OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 29. MAJA 1959 LETO VI., ŠTEV. 41 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA 221. Na podlagi 1. odstavka 4. člena gakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. '52/57), 25. člena statuta občine Ljubljana-Siška, v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1959 (Ur: list FLRJ št. 50/58), družbenega plana LR Slovenije za leto 1959 (Ur. 1. LRS št. 44/58) in družbenega plana okraja Ljubl jana za leto 1959 (»Glasnik« št. 20/59) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. aprila 1959 sprejel Družbeni plan občine Ljuhljana-šiška za leto 1959 4. Za uspešnejše reševanje najbolj perečih skupnih problemov v občini, in sicer preskrbovalnega centra B v Zgornji Šiški in povečanje prostorov hotela Bellevue kot šolskega obrata za vzgojo gostinskega naraščaja, naj občinski ljudski odbor in gospodarske organizacije pristopijo k združevanju sredstev. V ta namen naj bi gospodarske organizacije v letu 1959 združile va sklada sredstva PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1J>»9 1. poglavje Osnovne naloge in smernice gospodarskegn razvoja občine 1.1959 Smernice in ukrepi za gospodarski razvoj občine v letu 1959 predstavljajo konkretizacijo temeljnih ekonomskopolitičnih nalog zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana. V tem okviru se postavljajo v* planu občine za leto 1959 tele naloge: L Se nadalje je treba povečati proizvodnjo v vseli gospodarskih Panogah, tako da se bo družbeni »ruto proizvod povečal v primerjavi 'z letom 1958 za 12.2*/e, naroda- dohodek pa za 13,4*/». kar je tudi v skladu z okrajnim družbenim planom. Povečanje obsega proizvodnje je treba doseči predvsem: a) s povečanjem delovne storilnosti. ki je osnovni pogoj za uspešen gospodarski razvoj in za z.bolj-sanje življenjske ravni prebivalca. Bolj kot doslej bo treba *krbeti za racionalno zaposlovanje plovne sile. Tendenca naj bo v znižanju, prekvalifikaciji in preusmeritvi odvisne delovne sile. Da Jo dosežemo je treba dosledno izboljševati organizacijo dela in uva-1*1« sistem nagrajevanja na podlugi delovnega učinka no realno postavljenih normah. Na ta način bodo Osebni dohodki delavcev v čimvečji ^eri odvisni od njihovega dela in 8 tein uspešnega uoslovanja podjetja: hi * racionalizacijo proizvodnih Procesov in boljšim izrabljanjem tHogl jjvosti gospodarskih organi-e*cij; el s smotrno kooperaci jo med gozdarskimi organizacijami: . č) * redno preskrbo s surovinami '* enerrijo: d) r. boljšo komercialno sposobnostjo podjetij nn domačem in tu« letn tržišču pri izbiri asortimenta. >. 2. Osebna potrošnja sme narasti predvsem v 'odvisnosti od pro-***<*! n j«, jo delovne storilnosti. ( Z« postopen razvoj osebne po-T,,šaje naj občinski liudski odbor 'Hli v letu 1959 razvija trgovsko 'r,,'o na drobno veča in širi sto-. ovene obrtne obrate ter servise za vdevanje storitev gospodinjstvom »ristopi k reševanju problema rQzl)cne prehrane. *■* skladnejši razroi družbenega e9datda bo občinski ljudski odbor v letti 1959 pospeševal poleg stanovanjske graditve tudi izgraditev komunalnih naprav, šolskega in zdravstvenega objekta in primerno skrbel za vzdrževanje že obstoječih objektov, 3. Razpoložljiva investicijska sredstva bo občinski ljudski odbor v letu 1959 usmeril v gradbeno in uslužnostno obrt, v trgovino, gostinstvo in komunalne naprave, predvsem v novograjenih stanovanjskih naseljih. skupne porabe in sredstva denarnega sklada osnovnih sredstev preko občinskega investicijskega sklada v znesku 55,5 milijona, občinski investicijski sklad pa bi prispeval 9 milijonov dinarjev, tako da bi se za te potrebe v letu 1959 porabilo skupno 64,5 milijona dinarjev. 5. Pri proračunski potrošnji naj se tudi v letu 1959 nadaljuje s poostreno štednjo pri izdatkih za administracijo, vsem ostalim službam v občini pa daje potrebna sredstva za nemoteno funkcioniranje jn nadaljnji razvoj. 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Zaradi povečanega olisega proizvodnje in storitev, ki ga predvideva družbeni plan za leto 1959, pričakujemo naslednje povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka: V 000 din 1939 1958 1959 1956 15,290.740 17.155.483 112.2 6,373.964 7.228.060 113.4 Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek Tolikšen porast družbenega bruto proizvodu in narodnega dohodka bo mogoče doseči le, če bodo gospodarske organizacije upoštevale smernico tega družbenega plana. Narodni dohodek na prebivalca občine se bo predvidoma dvignil od 272.660 din v letu 1958 na 289.123 din ali za 6%. Porast narodnega dohodka na enega prebivalca je nekoliko počasnejši zaradi obsežne stanovanjske izgradnje v občini in s tem večjega priliva prebivalstva . zgradilo podjetje Litostroj v že obstoječih blokih ob Djakovičevi cesti. Preti vidoma bo letos vseljivih 181 stanovanj. Z gradbenimi deli pa se bo še nadaljevalo v blokih V-l do V-4 oh odbor na svojem območju naslednje Gospodinjski ulici, bloku v Knezovi ukrepe iu izvršitve, ki bodo vplivali ulici j„ 5 zadružnih stanovanjskih pospešeni dvig življenjskega blokih zadruge Litostroj. 3. poglavje Investicije v družbeni standard Za uresničitev nakazanih smernic za uspešni razvoj družbenega standarda predvideva občinski ljudski na Standarda prebivalcev občine sploh prebivalcev Ljubljane. a) Na področja stanovanjske graditve: Naglo naraščajoča stanovanjska graditev v letu 1959 bo ne samo zmanjšala stanovanjsko stisko, temveč tudi omogočila znatnejše izboljšanje in razširitev komunalnih naprav. V letu 1959 se bo nadaljevalo z gradbenimi in obrtniškimi deli na stanovanjskih blokih, ki so bili v gradnji v letu 1958 in v katerih bo vseljivih 108 stanovanj. Na že začetih 81 zadružnih gradnjah se bo z delom nadaljevalo, vseljivih pa l>o 30 zadružnih hiš. Individualna gradnja iz preteklih let se bo nadaljevala nn 42 objektih, vseljivih pa Ih« 25 teh hiš. V letu 1959 se bo zgradilo tudi 18 enosobnih stanovanj, katera bo Vsi ti bloki obsegajo 258 stanovanj. Dokončan l>o v letošnjem letu tudi samski dom Gradbenega podjetja Megrad z 80 sobami. Poleg gradenj, ki so bile začete v letu 1958 pa se bo po planu gradilo še-na 12 stanovanjskih blokih, od katerih bo 3 gradil Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana. ostale pa razna podjetja. Ti bloki bodo vsebovali 35(1 stanovanj. Stanovanja pa bodo vseljiva v letu 1960 in 1961. Zadruge bodo gradile 95 zadružnih Itišic. Zavod za zadružno izgradnjo pa ho začel s prinravlialnimi deli na 60 zadružnih hišah ob Cesti Pod hribom. Ker stanovanjska izgradnja zajema čedalje večji obseg, se močno čuti pomanjkanje gradlienih in obrtniških zmogljivosti. Za odstranitev teh pomanjkljivosti bo občinski ljudski odbor iz svojega investicijskega sklada prispeval k sredstvom okraja za gradnjo novih delavniških prostorov v obrtnih podjetjih »Kovinar«, Elektromehanika iu Kleparsko vodovodno instalacijsko podjetje za približno 20,000.000 din. Prav tako pa se bo s primerno investicijsko vsoto podprlo Gradbeno obrtno podjetje »Siska« pri nabavi novih strojev. Politiko gradnje stanovanj je treba voditi tako. da se bo odnos med bločno in individualno gradnjo nadalje izboljšal. V letu 1959 je upravičeno drobno gradnjo nadaljevati le v obsegu začete gradnje, do-čim naj se vsa gradnja usmerja v večje stanovanjske hiše. V gradnjo stanovanj se bo v letu 1959 vložilo okoli 400.000.000 din. b) Na področju šolstva: V letu 1959 bo dograjena nova osemletka »Hinka Smrekarja«. Z dograditvijo te šole se bo preprečila uvedba tretje izmene. Vsem šolam se omogoča v letu 1959 boljše poslovanje z zvišanjem izdatko za učila in ostale funkcionalne izdatke. Posebna skrb bo posvečena planu proračunskih izdatkov vzdrževanja šolskih objektov in dopoljujevanju inventarja. Vse to se nanaša tudi na otroške vrtce in otroške jasli. Za vse potrebe bo vloženih 60.000.000 din. Za hitrejši razvoj gostinstva fn turizma in dvig kvalifikacij gostinskega kadra bo letos dograjena Gostinska šola na Bellevueju. V gradnji je tudi Dotn učencev ŽtS in Dom učencev IKš Litostroj. S tem bo omogočen znatnejši dotok gojencev v to stroko tudi s podeželja. Te gradnje bodo finansirane iz Okrajnega sklada za kadre. c) Na področju komunale in urbanizma: Vzporedno z gradnjo stanovanj se bo posvečala tudi vsa skrb pri gradnji potrebnih komunalnih naprav in rekonstrukciji že obstoječih komunalnih naprav. Rekonstruirala se bo razsvetljava v Černetovi ulici. Elektro I.juhljana-inesto bo pričelo z gradnjo 9 transformatorskih postaj, za kar ho vloženih približno 88.000 000 dinarjev. Podjetje PTT l»o okrepilo "telefonsko omrežje s položitvijo telefonskega kabla za 600 novih priključkov. V to svrho bo vloženih 28000000 dinarjev. Rekonstruirala se bo Vodnikova cesta v dolžini 500 m z asfaltnim voziščem, makadamsko se ho uredila Zbiralna stanovanjska cesta v dolžini 300 m. v makadamu iu s položitvijo robnikov se bodo delno rekonstruirale še Togomirieva ulica, Martina Krpana ulica in Freverjeva ulica. Robniki se bodo položili v Knezovi ulici, Aljaževi ulici iu Lepo-dvorski ulici. Kanalizacija sc bo zgradila po Celovški cesti. Šišenski cesti. Vodnikovi cesti, Tugomirjevi ulici, Martina Krpana ulici in Ziherlovi ulici. Skupaj bo na uovo zgrajenih 3308 m kanalizacije. Vodovod se bo zgradil no Zbiralni stanovanjski cesti r dolžini 900 m. glasnih Za ureditev in asanacijo področja med Gasilsko in Kavškovo ter Jrfedvedovo ulico bodo naročeni načrti. Zelenice sc bodo uredile ob novih blokih v Šišenski ulici, med blokom 19 in 20 ob Goriški ulici, pri hovi šoli osemletki in v llirijanskih blokih. Za komunalna dela bo vloženih ribližno 150,000.000 din iz sredstev omunalnega prispevka. Mestna plinarna bo v letu 1959 pričela z gradnjo nove plinarne in položila 3500 m novega plinovoda. d) Na področju kulture in telesne vzgoje: Ljudska knjižnica bo povečala svoje zmogljivosti za 3 prostore. V letu 1959 se bo nadaljevalo z gradnjo telesnovzgojnih objektov na področju parka »Tivoli«. Sredstva za te investicije so zagotovljena iz občinskega prometnega davka za alkohol. Za gradnjo telesno-VZgojnega centra pri Domu Partizan Ilirija in za izboljšanje ter vzdrževanje telesnovzgojnih in športnih naprav pri »Partizanu« Spodnja Šiška in Železniškem športnem društvu Ljubljana je predvideno 29 milijonov dinarjev. c) Na področju zdravstva: Za gradnjo zdravstvenega doma, ki bo v letu 1959 dograjen do četrte faze, je predvideno 45.000.000 din. Za asanacijo Dravelj je v izdelavi investicijski načrt, zn dela asa-nacije pa je predvideno 2,000.000 di-tiarjev. Za izboljšanje zdravstvenega stanja, in sicer v preventivnem smislu, bo na območju občine Radovljica na novo organiziran dom oddiha za otroke z zmogljivostjo približno 100 otrok v eni izmeni. Na že obstoječih domovih oddiha za otroke v Poreču in na Pagu pa bodo vložena nadaljnja sredstva za izpopolnitev in boljšo ureditev teh objektov. Za vse te namene bo vloženih v letu 1959 približno 3,000.000 din. K izboljšanju higienskih in zdravstvenih pogojev pa bo prispevala tudi gradnja novega objekta družbene prehrane. f) Stanovanjske skupnosti: Stanovanjske skupnosti je treba v letu 1959 dokončno oblikovati in organizacijsko utrditi. Nadalje je treba povečati njihovo materialno osnovo. Poleg sredstev, ki jih vlaga družba iz. dosedanjih lastnih virov sredstev, je treba zagotoviti še vire lastnih sredstev v obliki samoprispevka, ki naj ga čimprej uvedejo posamezne stanovanjske skupnosti na podlagi konkretnih planov preko zbora volivcev. Ljudski odbor je dolžan, da zagotovi tistim stanovanjskim skupnostim, ki bodo uvedle krajevni samoprispevek, dodatna družbena sredstvu, ki bodo prispevala k hitrejšemu razvijanju take skupnosti. Sredstva naj stanovanjske skupnosti vlagajo v najpotrebnejše servisne obrate, v objekte za čuvanje in skrb otrok in objekte, ki pomagajo reševati problem družbene prehrane (menze stanovanjskih skupnosti). V zvezi z nacionalizacijo poslovnih prostorov je treba zagotoviti stanovanjskim skupnostim potrebne in primerne prostore za organiziranje •servisnih služb, stanovanjski skupnosti terena Milana Majcna in Mestnih blokov naj skrbita za ureditev otroških igrišč v llirijanskih blokih in no območju mestnih blokov 19 in 20. Za to ureditev je zagotovljenih kot pomoč občinskega ljudskega odbora prispevek 9 milijonov dinarjev. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH 4. poglavje Industrija Industrijska proizvodnja sc bo v letu 1959 povečalo za 13,4%. Po posameznih strokah se bo porast gibal takole: Stroka 117 — kovinska industrija 120 — kemična industrija 122 — lesna industrija 124 — tekstilna industrija 125 — industrija usnja in obutve 127 — živilska industrija 128 — grafična industrija Industrija skupaj Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje me 1959 m? 1958 109.2 114.1 106.3 121.6 90.5 132.4 106.9 107.3 97.3 113.4 99.8 101.0 89.1 105.7 106.2 113.4 Plan predvideva povečanje proizvodnje v vseh panogah industrije. V kovinski industriji bo podjetje Elektra povečalo proizvodnjo zn 22% zaradi preureditve poslovnih prostorov v letu 1958. Ocenjuje se, da se bo proizvodnjo podjetja Litostroj v letu 1959 povečala za 14%. K temu bo pripotnogla tudi kooperacija z drugimi kovinskimi podjetji. Tako bo n. pr. v sodelovanju s podjetjem Indos proizvajalo večje gradbene stroje (hidravlične bagre in nakladalnike) ter viličarje in s tem bolje izkoristilo obstoječe zmogljivosti. Podjetje Lek bo z nabavljeno novo opremo v letu 1958 povečalo proizvodnjo magnezijevega karbonata ter uvedlo proizvodnjo barije-vega sulfata. Proizvodnjo tablet pa bo povečalo od 240 na 600 milijonov kosov. " Podjetje Dežnik bo z novo nabavljenimi stroji povečalo proizvodnjo predvsem svilenih dežnikov. Tovarna dekorativnih tkanin bo povečalo proizvodnjo dekorativnih in volnenih tkanin zn tapccirnnje zn 17%. Zaradi neugodnih tržnih pri- lik pa bo zmanjšala proizvodnjo tkanin iz umetne svile za 8,6%. Podjetje kooperirn s Tovarno platnenih izdelkov Induplnti Jarše, ki bo še nadalje uslužnostno tiskala tkanine. Podjetje Zvezda bo z nabavo dveh novih strojev in uvedbo boljšega delovnega postopka povečalo proizvodnjo zn 18%, tako do bo izdelovalo 6300 parov čevljev več kot v letu 1958. Povečalo in izboljšalo bo tudi asortiment izdelkov. . Podjetje Torbica je z ustanovitvijo novega obrata v Zbiljah pri Medvodah znatno povečalo svoje zmogljivosti, zaradi česar se bo povečala proizvodnjo zn 17%. Podjetja živilske industrije Union in Alko sta svoje zmogljivosti že v preteklem letu maksimalno izkoristila in ne predvidevamo bistvenega povečanja proizvodnje. Število zaposlenih se bo v industrijski proizvodnji v letu 1959 povečalo zn t56 oseb ali zn 3.3%. V primerjavi z letom 1958 se bo povprečno število zaposlenih po posameznih strokah gibalo takole; Kovinska industrija Elcktro industrija Kemična industrija Ind. gradb. materiala Lesna industrija Tekstilna industrija Industrija usnja in obutve Živilska industrija Grafična industrija Industrija skupaj Podjetniški princip Tr*itorinlni princip Indeks Indeks 1958 1959 1959 1958 2.624 2.797 106.6 459 459 100 169 161 95.3 746 746 100 314 305 97.1 373 373 100 44 44 100 4.729 4.885 103.3 1958 1959 1959 1958 2.624 2.797 106.6 122 136 111.5 278 . 278 100 50 50 100 121 121 100 449 449 100 292 278 95.2 341 341 100 44 44 100 4.321 4.494 104.0 Povečanje števila zaposlenih se predvideva samo pri kovinski industriji pri podjetjih Litostroj in Elektra zaradi znatnega povečanja proizvodnje, v vseli ostalih podjetjih se pa število zaposlenih ne bo smelo povečati, temveč bi sc moralo obstoječe stanje zaposlenih po možnosti znižati. Na podlagi predvidenega povečanja proizvodnje in števila zaposlenih sc bo storilnost v industriji predvidoma povečala za 9—10%. Da bi dosegli predvideni porast storilnosti, bi bilo treba: — doseči povečanje proizvodnje predvsem z racionalnejšo uporabo že zaposlene delovne sile. V ta namen je treba izboljšati organizacijo dela in racionalnejše izkoristiti proizvodno sredstva; — pri osvajanju nove proizvodnje, ki spreminja proizvodni plan po kvantiteti in kvaliteti, so mogoča glede delovne sile odstopanja navzgor, vendar gre zvišanje proizvodnih planov lahko na rhčiin odpuščene delovne sile v drugih pod- • jetjih, ne pa na račun na novo vključene delovne sile; — izkoristiti je treba vse mož' nosti, ki jih nudi sistem delitve dohodka. Uvaja naj f stimulativne načine notranje razdelitve čistega dohodka ta; ko, da bodo osebni dohodki delavcev kar najbolj odvisni od njihovega dela in uspešnosti poslovanja; — v primerih predvidenega od; puščanja je treba zadržati starejše in izkušene delavcC' Svet za delo in oddelek za gospodarstvo naj stalno spremljata gibanje števila zaposlenih, vodita evidenco o kvalifikacijski strukturi P° posameznih gospodarskih organizacijah ter vodita politiko zaposlovanja po smernicah tega družbenega plana. O problematiki delovne silc pa naj Svet za delo stalno poroča zboru proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. V letu 1959 se predvideva v industriji zmanjšanje izvoza nasproti letu 1958 zn 21,6%. Po posameznih strokah bo gibanje izvoza naslednje (v 000 dev. din-$ =* 300 din): Kovinska industrija Realizacija •" 1958 229.240 Plan 1959 139.488 Indeks ‘ 1959 1958 60.8 Struktura izvoza 1958 1959 72.8 56.5 Kemična industrija 45.757 43.551 95.1 14.5 17.7 Tekstilna industrija 1.567 2.377 151.7 0.5 ■ 0.9 Ind. usnja in obutve 33.827 56.900 168.2 10.8 23.1 Živilska industrija 4.384 4.384 100 1.4 1.8 Industrija skupaj 314.775 246.700 76.4 100 100 V kovinski industriji predvideva podjetje Litostroj za 39% nižji izvoz kot je bil v preteklem letu. Temu je vzrok zaostritev konkurence na zunanjem trgu in pomanjkanje finančnih sredstev v državah kamor podjetje izvaža. Podjetje Lek predvideva zn 5% nižji izvoz kot je bil v preteklem letu zaradi manjšega izvoza živo-srebrnih soli, ki so bile do sedaj glavni izvozni artikel. Povečal pa sc bo izvoz bizmtitovih soli in etra. V kolikor bo podjetje osvojilo proizvodnjo etra v ampulah, bi se odprle večje možnosti izvoza v države Bližnjega vzhoda. V industriji usnja in obutve zvišujeta izvoz predvsem podjetji Zvezda in Torbica. Podjetje Zvezda predvideva zn 102% večji izvoz kot v preteklem letu zaradi razširitve zunanjih tržišč, predvsem z vključitvijo novih kupcev na zahodu. K temu bo pripomoglo predvsem povečanje in izboljšanje asortimenta. Podjetje Torbica bo povečalo izvoz zn 59.6%. ker predvideva, da bo osvojilo tržišče v Vzhodni Nemčiji. kamor namerava izvoziti svoje izdelke v vrednosti 3 milijonov deviznih dinarjev. 5. poglavje Kmeti Istvo Kmetijstvo predstavlja neznaten del gospodarske dejavnosti v občini. Ljudski odbor bo pospeševal razvoj kmetijstva z dajanjem sredstev iz proračuna in investicijskega sklada zn preventivne ukrepe pri zati- ranju ameriškega kaparja in koloradskega hrošča. Podružnici zadruge Sadjar 'n vrtnar« v šiški bo poverjeno pospeševalno delo v sadjarstvu. V ta iJfl' men bo zadruga v sodelovanju KZ Šentvid organizirala obrezovanje in" škropljenje sadnega drevp1 ter akcije za zatiranje koloradskega hrošča, nadalje ho organiziraj poučne ekskurzije in večje števn, predavanj s skioptičnimi slikal0 (o obrezovanju, sajenju in gnojeni, sadnih dreves, o gojenju povrlnti1 in cvetlic). Za izvrševanje zdravstvene ščite in zdravljenje živali bo skrb«*1^ veterinarska službo. Kontrolirana D vsa tuberkulinizirann govejo iivir* ponovno pa bo v diagnostičnem PjJ stopku vsa pozitivno in sum!i'v reagirano turberkulinizirnnn živi0.’ Uvedena bo pavšalna skočni®0 umetno osemenjevanje 280 plemen1 Predvidena je ustanovitev y000 ho treba organizacijsko prilagoditi ničev, je danes brez lokalov krajevnim razmeram in v svete iz- j0,86/o. Delo in razvoj teh podjetij jc tesno povezano s potrebami Železniškega transportnega podjetja in Direkcije železnic v Ljubljani, Ki sta investitorja za storitve železniških podjetij. Glavno povečanje se nanaša na “odjetje za remont prog, ki zvišuje Plan za 41,7 «/o, ker je v letu 1958 nabavilo del opreme za mehanizacijo storitev v vrednosti 39,121.000 dinarjev, predvsem iz sredstev ustanovitelja CDJŽ. Ostala železniška namenska podjetja ne predvidevajo bistvenega zvišanja storitev v letu 1959 zaradi obrabljenih in zastarelih osnovnih Sredstev. število delovne sile bo v primerjavi z letom 1958 porastlo za»3,6°/o ln bo predvidoma znašalo 1957 oseb. 7. poglavje Trgovino ' Povečanje kupno moči in nadaljnji gospodarski razvoj bosta omogočila povečanje blagovnega prometa. Predvideva se, da se llo blagovni promet v letu 1959 v pri-njorjavi z letom 1958 na področju obejne povečal za 2°,'o ter bo znašal '»367.611.000 dinarjev. Po posameznih vrstah trgovine Se bo blagovni promet v primerjavi z letom 1958 povečal takole: *• v notranji trgovini za 7°/o ®) v trgovini na veliko za 4°/o . b) v trgovini na drobno za 8°/o "■ v zunanji trgovini za 0% Predvideno povečanje je uteme-Joiio zaradi povečanja industrijske Proizvodnje, predvsem blaga za šibko potrošnjo, uvozom blaga za ši-r°ko potrošnjo in povečanjem oseb-oc potrošnje. Zunanja trgovina oziroma zastop-diška podjetja v celoti ne bodo Povečala blagovnega prometa, kljub oinu pa bodo v letošnjem letu imela Pomembno vlogo pri nadaljnjem ozvoju blagovnega prometa. . Podjetje Avotelino predvideva v lotp jq5q isti promet V#.>t v preteklem letu, ker ne bo ustanovilo Povili konsignaeij niti zastopstev, odjtjo Cosmos predvideva v letu . 9 povečanje prometa za 5 "/o, ker *• bo organizacijsko učvrstilo in pristopilo k urejanju lokalov ter bo •ato lažje nudilo svoje usluge in posredovanja širom Jugoslavije, ^dojetje Slovenija-vino predvideva, ^ bo plan izvoza po količini večji p ! v preteklem leto, čeprav nasto-‘lo na inozemskem trgu najmoč-jj.,. i konkurenčni izvozniki, ki so n 1 v preteklem letu še uvozniki. 'zširitpv trgovske mreže in odpi-h„ l,e novih skladišč podjetje ne Prpdvidevn. C..JIzvajanje zakona o nacionaliza-g,.*! Pajemnih zgradb in gradbenih OijdljišČ ho trgovskim podjetjem oogočilo, da tehnično izpopolnijo, p,. * 0'nizira jo in uredijo obstoječe ”• ‘n° ie" k’ 80 Pos,flh splošno druž-j)r(1n lastnina. Skrb zn to morajo v (V>zp*i trgovska podjetja sama in Svni*L Pomene uporabi jnti sredstva )j,J|P, skladov, ker ho občinski inVp *•’ .?**hor v letu 1959 uporabil finns||eijskn sredstva za dokončno ne^mnje opreme v novozgra jeti-^ ''jgovskem paviljonu in zn novi Cel„V\, Paviljon na področju med /^Ko in Vodnikovo cesto ter Sivi]:' 0 'n Tmromirjevo ulico. Tn pn-Srn.i'P Re ho finansiral iz združenih ve 'ev, podjetij in občinskega in-hti ,cl.Tskega sklada. V tem povil io-*,Rrna •