ne morem povedati. Ne štedite s trudom ne z denarjem. Pismo, ki ga pošiljam po svojem poslu, prejmete najpozneje ob desetih zjutraj. Sporočite mi v nekaj besedah, da boste takoj nekaj ukrenili, zakaj ena bodrilna beseda od Vas je edino sredstvo, katerim bi mogla pomiriti Noro. Ostajam udana m hvaležna Harriet Garth. saj je slovenskemu učitelju takorekoč prepovedano delovanje v društvih, kajti če se udeležuje, mu takoj grozi odpust iz službe ali preraešČenje. V teoriji bi ne bile te zahteve nič strašnega in bile bi docela sprejemljive, ako bi italijanski člani obvladali jezik večine druŠtvenikov, ako bi imeli slovenski državljani še vedno slovensko šolo in ako bi italijanski učitelj-odbornik razumel slovenščino. Ker pa ti predpogoji niso dani. bi imele te v teoriji nedolžne zahteve v praksi take posledice, ki bi popolnoma onemogočile vsak razvoj in delovanje društva. Ker vsak pameten človek lahko sam ugane te posledice, ne smatramo za potrebno jih tu J"»cno navajati. V prelektovi zahtevi, da tnc- > društva doprinesti dokaz, da razpolagajo adostnimi gmotnimi sredstvi za dosego dru-enega namena, pa tiči bodisi provokacija pa grobo nepoznavanje društvenega delo-nja. Saj naša društva niso morda kake ak-ske družbe, temveč razvijala so se po našem rodnem pregovoru «od zrna do zrna pogača, kamna do kamna palača.* Pod odlokom je sicer podpisan g. prefekt, da sestavil so ga videmski obmejni politiki tudi razlogi, katere odlok navaja, so samo etveza, za katero se skriva jasen namen emogočiti slovenskemu življu na Goriškem ako kulturno gibanje in duševni razvoj. Pri m odloku ima gotovo svoje prste vmes tudi troperesna viteška deteljica Peternel-Bandel-li-Galeusich, ki pomaga voditi videmskemu prefektu in videmski kliki s svojimi nasveti obmejno politiko, ker so ji naša izobraževalna društva trn v peti. Vitezi se dobro zavedajo, da njihova edinole za nje pozitivna politika ne bo našla odmeva v slovenskem ljudstvu, dokler bo to ljudstvo moralno, omikano in zavedno. S takim cementom bi hoteli tudi videmski politiki utrjevati vzhodne meje Italije, ker vsi njihovi načrti se bodo zrušili ob jeklenem značaju slovenskega ljudstva. Proslava Matteotti-jevega spomina v Gorici. Proslava Matteotti-jevega spomina, ki se je vršila v petek po celi Italiji, je prošla v Gorici docela neopaženo, ker tudi ni bilo za to nikake organizacije. Edinole Zveza industrijalcev je fazglasila, da se v petek ob 10. uri zjutraj ustavi za 10 minut vsako delo. Pač pa se je izvedla proslava v Brunnerjevi tovarni v Podgori, kjer so delavci prenehali z delom. Ker se od 600 zaposlenih delavcev po preteku 10 minut ni vrnilo na delo 250 delavcev, se je podal na lice mesta komisar varnostne straže z odedlkom orožnikov. Ob tej priliki je došlo do spopada med enim fašistom in enim komunistom, v katerem je bil komunist lahko ranjen, fašista pa so orožniki zaprli. Obliubek-Mussolini. Vitez in spe Obliubek iz Krasnega je odposlal v minulih dneh kar dve brzojavki Mussoiiniju, v katerih mu izreka kot župan v imenu občine Kojsko neomajno in neomejeno zaupanje, kot politični tajnik kojskega fašja pa mu obnavlja brezpogojno prisego zvestobe. Če bi Mussolini poznal politični življenjepis Obliubeka, bi si ob teh brzojavkah gotovo mislil: še predno bo petelin trikrat zapel, me bo Obliubek izdal. Dorcberg. (Signor Noacco), Bilo je na praznik Sv. Trojice ponoči, okoli polnoči. Več domačinov, med njimi trije akademiki, ter par rihemberških fašistov se je vračalo iz gostilne. kjer so se prej prijazno pomenkovali. Zunaj je bila krasna noč; luna tam gori za Taborom, iz daljine šumenje Vipave, blizu žuboreči potok; po žilah mlada kri. kdo bi ne pel? In res, rihemberški fašisti so intonirali slovensko pesem, ki ni sicer fašistom všeč, ostala družba pa je udarila za njimi in slovenska pesem se je razlegala po slovenskem Dorn-bergu. Ko je pesem utihnila, so fašisti pozivali ostalo družbo naj zakUče: «Doli z Italijo!® Naši fantje pa niso hoteli na limanice. V tem trenutku pa plane med družbo neznanec z bičem v roki in švrkne enega akademika — slučaj je hotel, da je bil to neki jugoslovenski državljan, ki je prišel na obisk k svojim znancem — dvakrat po roki. In po biču so ga spoznali; bil je signor Noacco, spe-cifalist v Dornbergu. «Lei ha cantato... e Lei ha inviato... (Vi ste peli in Vi ste intonirali pesem). Po kratkem prerekanju se je družba razšla. Naslednjega dne je prišel k jugoslovenskemu akademiku ugledni priseljeni fašist ter ga prosil, naj ne odnese v Jugoslavijo slabih spominov, češ, signor Noacco je včasih preveč pijan samega domovinskega navdušenja in ne ve, kaj dela. Akademika so vabili tudi v gostilno. S'gnor Noacco, imenitno ste začeli svojo karijero! Po tej poti gotovo pridete še daleč. Seveda, samo pri biču ne smete ostati! T. Nesreča med košnjo. V četrtek sta kosila 47-letni Franc Berlot iz Morskega in 39-letni Ivan Pelikan iz Deskel travo na nekem travniku v Morskem. Med košnjo je zadel Pelikan po nesreči svojega tovariša s koso v nogo in mu prizadjal kakih 10 cm dolgo globoko rano. Ker je Berlotu močno tekla kri, ga je nesel Pelikan na ramenih v Kanal, kjer so mu rano obvezali ter pozvali ^Zeleni križ», _ki je prepeljal ranjenca v goriško bolnišnico- Med potjo do Kanala se je Pelikan, utrujen od dela, trikrat zgrudil pod Berlo?ovo težo. Poglavje brez konca. V petek popoldne se je podal 28-letni Milan Pintar iz Podsabotina na pogorje Sabotina. Med potjo je zadel ob granato, ki se je vnela in razmesarila Pintarja na drobne kose. Nesrečni mladenič zapušča mater vdovo in dva mlajša brata. noga sporta razSiri, da se ttkorenini tudi med TRGOVSKI POMOČNIK oz. učenec z d ve- nami tu v Trstu. Reči moram, da so bile jako vztrajne in jim je ta vztrajnost prinesla tudi zadoščenje, da se je del tržaške ženske mladine navdušil za ustanovitev družine «hazena» •hazeno Hotelo se __________ lirati igranje teh vrst. Vsak nov šport ima svoje težkoče in tudi pisana pravila so včasih mrtva, eni bi tolmačili igro na en način, drugi spet nas voj način; nastala bi razna nespora-zumljenja in zato je bilo edino pravo, da je trainer «hazene» v Opatiji v družbi vrlega predsednika gosp. Štente obiskal naše tržaške vrste. Tako sta se združili «hazene» Adrije in MDP na igrišču SDA, kjer je vaditelj iz Opatije podvrgel vrste raznim poizkuša jam. Da so naše Tržačanke pri tej vaji pridobile na znanju, ni treba še posebej omeniti. Po končani vaji sta se sestali družini v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, kjer je tajnik SDA pozdravil navzočna gospoda iz Opatije, se jima zahvalil za njih požrtvovanje, da so celo iz daljnega obmorskega mesteca prišli med nas, da nas navdušijo za ta lep slovanski šport. V res vzvišenih besedah nŠi je v imenu OpatijJc pozdravil g. Štenta, izrazujoč željo, da bi se naše tržaške vrste sešle čim prej z Opatijkami. Sledilo je predavanje in tolmačenje pravil s strani voditelja S. K. «01ympa», ki je trajalo vse do črez poldan. Moramo zabeležiti ta pomembni dogodek, ker je bil za naše vseobčno športno snovanje res velikega pomena. — Ljubiteljem sporta še na znanje, da se bo vršila dne 13. julija prva pijateljska tekma med «hazeno» SDA in pa «hazeno» MDP _ Sv. Jakob. Vsem onim, ki bi radi prisostvovali tekmi, priooročamo, da se obrnejo do odbora SDA v Trstu ali pa MDP - Trst, kjer dobijo potrebna vabila, brez katerih ne bo mogoč pristop na igrišče. - F«-ač Gospodarski pregled Severne države. Na Danskem je položaj nespremenjen. Kriza bo še jako dolga radi razkošnega življenja danskegt ljudstva, katero, akoravno se celo gospodarstvo nahaja v hudi krizi, ni znižalo sploh svojega udobnega načina življenja. Mnogo žrtev zahteva tudi konsolidacija od nemškega gospodarskega sistema odtrganega severnega dela Šlezviga, katero je pripalo glasom mirovnih pogodb Danski državi. Sploh pa prevladuje mnenje da si bo Danska takoj opomogla, kakor hitro se bo Nemčija gospodarsko zopet dvignila. Skoraj isti položaj vlada v Norvegiji. Vojne kupčije so ji radi uničenja nemške marke in potopitve važnega dela trgovske mornarice samo zgubo donesle ter njeno gospodarstvo silno oškodovale. Švedska, v kateri vladajo popolnoma normalne gospodarske prilike, je v Ameriki svojo zlato valuto podprla potom velikega bančnega kredita. Sploh je Švedska edina svitla točka v gospodarskem življenju severnih držav. Rusija, katera je še vedno praktično zaprta za mednarodni promet, se je morala pod silo prilik že pred štirimi leti odreči poskusu, da organizira svoje gospodarstvo na komunistični podlagi, ter izvaja sedaj dosledno svojo novo gospodarsko politiko znano pod skrajšanim imenom «NEP», ki dovoljuje privatnemu kapitalu koncesije. Država si je samo obdržala industrije, ki so ključ vsega narodnega gospodarstva. Uspeh te politike je na agrarnem polju jako vidljiv. 2e lani je Rusija pridelala 75% predvojne količine agrarnih pridelkov, kateri so se* že to leto dvignili na 90%. Letos se predvideva velik eksport teh pridelkov, od katerih bo ravno Italija, kakor prva država, ki je sklenila trgovski dogovor, imela največjo korist. Velike uspehe imajo Rusi zaznamovati na vzhodu posebno pa v Perziji, kjer kupujejo bombaž ter prodajajo petrolej, tkanino in žveplenke v velikih količiiUh. Razume se, da ki se je razširilo in bogato opremilo iz tržaSke pokrajine Tomaj. V četrtek, 26. t. m. je bil sprejet od župana, šolske mladine in od Tomajcev, novi tomajski župnik čg. Albin Kjuder. V kratkem pozdravnem govoru mu je izrazil g. župan Grbec zadovoljnost in zadoščenje s strani vseh faranov, da imajo v svoji sredi za dušnega pastirja domačega rojaka Dutovljskega. Slav-nost ustoličenja se bo vršila danes na cerkveni praznik sv. Petra in Pavla v farni cerkvi. Sport HAZENA V TRSTU Dolgo časa je trajalo, da je našel ta pristni slovanski sport svojo pot do nas. Iz Cehoslo-vaške, kjer je «hazena» našla svoj izvor, se ga je najprej poprijela ženska mladina v Jugoslaviji in sicer po pobudi čehoslovaških gostov. Ni se toliko razširila med moško mladino, kot med ženskim delom mladine. Vrle Opatijke so bile prve, ki so zanesle ta šport v Julijsko Krajino in je že leto dni, odkar se pridno urijo. Zaznamovati imajo že lepe uspehe na mednarodnih tekmah. (Glej zadnja poročila v «Edinosti» od 19. t. m.). Ali ni jim bilo samo na tem, da se one pridno? izurijo, hotele so na vsak način, da se ta pa- je vsa zunanja trgovina v rokah drŽave, Dosledno izvaja Rusija novo politiko tudi na finančnem polju. V Rusiji imamo sedaj več vrst denarja in sicer sovjetski rubelj, čer-vonec ter za obračun zlati rubelj. Ker sovjetski rubelj stalno pada, in sicer je veljal 1. januarja t. 1. 19% svoje prvotne vrednosti, 1. aprila 3.8%, 1. maja 3.3%, kakor tudi červonec, ki je veljal 1. februarja 4/s svoje prvotne vrednosti, 1. marca 80%, 1. aprila 74%, 30. aprila 68%, se je država odločila uvesti metalno valuto. Dosedaj kroži že 3% srebrnega denarja, 19% zlatih državnih zakladnic in 2.5% zlatih državnih bonov, ostala cirkulacija pa je porazdeljena na sovjetski rubelj in červonec. Na podlagi t« valutarne politike misli sovjetski režim ustaliti svojo valuto. . Državni proračun za leto 1923/24 izkazuje 700 milijonov zlatih rublje v dohodkov, a izdatkov 579. Za delno pokritje tega deficita vostj blaga. od stodvajset milijonov je država razpisala 100.000.000 8% posojila v zlatih rubliih po kurzu od 96% in izplaČljivo v letnih obrokih _ . do 1. januarja 1930. Vse trgovske družbe so voznj frOŠki V razmeijU Z nakll- prisiijene 60% svojih rezervnih zakladov m- * r ____vr« 4A M I /»m c i 1A C/\ vestirati v to posojilo. Na ta način si_ je sovjetski režim po vzgledu zapadnih držav gotovil podpis celokupne emisije._ letno prakso v trgovini z mešanim blagom aa deželi, «e išče. Naslov pri upravnižtvu. 828 BABICA sprejema noseče dnevno. Največja tajnost, Madonnina 10, II. 834 SVINJA, mlada, se proda. Rojan, Dodici Mo-reri Št. 116, Meško. 830 PISALNI STROJ «Remington 104», Čitljiva pisava, slovenske črke, zadnji model, se po ceni proda. Kuret, Settefontane 1. 831 TRAVA, velik travnik, v bližini pralnice v Zavijah, se proda. Pojasnila via Romagna št. 16, n. 832 UČENEC, krepak, ki bi imel veselje do sobo-slikarske in pleskarske obrti, se sprejme takoj. Mario Vičič, Postojna 7. 833 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih -getikosti lastnega izdelka. 30 BABICA aviorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-lia 29._ _542 KRONE srebrne 1.88, goldinarje 5.05, petkron-ski komadi 9.85, via Pondares 6, I., desno. 20 KARLO ŠIŠKOVIČ, Černikal, Herpelje, Kozina, potrebuje za svojo trgovino z mešanim blagom poštenega, marljivega in sposobnega trgovskega pomočnika, kakor tudi ko-čijaža za zrevažanie blaga in služkinjo za vsa hišna dela. Hrana in prenočiše pri družini. Plača po dogovoru. 805 TRGOVSKA pomočnica, vešča v vseh strokah trgovine, pridna in poštena, išče službe. Naslov pri upravništvu. PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje Giusto Hirsch., optik, Via Mazzini 36. 808 NAČRTE IN PRORAČUNE za navadne in že-lezo-betonske zgradbe izvrši stavbni tehnik po nizki ceni. Isti prevzame tudi vodstvo ali nadzorovanje grajenja. Ponudbe pod »Tehnik* na upravništvo. 816 SABNICE, ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, vijaki, žeblji, železna, bakrena in medena žica itd. Skladišče železnin, via Filzi 17. 815 2 PRIDNA pomočnika ter učenca poštenih starišev, ki imata veselje do sedlarske obrti, se iščeta. Robert Meršnik, sedlarski mojster, II. Bistrica št. 124. 818 2 HISI na vlikem zemljišču, z vrtom, pri Prošeku, se prodata. Cena ugodna. Pojasnila v Trstu, Ugo Foscolo 37, Marzan. 819 PENSION AURORA, Gradež. Češka kuhinja. Dnevna penzija s stanovanjem L 30. Telegraf ična naročila. 821 Poslano*) COOPERATIVE OPERAIE (Delavske zadruge) ZairogaijiD in »Men ¥ Trsta in oa deželi f Skladišče oblek v Via Raffineria št 3 se je likvidiralo in zaprlo. Oddelek za obleke se je koncentriral v skladišču BOMBAŽEVIH A VELIKI POPUSTI Evo nekatere primere: v Crtpe Reklame, tiskan, risbe fantazija . 11.* Crtpe, tiskan, najmodernejše barve ......... Z. MldflPOlflm, trpežen, 75/80 cm ........... Blato za srajce, mtiit, velikanska izbera od . . . » 3." Bhrtitfi tifhann težko,, za otroške predpasnike In obleke, 4 50 rlilHII ~ IISKanO, velikanska partija, po edini ceni... m J* Crepoa, enotne žive barve............ 3. BOtiSt mkan, nninovelil dobod ■ .........»»3* FOUlard, slifen valnl, zadala moda, za veslle.....n Gstrasto blago !ffiV00.cm v,sokou!m[m,a „ s.20*™ Etaaiia bel, 100 cm visok, zo obleke ln blaze.....»» Gf kasto Nate, mešana volno, enotne barve dvojna visokost' „ 7« Crtpe Harocaln, duojDa visok, v vseb bnrvob zadnja moda od „ 9. Velikanska izbera vseh zadnjih novosti mode. Zavarovanja proti požaru, tatvini, proti nezgodam pri prevozu, proti nesrečam, proti škodi vsled civilne odgovornosti kakor tudi zavarovanja na življenje se sklepajo pod najugodnejšimi pogoji z zavarovalno družbo „DUNAV" (DANUBIO) delnlika drulba ia splošno zavarovanje. Glavno zastoistvo v Trstu, ti. V. BellinI 9. Sprejme se tudi nekoliko krajevnih zastopnikov. ZOBOTEHNICNI AMBULATORIJ M. BIZJRK sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—12 Trst, Olale n Settembre 39,1. (prej Acquedotto) Telefon 23-09. 437 Telefon 23-09. F" z vsemi nakitnlmi potrebščinami. Cene odgovarjajo popolnoma kako-sti blaga. Zadrogarjem z dežele se delno pla- Mali oglasi BRIVEC MATEJ PISKAČ, Opčine M. 289, se toplo priporoča vsem cenjenim klijentom in jim jamči za točno in higijenično postrežbo. 822 x vsem mven- HISA, z dobroidočo gostilno, tarjem, v tržaški okolici, na prometnem kraju, ob glavni cesti, se proda. Naslov pri upravništvu. 823 «BABILONSKA UGANKA« je nasov knjigi, ki kaže, da se lahko razumejo takoj vsi aa-rodi med seboj, ne da bi bilo treba učiti se tujih jezikov. Dobi se proti plačilo 7 L pri založništvu v Mariboru, Smetanova c. it. 58. Pri naročfci naj ae omeni, če se želi knjigo v slovenskem ali nemškem jeziku. 824 VINO iz Sv. Križa se toči po L 3.20, na dom po 2.80. Vinotoč, via Milane H. 29. 825 SRBOHRVAŠČINO po novi metodi naučim Slovence v 2 mesecih. Pisati pod «Poliglot» na upravniitvo. 826 HIŠA, prazna, v Šmarjah št. 13, pri Sežani, se proda ali odda v najem. Pojasnila; Šalita di Grett& 4, Bizjak. 827 pom. Ravnateljstvo. Obžalujem krivo obrekovanje, katero sem izrekel proti gospođu Joaipu Čuku iz Prošeka it. 415 in pripoznam njegova poštenost, ter se zahvaljujem ker ni postopal sodnijskim potota proti meni. Jo«tp Prašelj 435 Kontovel št. 217. *) Za Članke ped tem aastovom odgovarja aištve le tolike fcnKkor aui zakon veleva. r* Naia zavarovalnica^ UNION I le ndvcBfl nctmi zonovoiiico I Delniški kapital Fr. 20 MJtJonov, zav. I kapitali v veljavi čez 70 Mlljardov Fr. I Ustanovljena 1828. I Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Cono V. E. 28, 1. — Zastopniki se *e sprejemalo. — GIUSEPPE SPECHUR - TRST »Egg Via S. Caterina 7, vogal Via Mazzini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel (10) Veliko izbero tu- in inozemskega b!aga za moške in ienske obleke po konkurenčnih cenah ✓ Specijaliteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO Sta m____—r TRST, Piozzfl Curio GsitienI it 5 Via Cerducci št. 33 popolnoma prenovljena. ZoJuterkI In kosila po nizkih cenah. — Domala vina in kraški teran Iz najboljših kleti. Lastniki f.iii cimetta. si; ■j ŽIVNOSTENSKA BANKA Srediinjica v Pragi PođrUŽlliCa V TrStll Ustanovljena 1. 1868 Lastna palaia: Ulica Roma 7 Delntika glavnica M 200,000.050 — Rezerve IU 131,600.000'— PODRUŽNICE: Ml. Bok.1«, Br.lkl.va, Broo, Nimeck*, Brod, Ćeike Bukovice, H^iou«. Hr«i«c Krflov<£, Jihlav«, Kirlarj. Varv Kfctorj, Kolfn, Liberec, Koiice. M"mk, Olomouc, Mor. lOftrava, Ran«Plsek, PUeV^roviiov, Tat4r, Tepl.ce-SaaoT, Trat,, UaU n/L, Dona,, Opatij. - AFIIJ-JACIJE v Ncoaki AvurirC Jugoalariji, M Poljakem u aa Ogrskem. BLAGOVNI ODDELEK -m S A FES banbit posl« pod najboljim! pogoji. - MoJa nakaznice (vafllia) Bonca (Tltalia prosto provizijo. BrxoJ«v ■ 2IVNOSTCNSKA . Tri.rt* TELEFONI i 1078, 10B9, «67, 4312- , Kakor že zadnjič omenjeno, se nahaja ruska industrija radi prevelikih proizvodnih stroškov že vedno v krizi. Glavna krivda temu stanju je burokratizacija industrij«, katero pa skuša vlada po vseh svojih močeh odpraviti. Pogajanja v Londonu se nadaljujejo. Dose-daj ni še prišlo do nobenega zaključka. Angleži so sicer pripravljeni odpisati popolnoma ruske državne dolgove, zahtevajo pa odškodnino za angleška nacionalizirana podjetja v Rusiji. Rusi so v toliko popustili, da so se v principa izjavili, da bi nekako odškodnino privatnikom dovolili. Kakor se vidi, ne bodo ta pogajanja ravno brezuspešna, odvisijo pa samo od posojiJa Anglije Rusiji, ki pa noče kar tako popustiti, ker je uverjena, da je sama zmožna vzpostaviti dasi polagoma svoje dezorganizirano narodno gospodarstvo. Obrobne države, ki so gospodarsko odvisne od Rusi:e preživljajo ž njo celo krizo, ki pa je otežk...Ana radi vednih političnih prepirov med Litvo in Poljsko. Gospodarski povzdig Rusije je gospodarski povzdig obrobnih držav, kakor tudi cele Ev-rope. FRANCIJA, Mesec maj je bil zopet karakteriziran po nestalnosti fianka. ki stoji še vedno pod vplivom političnih dogodkov in borznih špekulacij. Upanje, da bi se francoski frank približal ali celo ustalil pri tečaju, ki odgovarja niegovi dejanski kupni vrednosti v notranjosti države, je toraj še daleč. Sijajnemu dviganju franka v aprilu je sledila v maju močna reakcija, ki je potisnila njegovo vrednost 31. rr.aia pet na 26.80% v zlatu. Kliub tej nestalnosti franka pa nadaljuje gospodarski položaj Francije svojo pot navzgor. Manjkajo sicer Še natančni statistični podalki za mesec maj, gotovo pa je že, da je bi!a tudi v tem mesecu trgovska bilanca aktivna, da se je situacija državne banke zopet zboljšala. da se je skrčil obtok papirnatega denarja, da so se znižali predujmi državi in da so se zvišali dohodki iz davkov. Pred kratkim so bili objavljeni natančni statistični podatki o uvozu in izvozu 7a dobo od 1, januarja do 30. aprila t. 1., in ako primerjamo te številke z onimi za isto dobo v letu 1923., imamo vsaj približno sliko o velikem gospodarskem napredku v zadnjem letu. Naj navedemo tu kot primer le podatke za tri najvažnejše vrste fclaga in sicer za živila, surovine in industriiske izdelke. V prvih štirih mesccih leta 1923. je znašal celokupni uvoz teh treh vrst blaga 9.505.010 tisoč frankov, izvoz pa samo 8,480.975 tisoč frankov; uvoz je toraj presegal izvoz za 1,024.035 tisoč frankov. Za isto dobo in za iste vrste blaga pa imamo v letu 1924. sledeče številke: uvoz 13,516.474 tisoč frankov, izvoz 14,379.723 tisoč frankov. Leto 1924 izkazuje torej v tem oziru za prve štiri mesece prebitek od celih 863.249 tisoč frankov. Kakor vidimo, zaznamuje gospodarstvo ^rancije viden napredek in lahko trdimo, da bo doseglo v kratkem predvojno višino in to neglede na zunanjepolitične prilike, kar je znamenje krepke in smotrene gospodarske organizacije. Narodni gospodar. Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v svoji zalogi nasl^dme kmetijske potrebščine: Žveplo dvakrat rafnvrano in ventilirano, angleško modro galico škropilnice, žveplalnike, kose "Merkur«, kosišča, osovnike, grablje, za-livalnike, umetna gnojila, semena vrtna, poljska in cvetlična; .klajno apno za živino, bisulin, trtno iičje (rafro), mt>d, prazne sode od modre galicc itd. — Tržaška kmet. družba v Trstu, ul. Raifineria 7. 117 Časop, za kmete v 376.000 ttv. 106 časop. za nar. manjših ▼ 238.000 izv. 43 časop. za delavce v 655.000 izv. 15 časop. za vojake v 76.000 izv. 29 časop. za sindak. in za dr. 70.000 izv. 186 časop. razni 824.000 izv. Armenija Georgija Kirgisija Tart arija 12 10 8 18 18.000 izv. 27.000 izv. 11.000 izv. 33.000 izv. Loterijska izžrebane dne 28 Bari 21 Firenze 27 Milano 25 Napoli 74 Palermo 16 Roima 50 Torino 90 Venezia 50 številke . junija 1924. 90 4 15 49 57 16 10 29 37 17 9 61 85 88 44 78 21 38 9 35 12 66 68 78 62 83 26 23 28 66 77 17 Stanje časopisja v Rusiji Boljševiska revolucija je pometla korenito buržuazno časopisje. Danes se more trdili, da opozicionelnega časopisja sploh ni v Rusiji. Razume se, da so se boljševiki reuničili meščansko časopisje.ker so se dobro zavedali moći tiska. Na njegovo mesto pa so postavili bolj še viško časopisje. Prehod iz prejšnjega režima v boljševiški je torej tudi Časopisje silno občutilo*. Kakor se je razbeglo skoraj vse razumništvo, tako so šli tudi časnikarji. Ostali so le oni, ki so se prilagodili razmeram ali pa takšni, ki so iz prepričanja pozdravili nov režim. Od samega početka so boljševiki silno upoštevali moč propagande, zato so se tikaj polastili tiska, ki je postal monopol komunistične stranke in nove vladavine. Toda kakor povsod so tudi tu naleteli novi voditelji Rusije na težkoče. Vojna in revolucija je mnogo uničila. Ni čuda, da je primanjkovalo papirja in tiskarskega orodja. Tudi ljudje so manjkali. Večina onih, ki so brali časopise in se zanimali za politiko, je bila v begunstvu v inozemstvu, proletarski tisk je moral začeti takorekoč znova. Danes je seveda drugače. Večletna propaganda in borba proti analfabetizmu je precej vzdramila ne samo delavske, ampak tudi kmetske množice, ki so se začele polagoma zanimati za javna vprašanja, ker so znali boljševiki vzbuditi v mužiku strah za zemljo, ki jo sedaj dejansko poseduje. Danes se mnogi časopisi tiskajo v višji nakladi, kakor so se tiskali meščanski časopisi pred vojno. Ni treba, še posebej po-vdariti, da se bo časopisje v Rusiji silno dvignilo in razširilo, ker ga vsi javni činitelji podpirajo. Glavni časopisi so danes ti-le: «Izvestja», osrednje glasilo sovjetske vlade se tiska v preko 350 tisoč izvodih, «Pravda*, osrednje glasilo komunistične stranke — 270 tisoč, «Sirena*, glasilo železničarjev = 230 tisoč, «Časopis za kmetovalce® 200 tisoč. Vsi ti časopisi imajo mnogo večji format kakor naši. Za enkratno naklado teh časopisov je treba preko 700 km dolgi trak paoivja dnevnof Na kcmcu leta 1924. so izhajali v Rusiji i t. j. v ruski republiki) 498 2,520.000 izv. Primerjajoč naklado teh časopisov z ono iz 1. 1914. vidimo, da je razlika malenkostna. Gorenja statistika velja le za pravo Rusijo. V ostalih večjih republikah SSSR (Zveze socialističnih in sovjetskih republik) je časopisje takole razvito: Ukrajina "22 časopisov, 55.000 izv časopisov, Časopisov, časopisov, časopisov, V Ukrajini, Kirgisiji in na Krimu prevladuje še vedno rusko časopisje vkljub favoriziranju narodnostnih manjšin. Med mladinskimi listi so važne zlasti: «Mlada Straža« (30.000 izv.), «Smjena* (20.000 izv.), «Mladi Leninovec* (30.000 izv.). Mladinskih revij in časopisov je preko 100. Poleg časopisov, kot jih poznamo pri nas, so v Rusiji zelo razširjeni plakatni časopisi ki se prilepljajo na zidove, stene itd., kakor pri nas javni oglasi, oznanila, reklame itd- Takih nazidnih časopisov je preko 3000. Večima njih izhaja enkrat na teden ali vsakega pol meseca. Posebno so ' razširjeni v rdeči vojski, v tvornicah, pa 'tudi na deželi. Ti časdpisi štejejo preko 50.000 sotrudnikov med delavci, kmeti in I vojaki. Večina so pisani s pisalnim strojem in so ilustrirani. Ti časopisi obravnavajo stvari, ki se nanašajo na dotično podjetje ali ustanovo in so pisani od delavcev. Karikature so futuri stične in tudi naslovi časopisov samih so kaj nenavadni Tako se imenuje na primer plakatni časopis komunistične mladeži neke moskovske tvornice: «Gibajte svoje možgane*. Na orijentalskem vseučilišču imajo za vsako jezikovno skupino po en plakatni časopis. Obravnavajo se dnevna politična vprašanja, posebno pažnjo imajo znameniti možje svetovne reakcije. Časopisni dopisniki so organizirani v časnikarskem sindikatu, ki vzdržuje časnikarsko šolo. Poseben tečaj se peča z zgodovino delavskega tiska v Rusiji. Tn tako imamo danes v Rusiji skoraj izključno sam proletarski tisk, dasiravno je delavsko gibanje v Rusiji razmeroma mlado, a še mlajši proletarski tisk. Prvi delavski list je pričel izhajat« leta 1885. pod imenom «Delavec», ki so ga izdajali socialni demekrati, toda je kmalu prenehal, ker m imel bralcev. Do L 1890. ni izhajal v Rusiji noben proletarski časopis, če izvzamemo nekatere tajne tiskovine. Šele 1. 1890. so pričeli reformisti izdajati «Delavsko Misel*. V naslednjih letih pa se je začelo množiti število delavskih časopisov. Omeniti je treba zlasti «Iskro«, glasilo levega krila socialne demokracije. Ta časopis zavzema odlično mesto v delavskem gibanju Rusije. Prva tri leta je bil Lenin souredhik «Iskre», ki se je zek> razširila med delavstvom. Tedaj se je «Iskra» borila proti menjsevikom. Poccneje je prešla v roke menjševikov, ko so se pa 1. 1905. boljševiki odcepili od stranke, so ustanovili «Naprej» in «Pro4e-tariata*. Ob času znanih revohtcijorornih valo-venj 1. 1905.—1907. je imel proletarski tisk precej svobode, toda po zopetnem prevladju reakcije so se moraii tuda proletarski listi skrivati. V L 1910. je pričela izhajati marksistična «Zvezda», ki so jo oblastva zelo preganjala, ker se je postavila na protireformističUo stališče. Boljševiški c&ievmk «Pravda* je izšel po gibanju 1. 1912. m je bil silno pregmjan po carističnih oblastvih, ki je bil neštetokrat zaplenjen in šestkrat ustavljen. Do 1. 1914. je petkrat izpremenil svoje ime. «Pravda* (resnical, «Pravda delavcev*, «Pravda dela*, «Za Pravdo*, «Pravda proletarcev*, «Pot Pravde*. 5. julija 1914. je bil list ustavljen do 1. 1917., ko je zopet oživel. Danes je «Pravia» uradni Kst najvišjega ruskega oblastva in kraljuje nemoteno, zakaj vsi njegovi veliki buržoazni konku-rentje so za vedno umrli. žarki zadevajo aa omenjena kovinska listka, jim ta dva odvzameta gotovo kofičino elektrike, ki potem njiju dva odbija drugega od drugega. Kadar sta dovolj nasičena torej s pozitivno elektriko, se toliko odbijeta, da stojita v nasprotnih smereh drug od drugega. Toda ko dosežeta te smeri, se dotakneta tam nahajajočih se elektrovodov, ki jima odvzamejo zalogo elektrike. Brez tega tovora pa vsled svoje teže padeta zopet navzdol in radijev« sol ju zopet napolni z elektriko. Tako se to godi neprestano in postavljajoče se kroženje elektrike žene mehanizem ure. Ves ta proces bi se po teoriji znanstvenikov moral vršiti s takorekoč popolno točnostjo in taka ura bi morala biti najnatančnejša sa svetu. V resnici se pa list-' ka ne dvigata in padata v točnem redu in nihče ne pozna pravega vzroka za to. Ura pač gre in je vsled svojega «večnega* gibanja zanimiv stro j Ček, v ostalem je pa povsem brez pomena. F. M. Nekaj novega za gojenje cvetlic. Vsak ve, da toplota prisili rastline do hitrejšega razvijanja, mraz jih pa v tem zadrži. Tako imamo tople grede in cvetličnjake, s pomočjo katerih dobimo najrazličnejše rastline tako zgodaj spomladi, ko v naravi ne pokažejo še mkakega življenja. Nihče se pa ni doslej spomnil na obratni princip: da bi s pomočjo mraza zadržal rastline do gotovega dne. In vendar je mogoče lažje izvršiti to kakor pa nasprotno. Neki nizozemski cvetličar je prišel na to misel pred nekoliko leti. S pomočjo ledu je zadržal razvoj cvetlic in jih prisilil, da so se razcvetele šele ob časa nekega lokalnega slavja. Svoj namen je dosegel popolnoma m ljudje so se diviH cvethcm, ki so cvetele izven sezone. Lahko si predstavljamo tutfi zavist drugih cvetličarjev, ki se niso domislili tega priprostoga načina. F. M. so nabrali za isto podružnico sv.-ivanski Eevci na predlog dr. rlike in njegove botre 25; Ludvik M. pa ji je pribalincal L 7 in s tem dosegel rekord dobljenih iger v teku 4 ur; skupno L 64. Srčna hvala vsemi MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. M. Masi zgornja Z Bivlo. TeL 774 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilmh potrebščin. To in one Tisočletna ura. Ali ste slišali kdaj o uri, ki bi šla skozi tisoč let neprestano, ne da bi jo bilo treba v vsem času niti enkrat naviti? Niste še slišali in vendar je dejstvo, da imamo na svetu tako uro, ki bo šla tisoč let, ali vsaj tako dolgo, da se tečaji njenih kolesc obrabijo. Tako uro je zgradil dokaj znamenit angleški fizik in je zdaj v posesti Charlesa B. Seldena v Združenih državah, ki jo je kupil kot nekako posebnost, dasi je vsled svoje netočnosti brez praktičnega pomena. Mehanizem rečene ure ne naliči v ni-kakem oziru mehanizmu navadnih ur. Za njen pogon služi elektrika, ki se stalno poraja v njej sami. Glavni njen del je mala cevka, ki vsebuje majčkeno množino radija, to je tiste nad vse drage kovine, ki jo je odkrila pred nekoliko leti Poljakinja gospa Sklodovska, omožena Curie. Radij je kovina, toda ker kot kovina ne more obstajati, jo imamo v obliki radije ve soli. Ta sol ima mnogo čudnih svojstev, od katerih je ena ta, da se sicer izredno počasi a: neprestano izpreminja v svinec in v pKn helij. Iz radija, oziroma njegove soli, neprestano švigajo miljonski žarki na vse strani. Ker pa zdaj nočem pripovedovati o radiju m njegovih svojstvih temveč o tisočletni uri, se moram omejiti na slednjo. O radiju bom povedal kaj v eni bodočih Številk Edinosti Torej kakor sem rekel, glavni del tisočletne ure je mala cevka z neznatno količino radije ve seli na dnu. V bližini cevke visita dva zelo drobna kovinska listka vzporedno dru* ooletf drutfetfa. Radiievi Borzna porodit«. Tuja vdata na tržaškem trgu. ogrske krone...........U.02&0 avstrijske krone.........®.#©22 češkoslovaške krene . ....... 66.26 dinarji ..................36.50 eji ...............9.50 marke......................—.— dolarji.............. 23 05 francoski franki..........122.25 gvk-3"=Uf fr-mkj .......409.— angleški funti papirnati • • • • • «100.25 23,151 122 75 412.— 100-50 Tvrdka M. Via ni, vogal Via i tatenna Velika prodaja ob priliki BIRM vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombaževine, kakor tudi nogavic, rokavic, pajčolanov, cvetlic, čipk itd. — po tovarniikih cenah — Odlikovana tovarna utei In mer Vedani Mm & FJIo - legne Podružnica v Trstu 411 Prodajalna Via Milano 18, Telefon 19-89. Delavnica za poprave Via Milano 29. Tehtnice vsake vrste majhne in velike. Medeni uteži in iz litega železa. Vse blago je nacijonalno in izdelano ptf predpisih italijanskega zakona. Tvrdka izdeluje vsa popravila in preskrbi tudi perijodične preglede na merosodnem uradu. V takem slučaju nadomesti materijal, ki se ima pregledati, z lastnim materijalom. DajajSe prednost 436 Šola Berlitz JEZIKI Posebni teta-JI za OTROKE 1. JuliJa Znižana vpisnimi DAROVI Mesto renca na grob pok. Andreju Šuc iz Dutovelj darujejo otroci in sorodniki L 100, iti sicer L 50 Šol. društvu in L 50 Dij. Matici. (Denar za D. M. hrani š. d.). V priznanje g. Dragotinu Starcu za ajegovo dolgoletno predsedniško deloranje daruje Arimaiejsko in pogrebno društvo na Proeeku L 25 ŠoL društvu. Gabrijela Mikuž iz Pevme daruje Šol. društvu običajno nagrado L 25, ki jo je mladima odklonita pri pogrebu njenega brata. Za svetoivansko podružnico SoL društva so darovali Schmidtovi otroci L 25 za proslaviti j mamin* imendan. O priliki ialeta v Avher 1 Velika izbera. Cene nizke. imm EKiT mm Trst, Via fVSazzini št 46 2s ABAĐIE? Evo! Naposled m Jeveadar pe-vrall izborni d-garetnl papir. Zahtevajte ga po veo A. (5 specialist za Mm\ v ustih in mi zaM mejtoa za m ztte&aniilu ta zofc&tehnifta opravila v Gorici, m Travniku 28 (Piazza (sila Mm 20) Od 9-13 In Od 3-5. 172 Stsrođovna tovarna islif. utež io mer Giuseppe Rorenz & P z zalogo in tfelsvnUo za poprove o rn Ani. Gaccia 6, Telefon 13-64 naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe sistema „Florenz" k mirosodni poskušnji glasom matričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. 414 ^jboljši šivalni stroji so "j Haibeljši niotsrijal. I. R- I. Kajvečis iomstvo. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje Tj 570.—, ?a-kioptii z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga Sivainih strojev in potrebščin 21 Cervelliai. Trsi. Vio G. Corilucci 11 Na zahtevo se pošljejo ceniki. 0 Moške obleke po meri, dežni plašči, površniki, moško obuvalo, klobuki, blago iz pristne volne za moške in ženske obleke, velika izbera tailleurs, p!a-ščev, promenadnih oblek, voile, gobastega blaga, perila itd. itd. 5Krojačnica I. reda. Cene zmerne. Majhni tedenski ali mesečni obroki. Maja na Mi ,Pr«ite2S4 Trst, Via Sinnastica št. 15/U. LJUBLJANSKA KREDITNA BAUKA ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI filavBica in mm ttejiv 60.e80.eed' Telefon: 5—18, 22-93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %, na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle Podružnice GORICA, Brežice, Černomdj, Kranj, h Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split ::::::: □ □ □ O □ □ □ □ a a □ □ a D a o □ a o a a □ D a BANCA ADRIATM Ustanovljena leta 1905. . „ _ Delalika glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedeži TRST, Via S. Nieold 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo i*ke predite v jugoslaviji ha Jngoslovenske kregate ' v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte. Otmji akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. vlogo v MmtJUi ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. p □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ O Q a □ □ a a □ □ g g p nn PPPOPPPQDOPOOOOPOPPPOP°OPPOPO OPOOP a_o n d o n o