tednik
http://www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 6.NOVEMBER 2014 / ŠTEVILKA 1077, LETO XX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EUR
1077
Jllllll
9 7 896
7 896 1 2 N4 06 7 111
C9 smobil
iko	Drw/ni nolzai lonona
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca!
040 211434

Mimo je čas velikih ljudi
//V> c
m
'S
C*,
Ali veste, kako se imenujeta trenutno najbogatejša Slovenca, ki bosta kmalu zaslužila milijardo? Bi znali povedati ime katerega od letošnjih nobelovih nagrajencev? Zakaj pa bi jih moral poznati, boste porekli.
(Mef) Prav presenetljivo je to dejstvo, če pomislimo, da še danes vsi vemo za Platona, Aristotela, Sokrata, Pitagoro in druščino, ki so živeli par stoletij pred našim štetjem. Pa tudi Galilej, Da Vinci in Nikola Tesla so naši dobri znanci, čeprav sodijo v nek drugi vek. Še za Paracel-siusa vemo, čeprav je le zagovarjal naravno zdravilstvo, pa za Fleminga, ki je razvil penicilin, sanja pa se nam ne, kdo je izumil računalniški čip. Pa je njegov izum zagotovo na ravni prej omenjenih. Je imel pač to smolo, da se je rodil v času, kjer posameznik ni več pomemben. Pomemben je izdelek in firma, ki ga pošilja v svet.
Dejstvo je, da je svet postal tako prepleten z različnimi interesi, da v njem ni več prostora za posameznika, zato čez pol stoletja ne bomo več postavljali spomenikov izumiteljem in mislecem, ampak korporacijam, založnikom in medijem. Posameznik ni več pomemben, pomembno je okolje v katerem ustvarja. Posameznik ne more ustvariti ničesar. Brez denarja je hitro konec vseh raziskav, kdo ima denar pa se ve. Smo tik pred tem, da bomo spomenike postavljali firmam, skladom in posameznikom, ki so omogočili nekim individuumom, da so premaknili kolo zgodovine vsaj za kakšen bit naprej.
Ste opazili koliko daljših zapisov o ljudeh, ki so nas zapustili, smo objavili v Mandraču zadnje čase. Nič čudnega. Odhajajo namreč pionirji našega razvoja, ustanovitelji tovarn, prvi učitelji in ravnatelji, skratka ljudje, ki smo jih v tem našem okolju zelo dobro poznali. Veliki ljudje z imenom in priimkom. Takšni, ki so znali preko ovir, političnih in drugih. Odhajajo veliki ljudje in z njimi odhaja čas velikih ljudi. Zdaj živimo v času anonimnežev, ki se jih čez leta nihče ne bo več spomnil, tudi če bodo direktorji uprav ali veliki nadzorniki. Mimogrede: Izumitelj čipa je bil Robert Noyce. Ste kdaj slišali zanj?
Pozdrav
Se moram opravičit, ampak, dajte razumet, v tej občini je, veste, težko uspet.
In jaz pač nisem človek, ki ne bi znal živet.
Kdor živi
pa se včasih tudi smeji ampak v tej službi, ti do smeha ni.
Denarja je bolj malo, vsem ga je premalo, jaz pa naj bi delal, tako, da bi ga še ostalo. Izkušnja pa je vendarle bila, a zdaj vam le pomaham: pa pa.
Civilna zaščita opozarja pred poplavami in plimovanjem. Do večera še ni bilo nič, še jutri naj gre mimo, pa si bomo oddahnili.
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Tednik MAN DRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Izjava tega tedna
Vem, zakaj morajo novoizvoljeni svetniki na tečaj spoznavanja glasovalne naprave. Da bodo lahko glasovalni stroj.
Izolan
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
MESTO Z DUŠO ALI TOVARNA DENARJA
Ta Klemenčič je neustavljiv. Najprej je, kot predsednik protikorupcijske komisije, pomagal, da takoimenovano pravosodje v zapore pošlje najbolj poštene patriote, osamosvojitelje, osvoboditelje, danes pa, kot pravosodni minister, hoče ukiniti uklonilni zapor. To je zaporska kazen dolga trideset dni za tiste, ki nočejo plačati kazni, dolgov ali najemnine, v vrednosti več kot 300 evrov. Tako se je zgodilo, da so prekrškarji v zaporu bili tudi do pol leta, ker so imeli več prekrškov nad 300 evrov. Za vsak neplačani dolg - 30 dni zapora. Zdaj hoče Klemenčič to kazen ukiniti in poslati neplačnike na svobodo.
Res je, da v zakonu piše, da se na uklonilni zapor obsoja osebe, ki so plačilno sposobne, pa se izogibajo plačilu kazni, ampak naša sodišča so v zapor pošiljala totalno plačilno nesposobne ljudi, nezaposlene, brezdomce, za katere je včasih bolje, da so v zaporu, kjer vsaj dobijo tri obroke, posteljo in tuš, česar na svobodi nimajo. Po malo starejših podatkih (iz aprila meseca) je bilo v slovenskih zaporih uklonilno zaprtih 1.665 oseb, najstarejši med njimi pa je bil star 82 let. Zato navijam za Klemenčiča.
Ampak, tega ne pišem zaradi ukionilnega zapora, ampak zaradi tega, ker je to samo dokaz kako je za državne uslužbence pomembna črka, ne pa duh zakona. Brez pomena je imeti ustavo in dobre zakone, če ljudje, ki so odgovorni in pristojni, šolani in plačani da jih mi živimo v življenu in, da je naše življenje zaščiteno z njimi, brezdomca pošljejo v uklonilni zapor zaradi neplačanje kazni za brezdomsko življenje. Ali za spanje na klopi v parku. Ali zaradi pijanstva, ker se je pogrel z steklenico najcenejšega, ker je »crknilo« gretje - v parku.
Ljudje delajo mesto in duh mesta. Ljudje so duša mesta, tudi klošarji, brezdomci, nezaposleni, ne le uradniki v steklenih in ostalih palačah. Tudi umetniki so na tem seznamu. In tudi njim preti uklonilni zapor. Najemnine za umetniške ateljeje v Ljubljani so dovolj visoke in za številne nedosegljive. V mestni občini zato resno razmišljajo, da bi jih (če slikajo, kiparijo, razstavljajo in kupujejo drage barve, papir, marmor, dolomit in drugo orodje za delo), oprostili plačanja, ne le najemnine in pripadajočih elektro in komunalnih stroškov, ampak, da bi jim še dodatno finančno pomagali. O tem razmišljajo in iščejo možne rešitve, saj v njihove ateljeje zahajajo ne le Ljubljančani, ampak tudi številni turisti, mimoidoči, sprehajalci, in se o tem pogovarjajo in pišejo o tem kako je v Ljubljani lepo poskrbljeno za ljudi, ki predstavljajo to, kar imenujemo »duh in duša« mesta.
Te male, raznovrstne delavnice so prav to, V Ljubljani in v vsakem drugem mestu, ki nekaj da nase in na svoje ime, svoj duh in dušo. Tudi v Izoli. Njihov obstoj je pogojen s tem, da hočejo delati to kar imajo radi in kar znajo, a jih to ne obvaruje pred tem, da končajo v uklonilnem zaporu ali, v najhujšem primeru, gredo stran iz takega mesta, kar je sramota za upravljalce mesta. Kajti, prav oni so, s svojim delom, življenjem, obnašanjem, v svoje mesto privabili druge, sorodne umetnike in od svojega mesta naredili mesto z dušo, pa sploh ni pomembno ali je to mesto Ljubljana, ali Piran ali Izola, ali Maribor s Lentom.
Zato me je osebno razžalostilo, ko sta morala Katja in Paride zapreti svoj atelje, in sta šla. In da tisti zraven njiju o tem razmišljajo. Za zdaj. Hudo bo, če začnejo zapirati. Upam, da tega ne bomo doživeli in da bodo, tako kot v Ljubljani, na Ptuju, Lenartu, Trebnjem in drugje, tudi v Izoli začeli razmišljati o njih kot o ljudeh, ki delajo mesto prepoznavno in zaradi katerih prihajajo drugi in drugačni umetniki, da ga naredijo še bolj prapoznavnega. Ne pa po tem, da morajo umetniki zaradi neplačanih stroškov zapreti atelje, eventualno končati v uklonilnem zaporu, ali na cesti, ali v drugem, bolj prijaznem mestu.
Če tako obstaja. Če pa ne obstaja, ga je treba ustvariti.
Volitev še ni konec
Poročali smo že o tem, da bodo morali v sveta krajevnih sklupno-sti Livade in Halietom naknadno voliti predstavnika narodnosti. Po statutu Občine Izola je v vsakem svetu KS na dvojezičnem območju, tudi predstavnik italijanske narodnosti. Ker tega niso storili na rednih volitvah, saj ni bilo predlaganih kandidatov, je posebna volilna komisija sklenila, da bodo dodatne volitve obeh pripadnikov narodnosti v dveh KS v nedeljo 23. novembra.
Da ne bo pomote. Volijo samo pripadniki narodnosti, vpisani na posebni seznam volivcev pripadnikov narodnosti, kandidata pa sta dva, za vsako KS po eden in sicer: KS Haliaetum - Mariela Carboni Majerič in v KS Livade - Selene Mujanovič

Staro za novo
Projekt hidravličnih izboljšav se uradno in strokovno imenuje poseg s katerim želimo v obalnih občinah zmanjšati izgubo vode v vodovodnem sistemu pa tudi zamenjati stare in dotrajane cevi in tako izboljšati pritisk vode. Ti posegi se v Izoli nadaljujejo na območju Dantejeve ulice, istočasno pa se izboljšave vodovodnega omrežja izvajajo tudi na območju Šareda.
Prva faza hidravličnih izboljšav na območju Dantejeve ulice, se je pričela pri parkirišču cerkve svetega Roka, kjer so izvajalci postavili celodnevno delno zaporo cestišča, kar je med prazniki povzročalo nekaj težav, saj so se morali vozniki zelo pazljivo odločati kdo bo imel prednost, zdaj pa se delne zapore cestišča pomikajo vzdolž Dantejeve ulice, vse do balinišča Arrigoni. Dela bodo predvidoma končana sredi decembra.
Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema so se izvajale tudi na cesti Šared- Korte, kjer je bila prav tako pomična polovična zapora cestišča. Tam pa so, zaradi zaščite vodovoda, vzporedno izvedli tudi razširitev cestišča.
Del na Sončnem nabrežju noče in noče biti konec. Problematika poplavljanja Obzidne ulice ostaja nerešena in stanovalci, ki jim zdaj poplavlja še bolj kot pred pretlakovanjem in zamenjavo odtočnih cevi, so resnično jezni. Nič manj pa niso jezni mimoidoči, ko opazujejo delavce med rezanjem pravkar položenega asfalta oziroma ležečega policaja.
Volitve 2014
Danes bomo dobili nov občinski svet
Z današnjo konstitutivno sejo občinskega sveta in sprejemom ugotovitvenega sklepa o izvolitvi župana, se bo formalno začelo novo mandatno obdobje. Stari občinski svetniki bodo na funkciji približno do 17.00 ure, ko bodo novoizvoljeni občinski svetniki potrdili sami sebe.
Novoizvoljeni svetniki so svojo funkcijo začeli že včeraj, ko so jih seznanili z načinom dela in postopki pri razpravah in glasovanju v sejni dvorani. Pravo delo pša se bo začelo že danes popoldne.
Že do včeraj so morale stranke in liste posredovati pisne predloge kandidatov za Komisijo za mandatna vprašanja za potrditev mandatov (začasna komisija-do imenovanja KMVVI), ki se bo sestala danes ob 15.00 uri in pregledala ali so bili vsi svetniki in župan izvoljeni v skladu z volilno zakonodajo. Svoj sklep bo začasna komisija poslala v sprejem Občinskemu svetu oziroma svetnikom, ki bodo tako potrjevali sami sebe in župana.
Prav tako do včeraj so morale stranke in liste posredovati pisne predloge kandidatov za Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja -skrajšano KMVVI (trajna komisija), ki je gotovo ena pomembnejših, saj je kot nekakšen kolektivni občinski kadrovik.
Razmerje sil
Razmerje sil v novoizvojenem občinskem svetu sicer še ni povsem jasno, vendar je, po dosedanjih izjavah, ob županu zbranih 11 svetnikov in sicer: SD (4), SMC (4), ZZI (1), Nova lista (1) in Oljka (1). V nekakšni neuradni opoziciji tako ostajajo: Desus (4), IJN (3), Met in Izolani (2), SDS (1).
Brez narodnosti je razmerje sil v občinskem svetu 11:10. Jeziček na tehtnici bosta tako predstavnika narodnosti, ki lahko s svojo odločitvijo nagneta tehtnico na eno ali drugo stran.
Nekaj pa je tudi jasno. Vsi govorijo o sodelovanju in zavračajo logiko glasovalnega stroja. Morda pa bo tokrat le čutiti nekaj demokratičnega duha tudi v dvorani na Kristanovi.
Tako kot v primeru ostalih odborov in komisij ima tudi ta komisija devet članov oziroma predsednika, podpredsednika in sedem članov. Kako bo sestavljena bodo odločali občinski svetniki na svoji prve, za nekatere “krstni” seji in gotovo bodo hitro spoznali nekaj zakonitosti parlamentarne demokracije.
Gotovo se bo zapletlo že pri sestavi komisije, saj si koalicija vedno prizadeva za čvrsto večino v tej komisiji, opozicija pa seveda meni drugače. V našem primeru bi, glede na volilni rezultat, imeli razmerje 5:4.
O stalnih prebivališčih
Upravna enota Izola je ustavila postopek ugotavljanja stalnega prebivališča župana Igorja Kolenca z ugotovitvijo, da ne more z gotovostjo ugotoviti, kje ima stalno prebivališče. Tudi zaradi take odločitve si je menda prislužila prijavo na protikorupcijsko komisijo.
Toda, to ni edino tovrstno vprašanje v izolskem občinskem svetu. Slišati je namreč, da v Izoli menda ne živi niti svetnica SMC, Marisa Višnjevec Tuljak, ki naj bi živela v Luciji, znano pa je tudi, da v Miljah dejansko živi svetnik narodnosti, Felice Žiža. Bodo v komisiji za potrditev mandatov govorili tudi o tem?
Izolska občina je odstopila svojo sejno dvorano za srečanje in predstavitveni sestanek projekta MRAVLJA, ki bo v torek, 11. novembra med 10. in 12.00 uro.
Projekt Mravlja temelji na povezovanju in delitvi znanja. Njegovi ustanovitelji (člani podjetja MBA Holding) si želijo z aktivnim vključevanjem podjetij in njihovim povezovanjem, ustvariti boljše poslovno okolje v Sloveniji. V okviru projekta bodo obiskali vse slovenske občine in lokalnim podjetnikom predstavili razvojne možnosti. V prvem koraku bodo na skupinskih delavnicah podjetjem ponudili brezplačno pomoč. V drugem koraku pa se lahko podjetje odloči za posamično svetovanje. Ob podpori mentorja jim v sklopu projekta Mravlja lahko naredijo tudi hitro analizo podjetja in pripravijo poročilo s konkretnimi smernicami za nadaljnje ukrepe in kontakte. Cilj projekta je, da s povezovanjem in mreženjem na terenu soustvarjajo različne poslovne priložnosti in rešitve.
Vse lepo in prav, toda ni povsem jasno, kaj pri tem počne Občina Izola, saj v Sloveniji ta trenutek deluje vsaj 20 podobnih skupin, ki mrežijo svojo ponudbo in povpraševanje, zato je takšno priviligiranje ene od skupin najmanj nekorektno.
0 “TU” in o “TAM”
piše: Neda Pagon
Od davnih časov velja, da si morajo popotniki in novoselci v novem mestu/kraju ogledati tržnico in pokopališče. Tako tržnica kot pokopališče razkrivata kulturo potreb in porabe, in ne prvo ne drugo nista realna, ampak sta umetno, včasih prav umetelno, zahrbtno vcepljena v zavest.
Prva, tržnica, da razkriva, kako kaj ljudje živijo, kako trošijo in za kaj, kako se udinjajo mantram potrošniške oziroma reklamne industrije (ki se pogosto skriva pod okriljem prizadevanj za zdravo, e ko in bio hrano) in koliko se trmoglavo oklepajo klobase, ocvirkov in zelja. Poglej, kaj se meče stran in zvedel boš, s kom imaš opravka, bi se lahko priredilo znani rek.
Baje je Aristotel hodil vsak dan na tržnico, da bi videl, česa vsega ne potrebuje... A tega še danes nismo posvojili, tudi na izolski tržnici ne. Ta nudi več sejmarskega hrupa kot družabnega kramljanja, več heterogenega vrišča kot raznovrstne hrane, več kramarske nad-ležnosti kot sosedskega, pristnejšega srečevanja.
Ob drugih, občasnih tržnih prilikah in na drugih mestih, zna Izola ponuditi presežek, na tem lepem mestu pod košatimi dresevi pa ji to ne uspe. A o tem morda še kdaj.
V Izoli je odkrivanje načina sobivanja z živimi in mrtvimi prav preprosto in tudi prav povedno. Obe komunalni napravi delujeta petek in svetek, tržnica je tu in za zdaj, pokopališče je tam in za nekoč.
A je pravzaprav več življenja in družabnega sobivanja na pokopališču, kraju, ki da razkriva civilizacijsko raven prebivalcev prav z odnosom do rajnkih. Že res, da je z njimi lahko, z njimi se ni mogoče prepirati, lahko jim kvečjemu povemo, kar mislimo , da jim gre - pa si nikoli nismo upali - ali jim priznamo kaj, česar za življenja nismo znali. In vendar je tu pokopališče več kot kraj spomina - je kraj veliko bolj trajnega spomina, ne samo na zapovedani praznik, ker je namreč kraj živahnega sprehoda (kako pravilno: med ulicama dveh največjih literanih mož !)kjer se med spomini srečamo z živimi someščani, ker se ob rajnkih živi počutijo žive in z zelo živimi skupnimi problemi.
Izolsko pokopališče ima vsak dan vse, kar imajo veliki - in včasih kaj več, gotovo pa drugače: tu “igrajo tišino”.
Spada med storitve podjetja in gotovo za to storitev ne velja “za mal dnarja mal muske “.
Neda Pagon, urednica, publicistka, prevajalka in doktorica sociologije kulture, sodi med najvidnejše slovenske intelektualce. Največji del svoje življenjske energije je namenila slovenskemu založništvu, izdajanju vrhunske družboslovne in humanistične literature. Še posebej je svoj pečat knjižni ustvarjalnosti vtisnila kot dolgoletna urednica in sodelavka založbe Studia humanitatis.
I
Novi časi
Center brez direktorja
Na ponedeljkovi seji sveta javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve, je odstopil direktor Andrej Bertok. Povedal je, da odstopa iz osebnih razlogov, vzroki za težave Centra pa niso osebne narave.
Dejstvo je, da je bil izolski Center za kulturo, šport in prireditve rojen pod nesrečno zvezdo. Malo je bilo tistih, posebej članov različnih društev, ki so verjeli napovedim, da jim bo z ustanovitvijo Centra bolje, da bodo lahko pod skupno streho lahko dobili več denarja, ter lažje prišli do sponzorjev za njihovo dejavnost. Realnost je drugačna. Za delovanje Centra gre skoraj polovica denarja namenjenega športu ali kulturi, res pa je tudi, da se iz tega denarja plačuje nujno potrebne delavce, od vzdrževalcev do tehničnega osebja, ki bi jih sicer morali plačevati klubi sami. Center ne jemlje denarja društvom, res pa je, da ne pridobiva novega, kar je v teh časih zelo težko.
Z ustanovitvijo Centra sta svojo vlogo izgubili dve pomembni inštituciji, Zveza športnih društev in Zveza kulturnih organizacij, ki sta bili dotlej mesto za dogovarjanje o delitvi proračunskih sredstev. ZKO-ja ni več, čeprav so ga v nekaterih občinah še ohranili, tudi ZŠD je izgubila na pomenu in nekaj let životarila, se preimenovala v Športno zvezo in po dolgih letih, s prihodom predsednice Alenke Šarkanj spet pridobiva pomembno mesto v izolskem športu.
Pomanjkanje denarja
V Centru se, tako kot vsi javni zavodi, soočajo s problemom pomanjkanja denarja, kar samo po sebi ni nič posebnega. Njihova posebnost pa je, da morajo 25% denarja za plače zaposlenih ustvariti sami, kar seveda ni preprosto, zato je morala letos Občina zagotoviti sredstva v celoti. Prav tako mora občina iz proračuna pokrivati redno vzdrževanje osnovnih sredstev, čeprav že nekaj let poskuša ta strošek prenesti na klube. To bi ogrozilo eksistenco večine klubov, ki uporabljajo objekte v upravljanju Centra, zato tega, tudi po zaslugi Športne zveze, niso realizirali.
Odstop direktorja
Odstop direktorja Centra je bil nekoliko nepričakovan, čeprav je bilo slišati, da si išče drugo zaposlitev in da za nekatere svoje projekte enostavno nima dovolj podpore oblasti. V svojem pojasnilu za bralce Mandrača pa je povedal:
“Po dveh letih dela se poslavljam s funkcije direktorja izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve zaradi novih delovnih izzivov.
Ker me sprašujete o svojem razmišljanju o Centru, bi rad na tem mestu izpostavil predvsem njegovo vlogo v naši občini, ki je velikokrat nerazumljena, če ne celo podcenjena. Center je namreč v pravem pomenu besede stičišče različnih interesov in aktivnosti okoli katerega se vrti družbeno dogajanje v občini. Izola pa je prepoznavna v širši okolici kot mesto z obilico športnih aktivnosti in uspešnih športnikov, kot tudi mesto s pestrim kulturnim dogajanjem in odličnimi kulturnimi ustvarjalci.
Lahko ocenim, da so bili odnosi z ustanoviteljem in ostalimi javnimi zavodi, ustanovami ter društvi dobri v teh dveh letih in daje bilo delo zelo pestro. V zadnjem obdobju je Center doživel večjo prepoznavnost in veliko truda smo vložili v promocijo neštetih aktivnosti. Rezultat trdega delaje viden v občutnem porastu števila obiskovalcev vseh naših prireditev. Zato bi se rad javno zahvalil vsem sodelavcem in seveda vsem tistim, ki so mi zaupali in me podpirali.’’
Kaj pa zdaj?
Takšen položaj Centra ni nič novega. Zgodil se je že pred dvema letoma in takrat je vlogo v.d. direktorja Centra prevzel Branko Pišlar, ki je bil takrat in je tudi danes predsednik sveta zavoda. Zato se zdi najbolj racionalna rešitev njegovo ponovno imenovanje, saj pozna delovanje zavoda.
Seveda bi lahko začasno vodenje prevzel tudi kdo od zaposlenih ali pa kdo tretji, ki ima izkušnje na enem ali drugem področju, žal pa je že slišati, da naj bi se zgodilo še eno politično kadrovanje, povezano s podporami v času volitev. Mef

POT IZ MRTVILA
piše: Slavko Samotorčan
Če sodite med naročnike ali redne bralce Mandrača, veste, da izhaja ob četrtkih. Ob četrtkih si lahko vzamemo tistih nekaj minut, da v miru preletimo informacije o dogajanju v našem mestu. Četrtek je dan za Mandrač. Malo manj pa nam je znano, da ob četrtkih potekajo tudi redne seje izolskega občinskega sveta. Verjetno v teh trenutkih, ko prebirate te vrstice, poteka prva, konstitutivna seja izolskega občinskega sveta. Triindvajset svetnikov in župan, naši legitimni, demokratično izvoljeni predstavniki, v našem imenu odločajo o naši bodočnosti in o bodočnosti našega kraja. Prav je, da temu dogodku namenimo nekaj vrstic.
Naj najprej povem, da je za mano osem let delovanja v občinskem svetu. Dovolj, da sem spoznal realnost izolskega političnega prostora. Dovolj, da ločim med sejalci lepih fraz in iskrenimi, družbeno odgovornimi predstavniki ljudstva. Priznati moram, da si glede dobronamernosti, poštenosti in transparentnosti političnega delovanja, ne delam več utvar. O dogajanju v naši občini imam bolj ali manj realno podobo. Če bi našo družbeno politično podobo podal kratko in zgoščeno, le v nekaj stavkih, morda z enim samim stavkom, potem bi rekel: V naši občini, v našem mestu, vlada družbeno mrtvilo.
Družbeno mrtvilo je naša realnost. Njegova podoba je jasno zaznavna in zajema praktično vse plasti družbenega življenja. Zajelo je našo občino, naše javne zavode, naše organizacije in podjetja. Naselilo se je celo v naša civilna gibanja in naše družine. Tudi v mojo družino. In verjetno tudi v vašo. Pod podobo živahnega mediteranskega mesta se skriva veliko brezbrižnosti, naveličanosti, negativnosti, vsakovrstne človeške nizkotnosti.
Poti iz mrtvila nedvomno obstajajo. Rešitve so, možnosti izhodov iz mrtvila je nešteto. Tako na splošnem, družbenem, kot tudi na osebnem, družinskem nivoju. Potrebno je le nekaj poguma. Potrebno je upati si.
Ko pomislim na sejo izolskega občinskega sveta, pomislim na mrtvilo na naj višjem družbenem nivoju. Župan bo ob sebi zbral koalicijo, enostavno večino in z njimi oblikoval strategijo političnega vodenja občine. Priprave na seje bodo bolj ali manj skrite pred opozicijo in javnostjo. Točke dnevnega reda posamezne seje bodo znotraj pozicije dorečene, usklajene in glasovalni stroj bo - z zanemarljivim vplivom opozicije- stekel. Taka je naša občinska politična realnost. Kot vsa leta doslej. Mrtvilo, brez izhoda.
Morda ga boste našli v kratki zgodbi z dvema zaključkoma:
Živel je kmet, veleposestnik z dobro in rodovitno zemljo. Imel je 23 otrok. Dvanajst jih je imel rad. Za ostalih enajst mu ni bilo mar. Z dvanajsterico je načrtoval in sodeloval, delal in se veselil. Od ostalih enajst, jih je nekaj užaljeno molčalo, nekateri so se resignirano umaknili, drugi glasno protestirali. Oče je posestvo vodil z bolj ali manj trdo roko. Med otroki ni bilo ne ljubezni, ne sodelovanja. Veliko je bilo preračunljivosti in prepirov. Kljub dobri zemlji in dovolj delovne sile, je delo na kmetiji zastalo in posestvo je kmalu zašlo v dolgove.
Druga zgodba ima isti uvod. Za razliko od prve zgodbe, je kmet vse otroke, klub njihovi različnosti imel enako rad. Spodbujal jih je k ustvarjalnemu življenju, sodelovanju, pripadnosti družini, k odgovorni skrbi za posest in medsebojne odnose. Kljub občasnim napetostim in konfliktom zaradi različnosti, je v rodbini vladala sloga. Oče je posestvo lahko vodil umirjeno in z blago roko, medsebojno spoštovanje, delavnost in skrb za skupno dobro, je kmalu rodilo sadove.
Kaj mislite, katero zgodbo nam bodo uprizorili naš župan in člani občinskega sveta?
Slavko Samotorčan je po izobrazbi zobozdravnik, po življenskem sloga tekač, alpinist in padalec, po ljubezni pevec in kulturnik, po prepričanju pa produhovljen, razmišljajoč človek, dva mandata izolski občinski svetnik in zato bolan, ki nam ima kaj povedati.

Usklajevanje za RUP še poteka
Občinski svet je PUP že sprejel, a to očitno še en pomeni, da je dokončen. V teh dneh so ga namreč ponovno odprli z namenom, da bi od Zavoda za kulturno dediščino dobili "popust” na strogost v planskih celotah 8 in 9.
V digitalnih uradnih objavah Občine Izola so pred dvemi tedni objavili Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje občine Izola.
Kot je znano, je občinski svet aprila sprejel PUP za podeželje, ki pa je dvignil veliko prahu, predvsem zaradi določila, da v planskih celotah 8 in 9, ki zavzemata takorekoč celoten izolski amfiteater, ni dovoljena gradnja vkopanih objektov.
Da je določba zelo neprijazna do lastnikov in zakupnikov zemljišč na tem območju se zavedajo tudi na Občini, zato so na prej omenjeni seji občinskega svetu tudi sprejeli sklep, da se PUP-po-novno odpre z namenom, da bi določila na tem območju naredili prijaznejša do uporabnikov.
Še kaj upanja za kažete?
Kot je povedala županova svetovalka Kristina Zelič, so PUP ponovno odprli zato, da bi se ponovno poskušali uskladiti z nosilci urejanja prostora.
“Za planski celoti 8 in 9 je najpomembnejše usklajevanje z
Drago prodali poceni kupili
Območje izolske ladjedelnice so lastniki za 21 milijonov Eur prodali podjetju Oil metal compa-ny, zdaj bi ga za par milijonov kupili nazaj.
Območje ladjedelnice, po propadu izolske industrije, postaja čedalje bolj zanimivo za turizem. Zemljišče, ki je v lasti Kraškega zidarja in Konstruktorja, pa je del stečajne mase propadlih gradbenih podjetij. Ti sta zemljišče kupili od podjetja Oil metal company za 40 milijonov evrov, izklicna cena za drugo držabo pa je postavljena na 4,8 milijonov evrov.
Zanimivo je, da se za nakup poteguje tudi Jahtni center Izola, katerega lastnik je Viljem Orel, ki je prav to zemljišče pred sed-
mimi leti prodalo Oil meta com-pany-ju za 21 milijonov evrov. Dodatno pa zgodbo začini tudi tožba stečajne upraviteljice Kraškega zidarja, ki toži Jahtni center, da že tri leta, od stečaja gradbinca, niso plačevali najemnine za zemljišče, na katerem še vedno opravljajo svojo dejavnost. Ti pa pravijo, da se v primeru stečaja avtomatično prekine najemna pogodba, s stečajno upraviteljico pa se v tem času niso uspeli sestati.
Zavodom za kulturno dediščino. Ugotovili smo, da bi bilo bolje, če PUP sprejmemo in šele nato poskušamo prepričati nosilce urejanja prostora o potrebah kmetovalcev na tem območju. ”
Kot je povedala Zeličeva, to še vedno ne pomeni, da jim bo to tudi uspelo, ampak vseeno ostaja upanje, da lastnikom pomožnih objektov in rastlinjakov na tem območju morda ne bodo rušili.	am
Koristno in nujno bi bilo, da se vse strani, ki bodo odločale o izvajanju Odloka na podeželju, sestanejo in ugotovijo, kakšne posledice Odlok prinaša za Izolo kot celoto, še posebej pa za kmete, zakupnike Sklada in za lastnike zemljišč. Smiselno bi bilo tudi, da te svoje ugotovitve ali predloge nato objavijo v občinskih glasilih. Smiselne in spodbudne odločitve (rešitve), bi zmanjšale nastalo jezo, dvome in posledične zastoje delovanja koristnikov zemljišč. Le kdo bo v tako nesigurnem stanju načrtoval kmetovanje, ko razmišlja, kaj vse bodo našli nelegalno zgrajenega, kaj vse mu bo naloženo in koliko novih stroškov bo pri tem nastalo. Že tako smo soočeni s problemom, kaj vse storiti, da bi zmanjšali posledice vedno bolj neugodnih klimatskih razmer...
Pri ocenjevanju ukrepov v Občini, so premalo upoštevani interesi uporabnikov s statusom kmetov in zakupnikov na manjših in srednjih površinah zemljišč. Obdelovalci vrtov (poimenujejo jih vrtičkarji) pri tem sploh niso vključeni, toda tudi oni prispevajo k samooskrbi. V mnogih občinah se za njihov obstoj in za pogoje delovanja bolj potrudijo. Eno bistvenih vprašanj za življenje in delo ljudi v Izoli, še posebej za kmete ter prej omenjene zakupnike pa je: ah bodo nova slovenska in občinska vodstva spoznala, če morda doslej še niso, da je samooskrba s »prehrano« eno prioritetnih vprašanj danes in še bolj v prihodnosti. Prav od omenjenih kmetov in zakupnikov lahko pričakujemo več in bolj kakovostne izdelke za trg, ne pa od multinacionalk. Ne vemo še natančno koliko je gradenj, ki ne ustrezajo sprejetim zahtevam in kaj predstavlja njihovo prilagajanje Odloku. Dobro pa se zavedamo tega, da temeljev ni tako enostavno zamenjati kot strehe, vrat in oken..., praktično je potrebna ponovna gradnja. Toleriranje gradenj do 1963 ne zadovoljuje! Kje pa je bila država 20 let pred tem datumom? Če pa upoštevamo, da je država in občina z njo skoraj pol stoletja tolerirala razne gradnje, potem je treba biti v terjanju reda bolj tolerantni, ah drugače povedano - razumevajoči. Trmoglavo vztrajanje na posameznih omejitvah, bi zahtevalo ogromno dela in stroškov.
Objaviti je treba določbe o razpisu pogodb za zakupnike, ki so navedene v pravilniku Sklada, kajti v Izoli je vedno več ugibanj, razburjanja, pa tudi nepoznavanja stanja. Pojavlja se bojazen, da bodo na razpisu imeli prednost kmetje, tudi iz drugih krajev Slovenije. Tisti, ki so takšne določbe sprejeli, so spet našli ugodno področje t.j. zemljo, kjer bi omogočili bogatim kmetom več prednosti kot ljudjem, ki leta in leta na tej zemlji marljivo in trdo delajo. Določila so podobna nekdanjim prevzemom podjetij in največkrat tudi njihovemu propadu. Ne predstavljamo si, da bi imelo slovensko in izolsko kmetijstvo od takšne zakonodaje korist, licitiranje pa lahko poveča samo prihodke Sklada, ki je sedanjo sitiacijo že izkoristil s povišanjem najemnin. Licitiranje za pogodbe na zakupnih zemljiščih, ima osnovi motiv v novih prihodkih države, višjih profitih »znanih« interesentov, ne pa povečanje samooskrbe in pametnega gospodarjenja. Če bi bilo določilo o prednostih in licitiranju objavljeno v Pravilniku Sklada, bi zakupniki reagirali že ob sprejemanju Pravilnika. Je bilo to namerno zamolčano?
Zakupniki manjših in srednje - velikih zemljišč, pa imamo tudi s svojimi problemi potrebe po izmenjavi stališč in izkušenj. V kolikor se ne bo našel ustrezen interesent za sklic posvetovanja, bomo to vlogo prevzeli v skupini 20 zakupnikov s Pivola in Polja, in se povezah z novim Občinskim vodstvom. Za skupino Pivol, Polje M. Miklošič
Pogovor - Marko Gregorič
Mlada kri v vodstvu italijanske skupnosti
Marko Gregorič je morda mlad, ampak ima jasne ideje o tem, kako bi lahko italijanska manjšina v Izoli pogledala iz “geta” in postala aktiven člen izolskega živžava. Ampak za začetek bo treba poskrbeti, da se bo izolska mladina zavedala, da je dvojezičnost blagoslov, ne pa prekletsvo.
Pred dvema tednoma je Samoupravna italijanska skupnost iz Izole dobila novega predsednika. To je Marko Gregorič, ki je zadnja leta delal pretežno kot novinar na Radiu Capo-distria in v uredništva il Mandracc-hio, že nekaj časa pa skrbi za evropske projekte za italijansko unijo.
-	Kako bi se predstavil Izola-nom, ki te še ne poznajo?
. Sem Marko Gregorič, Izolan po duši in v Izoli živim od vedno. Hodil sem na osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri, nato na italijansko gimnazijo v Piran, študiral pa sem na Univerzi v Trstu. Delal sem na Radio Capodistria, trenutno pa sem europrojektant v pisarni Evropa na italijanski uniji v Kopru. Tam se ukvarjamo z evorpskimi projekti vezanimi na kulturo, na socialne zadeve in na medkulturni dialog, poleg tega pa veliko sodelujemo s slovensko manjšino v Italiji. No, in dvajsetega oktobra so me na skupščini izglasovali za predsednika italijanske samoupravne narodne skupnosti.
-	Si sploh razmišljal o tem, da boš postal predsednik?
-	Z doktorjem Feliciem Žižo sva začela sodelovati pred šestimi leti, pred štirimi leti pa smo z listo nastopili na volitvah za samoupravno narodno skupnost. Takrat smo pripravili alternativni program takratni oblasti, ampak sam nisem prišel v skupščino, saj smo imeli le štiri predstavnike od devetih, letos pa smo jih dobili kar sedem. Ravno ta rast pa nam pove, da smo na dobri poti in da so se volivci jasno izrekli o želji po spremembah, pa ne samo v imenih, ampak tudi v programu. Danes se veliko govori o tem, da sem mlad in da gre za generacijsko menjavo, ampak to je le nek podatek. Tista prava sprememba je predvsem v programu dela.
-	Lista je dobila tudi oba predstavnika narodnosti v občinskem svetu, kar je bilo kar nekoliko nepričakovano.
-	Ja, predvsem za Ambro Šlosar Karbič, ki je kandidirala prvič. Udarec za dosedanjo oblast je bil velik, saj so izgubili tako predstavnika v občinskem svetu, kot
večino v skupščini, a je prav zaradi tega toliko večja odgovornost na nas, da bomo dobro delali.
-	Zadnja leta je na našem območju opaziti veliko težav na področju dvojezičnosti, a o tem je bilo le malo govora.
-	To je vsekakor ena glavnih točk našega programa, namreč dvojezičnost. Za nas dvojezičnost ni to, da se zapremo v razne sobe in seje in govorimo o tem, kako so kršene naše pravice. Zadnje študije kažejo, da je Italijanščina četrti jezik na svetu kar se tiče zanimanja in znanja. Opažamo pa, da v Izoli, pa tudi na Obali nasplošno, italijanščina doživlja nekakšno marginalizacijo. Kot italijanska narodna skupnost mislimo, da je konkreten problem znanje italijanščine pri osnovnošolcih, ki zaključijo šolanje na slovenskih osnovnih šolah. Opozorili so nas namreč, da ti učenci nimajo dobrega znanja Italijanščine in tukaj bomo morali kot Obalna samoupravna skupnost sodelovati z Zavodom RS za šolstvo iz Kopra in pomagati šolam z organizicijo seminarjev ah tečajev, da bi pospešili in poboljšali raven učenja italijanskega jezika. Kar je nam znano, je program italijanščine pretežek, kar ima na koncu na učencih obraten efekt, saj drugi jezik okolja takorekoč zasovražijo, ta nesimpatija do jezika pa se hitro prenese na manjšino samo. Predvsem pa moramo organizirati projekte, ki so odprtega značaja, takšne, ki se ne izvedejo samo v Manziolijevi palači in se tam tudi zaključijo, kjer si sami sebi pripovedujemo zgodbe. Moramo italijanski jezik na konstruktiven način promovirati med prebivalstvom, tudi s skupnimi projekti.
Če povem samo primer, ko založba Mandracchio pripravi lepo knjigo o zgodovini Izole, bi lahko pomislili, da bi jo, tudi s pomočjo evropskih sredstev, prevedli v slovenski jezik, pač za tiste, ki italijanščine ne razumejo. Preveč smo bili samozadostni in normalno je, da izvajamo projekte za pripadnike manjšine, a moramo biti bolj sodobni, bolj evropski in promovirati moramo tako italijansko, kot tudi izolsko kulturo. Ta pa je mešanica italijanske in slovenske kulture in to je tudi naša duša. Če Izoli odvzamemo to mešanico, ta ne bi bila več takšna, kot je.
-	DOlgo časa so imeli pedagogi pomoč pri televiziji, saj je tukajšnje prebivalstvo osnovno znanje italijanskega jezika črpalo ravno iz programov italijanske televizije, danes, ko pa tega ni več, se sistem ni prilagodil na nove razmere, torej na otroke, ki pridejo v šolo pogosto brez kakršnegakoli znanja drugega jezika okolja.
-	Ja, italijansko televizijo smo gledali zato, ker so bile risanke na Italija 1 za otroke toliko bolj atraktivne, kot tiste na slovenskih programih. Pač, otroci smo raje gledali Kenshirota kot Lole-ka in Boleka in ravno zaradi tega je televizija veliko pripomogla in veliko naredila za to izolsko mentaliteto. Prav tako tudi smisel za humor, ki je v Izoli zelo poseben in povsem drugačen kot tisti, ki ga imajo na kontinentu. Danes pa je vloga televizije toliko manjša, ker domače programske sheme nudijo več, pa še internet je tukaj.
-	Otroci bi se morali navaditi italijanskega jezika kako drugače?
-	Več znaš, več veljaš in znanje še enega jezika je lahko le dobro. Moramo delati na tem, da je italijanska kultura sestavni del Izole in je to, da živimo v nekem mestu, kjer sta doma dva jezika, lahko samo dobro. Marsikje na svetu ljudje poznajo samo en jezik, mi pa imamo dva domača, ob tem, da se lahko naučimo tudi hrvaški jezik, kar je naša dodana vrednost in naše bogatstvo in to moramo ceniti. Naše poslanstvo je, da ljudem dokažemo, da je znanje Italijanščine dobra stvar in ljudi ozavestimo, da smo lahko srečni, da živimo v mestu, kot je Izola.
-	Italijanščina je vendarle jezik kulture.
-	Ja, je jezik Dante Alighierija. Poleg tega pa nam znanje italijanskega jezika odpre marsikatero poslovno možnost. Naj ponovim, da se moramo zavedati, da smo lahko srečni, da smo Izolani, da živimo na tem območju, ki ima eno bogatejših zgodovin v Sloveniji. Je pa zdaj vprašanje, če bi hoteli gledati samo zadnjih šestdeset let, ah pa še kaj več.
-	Čaka vas težko delo, saj imamo v Izoli dve ločeni italijanski skupnosti, ki tudi delujeta povsem ločeno.
-	Veliko govorijo o tem, da se člani ene ah druge ne marajo, a to sploh ni res. Zavedati se moramo, da sta obe skupnosti Italijanov predvsem društvi in zato delujeta kot takšni, kar pomeni, da bi jih lahko imeli tudi deset. Mislim pa, da moramo, kot samoupravna narodna skupnost, narediti nekaj več, da se odpremo izolski družbi. Že res, da smo člani narodne skupnosti, a smo tudi Izolani. In postati moramo pomemben akter v Izolskem življenju. Nismo neko samostojno telo, ampak smo sestavni del Izole in kot takšen moramo tudi mi pripomoči k njenemu razvoju. A da bi prišli do tega je seveda prvi korak ta, da se naše pravice, ki so sicer zelo dobre, tudi spoštujejo.
-	Dobra novica je, da je število učencev prvega razreda OŠ Dante Alighieri letos rekordno.
-	Seveda in tukaj moram pohvaliti dobro delo ravnateljice Simone Angelini, kot tudi šolski program. Vloga italijanske šole za manjšino v Izoli je ključnega pomena, saj vsak učenec, ki zaključi šolo, pozna tako italijanščino, kot slovenščino. Šola je ključni faktor pri ohranjanju italijanske identitete, jezika in kulture v Izoli in brez nje bi že zdavnaj izginili.
AM
Naši posli
Tudi boškarin je med izbrisanimi
Istrsko govedo oziroma po domače boškarin v Sloveniji nima statusa avtohtone živali, to pa zato, ker v času, ko so zapisovali avtohtone vrste, ga pri nas ni bilo več. Zgodba hudo spominja na tisto z izbrisanimi, kjer birokracija po dolgem in počez vozi preko zdrave pameti.
Istrsko govedo, poznano kot boškarin, pripada skupini podolskega goveda. Pred časom je bil boškarin zelo razširjen na območju Istre pa vse do Krka, nato pa je prišlo do mehanizacije kmetovanja in število teh živali je doživelo hud upad.
V Sloveni] i j e tako povsem izumrl, na Hrvaškem, kjer je število boš-karinov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja padlo na vsega nekaj ducatov primerkov, pa še ti so bili raztreseni po celem območju Istre, pa so ga s raznimi programi vendarle uspeli rešiti. Med drugim jim je to uspelo tako, da so na tržišče ponudili meso boškari-nov, ki danes velja za pravo etno gastronomsko specialiteto.
A če so Hrvati iz domače avtohtone vrste uspeli narediti zgodbo, je v Sloveniji situacija povsem drugačna. V čezmejni projekt APRO za trajno zaščito istrskega goveda so pri Kmetijsko gozdarskem zavodu iz Nove Gorice pred dvema letoma uvozili deset brejih krav boškarina, te pa so naselili na kmetijo v Prapročah pri Podgorju. Danes čreda šteje 24 boškarinov, za katere sicer vlada veliko zanimanja, a tega bi bilo verjetno še več, če ne bi bila slovenska zakonodaja tako toga in bi istrskemu govedu priznala status avtohtone živali. A ker, kot rečeno, jih v času “cenzusa” ni bilo na našem območju, trenutno tega statusa nimajo in brez spremembe veljavne zakonodaje bi ga tudi težko dobile, saj je za to potrebna čreda vsaj petdesetih primerkov, ki živijo na našem območju pet generacij.
O tem, kako lahko boškarina izkoristimo v gastronomske in s tem turistične namene, pa smo povprašali Ines Rušnjak, ki je med dnevi tartufov v Livadah pri Motovunu predstavljala stojnico Azrri-ja, Agencije za ruralni razvoj Istre.
-	Kaj je agencija za ruralni razvoj Istre?
-	Preprosto povedano, pomagamo ruralnemu razvoju Istre, med drugim tako, da odkupujemo meso boškarina, ki je še pred kratkim bil pred izumrtjem.
Kmetom pomagamo s sofinan-
ciranjem hrane za govedo, nato pa tudi odkupimo meso boškarina. Še pred desetimi leti je bil boškarin pred izumrtjem, s tem programom pa smo spodbudili, da jih vedno več kmetov vzreja.
-	S tem, ko ste začeli pripravljati salame iz boškarina, ste žival rešili pred izumrtjem? Zveni paradoksalno.
-	Res je, ampak je uspelo in na enak način se zdaj trudimo tudi z oslom ter upamo na podobne rezultate, saj je oslov v Istri čedalje manj.
-	Pripravljate tudi salame iz jelena in divje svinje. Verjetno tukaj ne gre za podobne težave, kot z boškarinom ali oslom, kajne?
-	Tako je. Tukaj govorimo o tipičnih istrskih izdelkih, sicer pa lovski zvezi pomagamo tako, da odkupimo meso divjačine in s tem pripomoremo k njihovemu delovanju.
-	Ste nekakšna zadruga?
-	Lahko bi tako rekli, ja, s tem, da smo edina agencija na Hrvaškem, ki ne samo, da odkupi meso, ampak iz tega mesa tudi sami proizvajamo izdelke.
-	In izdelki so tradicionalno istrski?
-	Seveda. Salame pripravljamo naprimer z malvazijo, z istrskim teranom ali s tartufi, ki so prav tako tradicionalno istrski, posebej za območje okoli Motovuna. Poleg tega pa moram poudariti, da salame ne dimimo ampak jo samo sušimo, kot se je to nekoč počelo v naših krajih. Salame ali klobase sušimo 24 do 32 dni, da se meso naredi oziroma, da dozori, poleg tega pa ne uporabljamo nobenih konzervansov.
začimbe pa so prav tako tiste naše, žajbelj, materina dušica, rožmarin, lovor, skratka tiste, ki so jih uporabljali nekoč.
-	Kakšna pa je kakovost mesa boškarina? Glede na to, da je bil pred izumrtjem, verjetno njegovo meso ni posebej cenjeno, ali se motim?
-	Boškarine so nekoč uporabljali predvsem na njivah, a ko je prišlo do modernizacije, niso bili več potrebni.
Meso pa je treba pripraviti na
zelo specifičen način. Najprej ga pustimo v vakumu pri določeni temperaturi tam nekje do dveh mesecev, in v tem času zorenja dobi meso dober okus, nato pa ga je treba še na poseben način pripraviti. Če bi ga pripravili tako, kot se pripravi klasično govedino, ne bi dobili tako dobrega okusa. In zanimivo, tudi če bi navadno kravje meso pustili toliko časa zoreti, ne bi bilo tako okusno, kot je boškarino-vo. Boškarinovo meso je iz tega vidika zelo posebno.
-	Pa je zanimanja za to specialiteto?
-	Je nekaj novega in drugačnega, posebej za nas, ki smo navajeni na svinjske salame in klobase, ampak opažamo, da je ljudem všeč. In všeč jim je tudi to, da meso ni dimljeno in tako dejansko čutimo vse podrobnosti v okusu. Ja, lahko rečem, da je veliko zanimanja.
AM
Po ponirkih še labodi
Da se dogajajo klimatske spremembe verjetno ni potrebno posebej poudariti. Zadnja leta v naših krajih dopustuje vse več ptic, ki tukaj sicer niso nikoli bile doma, zadnji, ki je prišel na izvidnico v Izolo pa je sivi labod. Ta si je vzel čas in si ogledal izolski akvatorji, [i-ter tudi parkirišče na Lonki, kjer je veselo tacal in ni kazal nobenega znaka strahu ali nelagodja. Sicer pa se labodi zadnje čase ustavljajo tudi v solinah, kjer pa niso najbolj veseli nad njihovim obiskom, saj nimajo naravnega sovražnika in so odlični lovci. Nekaj takšnega, kot ljudje.
Prihaja Martinova regata
V	pričakovanju točk
Po tednu dni premora bodo izolski rokometaši znova stopili na parket. Ta vikend bo Kraška samevala, saj v soboto odhajajo v Sevnico k tamkajšnji istoimenski ekipi. Sevničane so naši fantje pred nekaj tedni premagali v pokalnem tekmovanju in če bi bilo to edino merilo, bi lahko računali na lahko zmago. Vendar tokratni tekmeci igrajo v pokalnem dvoboju drugače kot v prvenstvu. Imajo enako bilanco nastopov in enako število točk kot Izolani, so pa spričo boljše gol razlike trenutno mesto pred Izolo. Tako kot slednja so tudi oni še brez domače zmage, zato gre pričakovati velik tekmovalni naboj.
Na zadnji tekmi proti Celju so bili naši rokometaši zaradi poškodb in drugih obveznosti precej zdesetkani. Tokrat bo poškodba doma še zadržala organizatorja igre Andraža Velkavrha, sicer pa naj bi bila ekipa popolna. Izola ima doslej le eno zmago in sicer s prvega gostovanja pri Krškem. Zadnji poraz jo je potisnil na dvanajsto mesto. Sevnica je, po seriji težkih nasprotnikov (Gorenje, Trimo, Celje...), tekmec po meri. Želje in ambicij Izolanom ne manjka, potrebno bo le še tekmo odigrati na način, ki ga znajo in zmorejo.
V	primeru zmage bi Izola napredovala zgolj za eno mesto, saj za Slovenj Gradcem zaostaja za štiri točke. Po Sevnici se bodo igralci Istrabenz plinov doma pomerili z Mariborom, zatem pa jim do konca prvega ciklusa tekmovanj ostanejo še dvoboji s Škofjo Loko, Slovanom (Kraška) in Svišem.
3.SNL-zahod
Rezultati 11. kroga
II Bistrica : Tabor S 1:1 (0:1) Portorož Piran : Brda 0:6 (0:2) Cerknica : Jadran D 0:0 (0:0) Adria : MNK Izola 0:3 (0:1) Ajdovščina Škou : Bilje 1:0 (0:0)
Četrta zaporedna zmaga. Sledi boj za prvo mesto
Četrta zaporedna zmaga je razlog za dobro razpoloženje v naši ekipi. A prava vrednost slednje se bo pokazala v naslednjem krogu, ko k nam prihaja trenutno vodilno moštvo 3. SNL - zahod.
Zmaga na gostovanju v Mirnu, kjer smo zadnja leta težko osvajali točke, rezultat 0:3 in veliko priigranih priložnosti so razlog za veselje v našem moštvu. Med strelce se je ponovno vpisal naš najboljši strelec Darko Kreme-novič, ob tem pa je svoj prvenec dočakal tudi Tomažič, ki se ni zadovoljil z enim zadetkom in je v mrežo Adrie raje pospravil kar dve žogi. Sicer je na igrišče stopila naša najboljša ekipa, a še vedno nam težave povzročajo poškodbe, zaradi česa ima trener Aljoša Čotar zelo kratko klop. Prihaja izjemno pomembna tekma v boju za vrh lestvice. Glede na dobro formo in rezultate na zadnjih tekmah vse kaže, da smo med konkurenti za prvo mesto v
3.	SNL - zahod Izola in Ajdovišči-na, v širšem izboru pa še Bilje in Dekani. V nedeljo na naš stadion prihaja Ajdoviščina po zmagi nad Biljami, ki so po začetnem zaletu nekoliko popustile.
Tekma, ki je gotovo ena pomembnejših letos in bo ključnega pomena, saj razen zmage na domačem igrišču ne pride v poštev nič drugega.
Pogled na vrh lestvice 3. SNL - zahod:
Ajd Škou	11 8	3	0 31:10	27
MNK Izola 11 8	2	1 38:16	26
Jadran D	11 5	42 22:12	19
Bilje	11 5	3	3 22:10	18
V nedeljo 9.11. ob 14:00 vabljeni v čim večjem številu podpreti ekipo na tej pomembni tekmi v boju za l.mesto! Forza Izola!
EPNL
Rezultati 8. kroga
Jadran PM : Farna Vipava 0:2 (0:0) Košana : Renče 4:0 (1:0)
Piama IK: Korte Avtoplus 3:3 (2:1)
Po tretjo zmago
V soboto čaka naše odbojkarice kar zahtevna preizkušnja, na kateri ne bodo imele pomoči domače publike. ATK Grosuplje zna namreč biti nevaren tekmec, neglede na to, da imajo naša dekleta boljši izplen v prvih dveh krogih. Naš adut zna biti želja po tretji zaporedni zmagi, nasprotnice pa bodo imele prednost domačega terena. Bolj kot slednje je pri Izolankah vredno zaupanje v lastne sposobnosti, kar jih lahko pripelje do tretjega uspeha in ohrani pri vrhu lestvice. Prihodnji teden (15.11.) naj bi Izolanke - vsaj na papirju, doma imele lažje delo, saj v Livade prihajajo Kranjčanke, ki letos še niso zmagale.
Mara Turin tretja jadralka sveta
Na svetovnem prvenstvu v jadralnem razredu optmist je Mara Turin osvojila tretje mesto v konkurenci deklet, v skupnem seštevku pa bila odlična
11. Ostali Slovenci so se prav tako odlično odrezali.
V	Buenos Airesu v Argentini se je v preteklih dneh odvijalo svetovno prvenstvo za najmnožičnejši mladinski tekmovalni razred optimist, ki se ga je udeležila tudi slovenska reprezentanca. Mara Turin, dvokratna evropska prvakinja v tem razredu, je zopet pokazala, daje ena izmed najboljših jadralk sveta in tretje mesto v konkurenci deklet, v skupnem seštevku pa končala na odličnem 11. mestu. Dobro so se odrezali tudi ostali slovenski predstavniki - Rok Verderber je svetovno prvenstvo končal na 28. mestu, Klemen Semel-bauer na 43., Matej Planinšič na 56. in Nicolo Kravanja na 127. mestu.
V	Argentini so vladali izredno težki jadralni pogoji z močnim tokom in posledično, za Slovence, nenavadnim valom.
V	prvih treh dneh je svoje znanje odlično izkoristila predvsem Mara Turin, ki je v šestih odjadranih plovih kar štirikrat bila najboljša ter v finalna jadranja odšla z najboljšega izhodiščnega položaja, odlično pa so jadrali tudi ostali varovanci reprezentančnega trenerja Siniše Hrvatina, ki so v danih pogojih znali izkoristiti svoje, s trdim delom pridobljeno, znanje. V drugem delu tekmovanja pa je organizatorjem, kot tudi tekmovalcem, zagodlo vreme, ki se je v četrtem dnevu flotnega jadranja precej okrepilo, v naslednjem pa bilo celo premočno. Zadnji dan pa je bilo zopet malo vetra in je organizator uspel izpeljati le en plov. Skupni izkupiček odjadranih plovov je tako 6 kvalifikacijskih in trije finalni, skupaj 9 plovov.

Janežič in Podlogar skupna zmagovalca 29er EuroCup-a
Ekipa razreda 29er SLOG v sestavi Peter Lin Janežič in Anže Podlogar je dosegla 1. mesto v skupni razvrstitvi serije regat Eurocup 2014. Za končno uvrstitev so štele 4 najboljše uvrstitve in uvrstitev na zadnji, peti regati, ki se je odvijala pretekle dni na Gardskem jezeru. Skupno število regat je bilo 7. V finalu Eurocup regat na Gardi je tekmovalo 84 posadk iz 12. držav. Organizator Fraglia vela Riva je v štirih dneh s skupnimi štarti vseh 84. jadrnic izpeljal vseh 14 predvidenih plovov. Zadnje tri dni so začeli že zjutraj, v petek in soboto ob devetih in nedeljo celo ob 8:30. Popoldanski plovi so bili v vetru od 6 do 13 vozlov, medtem ko so bili dopoldanski v vetru od 7 do 25. Predvsem v soboto in nedeljo zjutraj od 20 do 25 vozlov. Ekipa SLOG je vodila prva dva dneva, potem pa sta po dveh odbitkih vodstvo prevzela Nemca in tudi zmagala regato. Na drugem mestu Janežič in Podlogar in tretja Danca. Serijo Eurocup 2014 je tako naša ekipa zmagala s L,L,2.,3. in 5. mestom, druga skupno pa sta končala Nizozemca in tretja Danca.
V	Izoli Alpe Adria Match Race Championship 2014
31. oktobra do 2. novembra se je v Izoli odvijala mednarodna jadralna regata Alpe Adria Match Race Championship 2014. Ekipam iz alpsko jadranske regije, ki so prihajale iz Avstrije, Švice, Slovenije in Hrvaške so se pridružile še ekipe iz Irske, Finske in Estonije.
V	skoraj poletnih temperaturah in vetru, ki je vse tri dni pihal med 6 in 12 vozli so se jadralci v petek in soboto pomerili v predtekmovanju. Po 45 odjadranih dvobojih si je vstopnico za polfinale priborila Hrvaška ekipa Tomislava Bašiča, ki je brez poraza odjadrala prvi del tekmovanja. Za preostala tri mesta pa so jadrale ekipe, ki so se po predtekmovanju razvrstile od drugega do sedmega mesta. Dejan Presen drugi po predtekmovanje je v četrtfinalu z dvema gladkima zmagama premagal Švicarja Muellerja. Avstrijec Christian Binder je presenetljivo gladko odpravil prvega nosilca tekmovanja Estonca Seppa. Irec Philip Bendon pa je potreboval tri dvoboje, da je premagal tretjega
po predtekmovanju Avstrijca Max-a Trippolta.
Tomislav Bašič je kot zmagovalec predtekmovanja izbral Irca Bendona za nasprotnika v polfinalu, ki ga je tudi gladko dobil z dvema zmagama. Drugi dvoboj pa je potekal med Presenom in Binderjem, ki pa ga je po treh dvobojih dobil Avstrijec in se tako uvrstil v veliki finale.
V malem in velikem finalu smo videli dvoboje, ki so se odločali na ciljni liniji in z manj kot enim metrom razlike. Irec Bendon je v malem finalu z 2-1 premagal Presena po treh izenačenih dvobojih. V velikem finalu pa je Tomislav Bašič po fotofinišu dobil tretji in odločilni dvoboj za končno zmago prav tako z 2-1 nad Binderjem.
Rezultati:
1.	Tomislav Basic - C RO
2.	Christian Binder - AUT
3.	Philip Bendon - IRL
4.	Dejan Presen - SLO
5.	Max Trippolt - AUT
6.	Mati Sepp - EST
7.	Lorenz Mueller - SUI
8.	Bojan Rajar - SLO
9.	Antti Luhta - FIN
10.	Julian Kircher - AUT DP
Bliža se Martinova regata v Izoli
Ta konec tedna, natančneje 8. in 9. novembra 2014 v Jadralnem klubu Burja organizirajo že tradicionalno Martinovo regato. Na regatnem polju se bodo pomerili jadralci v razredih Optimist, Laser 4.7 in Laser Stran-dard. Organizator pričakuje veliko število jadralcev iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in seveda iz Slovenije. Število jadralcev se zadnja leta povečuje, saj je regata v zadnjih letih ena najmočnejših jesenskih regat. Za razreda Laser 4.7 in Laser Standard je letošnja regata veljavna za državno prvenstvo.
V ponedeljek 3.11.14 so tarokaši odigrali 36.turnir letošnjega prvenstva od predvidenih 42. Vseh 6 možnih točk je osvojil Edo Torkar in pridelal še pozitivno razliko 933. Drugo mesto je osvojil Boris Debeljak s 5 točkami in razliko +735. Tretje mesto je zasedel Cveto Ličen prav tako s 5 točkami, a nekoliko slabšo razliko + 557.
Po 36 turnirjih ni prišlo do sprememb v razvrstitvi prve
peterke. Na prvem mestu se je še bolj zasidral Cveto Ličen, ki je doslej zbral 156,25 točk in razliko +21657. Na drugem mestu ostaja Ivica Grdič s 142 točkami in naj večjo razliko +26253. Tretje mesto drži Marija Bolje s 134,75 točkami in razliko +8056, tik za njo je Boris Debeljak s 134,50 točkami in razliko +13171. Peto mesto je obdržal
Anton Sevčnikar s 124 točkami in razliko +8864.
Do konca leta bo še 6 turnirjev. Od skupaj 42 turnirjev se bo za uvrstitev štelo 35 turnirjev, ki so za posameznega igralca najugodnejši. Vendar tudi to ne bo vplivalo na prvi dve mesti. Boj za tretje mesto pa bo zanimiv do konca prvenstva.
Martinov tek in pohod
CoilSA E MARC1A Dl SaN MaRTINO
JzoU/- /Sotev
OBVESTILO 0 PREMIČNIH POPOLNIH ZAPOPRAH ZARADI PRIREDITVE 34. MARTINOV TEK IN POHOD 2014 V IZOLI
Obveščamo vas, da bo za potrebe izvedbe tradicionalne javne prireditve “34. MARTINOV TEK IN POHOD” v Izoli dne 09.11.2014, organizatorja CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA in ŠPORTNA ZVEZA IZOLA, skladno z dovoljenjem; Urada za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj Občine Izola; za zaporo občinskih cest, izvedel v času od od 11:00 ure do 13:00 ure, premično popolno zaporo sledečih prometnih površin: odsek Belveder-plaža Belveder, odsek Belveder-rt Ronek-Strunjan, križišče Belveder-strunjan, navezava na Parenzano, stara železniška proga, Južna cesta, odcep Baredi-Kajuhova ul.,Industrijska cesta, Cankarjev drev.-križišče trg Republike, vzhodna vpadnica, Ul. Ob starem zidovju-Žustovičeva ul.-Tovarniška ul., Kosovelova ul.-ul. Ob pečini-ul. Sv. Petra- Kosovelova, ul.Ob pečini-severno nabrežje, sprehajališče ob obali-kopališče svetilnik, Sončno nabrežje-Veliki trg, peš pot-Tržnica Lonka-ob obali-Simonov zaliv.
Večji del teka se bo odvijal po pločnikih oz. ob njih površinah namenjenih pešcem, prečkanja bodo po prehodih za pešce in po pešpoti “ Parenzana”. Na vseh pomembnih točkah ob trasi bo postavljena rediteljska služba organizatorja in pooblaščeno osebje za urejanje prometa.
Podrobnejši program prireditve s povezavo na traso teka si lahko ogledate na spletni strani www.center-izola.si
Uvc udeležence v prometu prosimo za strpnost ter dosledno
spoštovanje prometne signalizacije in odredb pristojnih služb za urejanje prometa.
Vse prizadete prosimo za razumevanje
K
6.11.	četrtek
19.00	Galerija ALGA
Otvoritev razstave slikarske skupine Andragoškega društva Morje iz Izole
Skupino ustvarjalk od leta 2010 vodi prof. likovne umetnosti Ksenija Pfeifer. Skupina ustvarja v prostorih likovne učilnice OŠ Elvire Vatovec Prade, kjer tudi sodeluje v različnih aktivnostih šole pri projektih medgeneracijskega sodelovanja.
19.00	Art kinoOdeon
FILMSKI DNEVI LUK RAZREDNI SOVRAŽNIK Rok Biček-Slovenija Zaradi velike razlike v dojemanju življenja je odnos med dijaki in njihovim novim profesorjem nemščine vse bolj napet. Razvnamejo se čustva in prepozno pride do spoznanja, da stvari le niso tako črno-bele. Vsop prost!
7.11.	petek
19.00	Mestna knjižnica Izola
Resnica o vplivu drog na človeka
V predavanju bo predavatelj opisal svojo izkušnjo doživljanja odvisnosti od droge in o poti, ki ga je vodila ven iz nje. »Moja odvisnost od droge je bila zame zelo dragocena izkušnja, katere ne bi nikdar spreminjal, saj me je spravila v stik z lastno smrtjo. To je točka, na kateri ostaneš brez vsega in si resnično v sebi, z zavedanjem resnice, da si za svoje življenje in odločitve odgovoren sam. Na podlagi tega spoznanja sem se lahko zares odločil, da bom spremenil svoje življenje in ga zaživel kot bojevnik.« V predavanju bo prikazal tudi praktično uporabne tehnike za spreminjanje lastnih omejujočih navad in odvisnosti, katere sam s pridom uporablja še danes. Predaval bo Lucjan Fortin.
20.00	Kulturni dom Izola
MULC... VAS GLEDA
Nova monokomedija avtorjev Roka Vilčnika in Bojana Emeršiča v režiji Jaše Jamnika. V preteklih sezonah smo v Sili Teatru BTC slišali izpoved sveže pečenega Fotra in se smejali tegobam Starega fotra, zato je zdaj čas, da besedo dobi Mule. O svetu odraslih, pasteh sodobne vzgoje, odnosih v družini in prvi ljubezni nam bo skozi otroške oči z zvrhano mero navihanega humorja spregovoril Bojan Emeršič kot čisto pravi Mule.
20.30 Art kino Odeon
FILMSKI DNEVI LUK
BANDA PUNC Celine Sciamma - Francija Marieme bremeni družinsko ozadje, brezperspektivno šolanje in oblastno obnašanje fantov v soseščini, zato po srečanju s skupino treh svobodomiselnih deklet začne novo življenje. Da je sprejeta v skupino, spremeni ime, svoj stil in zapusti šolo ter upa, da bo tako našla svobodo. Vstop prost!
8.11.	sobota
14.00	Mestna knjižnica Izola
Kamnoseška delavnica za odrasle
ki bo potekala v arheološkem parku Simonov zaliv v Izoli. Obvezna je predhodna najava na e-naslov: vila.simonovzaliv(5)zrs.upr.si. Delavnica je brezplačna, vodil jo bo Marko Zelenko.
V primeru slabega vremena delavnica odpade.
18.00	Kulturni dom Izola
FOLK & NOS
14. etno-folkloristično srečanje v organizaciji Skupnosti Italijanov Dante Aligheri iz Izole.
20.30 Art kino Odeon
FILMSKI DNEVI LUK
IDA Pavvet Pawlikowski - Poljska, Danska Poljska leta 1962. Ana je lepo osemnajstletno dekle, ki se pripravlja, da bo postala nuna v samostanu, kjer živi, odkar je že kot otrok osirotela. Odkrije, da ima še živo sorodnico, mamino sestro Vando, ki jo mora obiskati, preden se zaobljubi. Ženski začneta skupaj odkrivati druga drugo in svojo preteklost. Vstop prost!
22.00	Hangar Bar
koncert STRANCI
12.11.	sreda
19.00	Mestna knjižnica Izola
Vabilo na večer poezije in glasbe Nuše Ilovar
Nuša je zaradi cerebralne paralize že od rojstva vezana na invalidski voziček, vendar je polna optimizma in jeklene volje. Ustvarja in nič je ne more ustaviti, še najmanj fizika. Izdala je roman in pet pesniških zbirk. Za svoja dela je prejela kar nekaj priznanj. Njene poezija pa je prešla tudi v glasbo. Poezijo bosta prebirali Anica Ilovar in Simona Kropeč, ki bo s kitaro in vokalom predstavila tudi Nušino uglasbeno poezijo.
Filmski dnevi LUX 2014 v Izoli!
Vabimo vas na Filmske dneve LUK, ta teden od četrtka do sobote že v Izoli v Art kinu Odeon! na ogled bodo trije filmi, finalisti filmske nagrade LUK, ki jo od leta 2007 vsako leto podeljuje Evropski parlament. V najožjem izboru za nagrado je tokrat prvič slovenski film, Razredni sovražnik Roka Bička. Po četrtkovi projekciji Razrednega sovražnika bo še čas za krajše druženje in klepet ob prigrizku.
Galerija Alga
V četrtek, 6.11. vas ob 19.00 uri vabimo na tvoritev razstave slikarske skupine Andragoškega društva Morje iz Izole
Skupino ustvarjalk od leta 2010 vodi prof. likovne umetnosti Ksenija Pfeifer. Skupina ustvarja v prostorih likovne učilnice OŠ Elvire Vatovec Prade, kjer tudi sodeluje v različnih aktivnostih šole pri projektih medgeneracijskega sodelovanja.
Galerija Plač Ljubljanska 32
XXIII. Octobris MCCCVXXX A.D.
razstava grafik Marjana Motoha
Galerija Salsaverde
razstava Uroš Weinberger - "The Final Countdovvn"
11.10..2014-18.11.2014
Galerija Insula
razstava
JANEZ MATELIČ DIGITALNO ANALOGNO
Razstava bo na ogled do 25.novembra 2014.
Mestna knjižnica Izola
Fotografska razstava »Ujeti morski motivi« avtorja Vlada Bernetiča, knjižničarja na Morski biološki postaji, publicista in fotografa in razstava Morski odpadki, ki izpostavlja vprašanja, kot so kaj so morski odpadki oz. odpadki, odvrženi na obalo ter od kod prihajajo? Predstavi razsežnost problematike, poudari posledice najpogostejših odpadkov-plastike in mikro plastike, vpliv le-teh na prosto živeča bitja, ekosisteme, ljudi, življenja ljudi in lastnino. Razstava ponuja možne rešitve, ki bi prispevale k zmanjšanju količine odpadkov in krepile odgovornost posameznika pri tem. Na učinkovit in barvit način prikazuje žalostne posledice odpadkov na obali in morju. Po drugi strani pa podaja pomembno sporočilo: odpadki so lahko dragocena surovina za ustvarjanje novih predmetov! S tem pa tudi priložnost za nova delovna mesta in za nove kreativne podjetnike. Marsikdo se bo ob prikazanem globoko zamislil, tudi o svojem lastnem početju in prispevku k stanju. Upamo, da ga bo razstava spodbudila k spremenjenemu obnašanju! Mlada soustvarjalka Metka Šori je razstavo nadgradila s prikazom, kako je možno odpadke (npr. plastenke, steklo in gume) ponovno uporabiti za izvirne in v vsakdanjem življenju uporabne izdelke. Ti koristni predmeti posledično zmanjšujejo potrebo po novih nakupih, s tem pa tudi zmanjšujejo ustvarjanje novih odpadkov.
V KINO Z DRUŽINO
Vsako soboto in nedeljo ob 16. uri bomo najmlajše ljubitelje filma razveselili z otroškim ali družinskim filmom v slovenščini oziroma s slovenskimi podnapisi.
8. in 9. november Navihani Bram ob 16.00

www.center-izoto.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
■ četrtek, 6.11. ob 19.00, Galerija Alga: otvoritev razstave članic Slikarske skupine Andragoškega društva MORJE iz Izole. Vstop prost.
•	petek, 7.11. ob 20.00, Kulturni dom Izola: monokomedija SiTiTeatra BTC MULC VAS GLEDA z Bojanom Emeršičem. Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve.
•	nedelja, 9.11. od 8.00 naprej, plaža San Simon: 34. MARTINOV TEK IN POHOD.
Startnina: 20 €.
NAPOVEDUJEMO...
•	petek, 14.11. ob 19.00, Kulturni dom Izola: slavnostni koncert 20 LET KVARTETA 7 PLUS z Rudijem Bučarjem in Slovenskim oktetom. Vstopnina: 10 € v pred prodaji, 15 € na dan prireditve.
GALERIJA ALGA IZOLA
Na ogled je razstava članic slikarske skupine Andragoškega društva MORJE iz Izole.
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 6.11. ob 18.30: FILMSKI DNEVI LUX: drama RAZREDNI SOVRAŽNIK;
•	četrtek, 6.11. ob 20.30: črna komedija MALI BUDO;
•	od petka, 7. do nedelje, 9.11. ter v torek, 11. in sredo, 12.11. ob 18.30: makedonska drama ŽENSKA, KI Sl JE OTRLA SOLZE;
•	petek, 7.11. ob 20.30'. FILMSKI DNEVI LUK drama BANDA PUNC;
•	sobota,8. in nedelja,9.1 l.ob 16.00: K/NO VCTR/V/GA:družinski film NAVIHANI BRAM;
•	sobota, 8.11. ob 18.30: FILMSKI DNEVI LUK: drama IDA;
•	nedelja, 9., torek, 11. in sreda, 12.11. ob 20.30: drama NI JE VEČ;
•	ponedeljek, 10.11. ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: biografska GLOBINA;
•	ponedeljek, 10.11. ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: komična drama MOJE POLETJE V PROVANSI
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
www.facebook.com/kulturnicenter.izola #F* https://twitter.com/CKSPlzola U www.facebook.com/arLizola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek 9.00-13:00, sreda, četitek 16:00-19:00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon. UL Piekomoi-skih brigad 4, Izda (1:051/396283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
Vse predstave so brezplačne, vstopnice pa je mogoče prevzeti na blagajni Art kina Odeon.
Kvartet 7+ slavnostno praznuje 20 let
Kvartet 7+ praznuje dvajset let delovanja s slavnostnim koncertom, na katerem bodo kot gostje nastopili tudi Rudi Bučar in Slovenski oktet. Na koncertu bodo predstavili tudi svoj zadnji album, Kantajmo, s priredbami istrskih ljudskih pesmi in avtorskimi pesmimi.
Naslednji petek, 14. novembra, bo v izolskem Kulturnem domu slavnostni koncert kvarteta 7+. Slavnostnemu koncertu ob 20. letnici delovanja kvarteta se bodo kot gostje pridružili še Rudi Bučar in Slovenski oktet. Vstopnice so naprodaj v galeriji Alga, kaj več o koncertu pa nam je povedal Leon Bučar.
-	Koncert predstavlja zaključek delovnega praznovanja 20. letnice delovanja kvarteta 7+, z željo, da ponovno opozorimo na nas, saj nas kar dolgo ni bilo na sceni, vrnili pa smo se z dobro ploščo in ob pomoči Rudija Bučarja in Slovenskega okteta nameravamo še dvigniti nivo prireditve. In ko bo tega konec verjamem, da bomo spet morali na drugačen način opozoriti nase. To danes deluje tako.
-	Nič več ni samo čakanja na klic
organizatorja, kajne?
-	Tako je. Danes se moraš ponuditi in spomiti moraš organizatorje, da obstajaš, pa tudi cenovno se je treba prilagoditi situaciji. Je pa kljub temu pri nas zdaj opaziti nek zagon, ki se pojavlja kar ciklično.
-	Ste prvi pri nas, ki ste začeli nastopati s posneto glasbo?
- Na to se je spomnil Mario Petvar, čeprav sem sam že pred tem razmišljal o tem, ker si kot kvartet kar nekoliko omejen pri nastopanju. No, ko je Mario prišel v skupino kot glasbenik iz tujine smo se odločili, da poskusimo z glasbo in s črnskimi duhovnimi. In danes se skoraj več ne pojavimo brez mikrofonov.
M/mTBR/M: 11
-	Kako so ljudje sprejeli pesmi z zadnje plošče?
-	Ljudje so zelo zadovoljni, pa tudi kritike so bile pozitivne. Sami čutimo, da je dober izdelek.
-	Na koncertu vam bo pomagal Slovenski oktet. Je nastop tako pomembnega imena morda nevaren za vaš nastop?
-	Tega se res ne bojimo. Mi smo pri tem iskreni. Pevci smo že 30 let in prav toliko časa se od Slovenskega okteta učimo, kot se od njih uči verjetno vsa Slovenija. Ta koncert je bil najprej načrtovan v Kortah, a ko so se nam pridružile tovrstne eminence, smo se odločili, da vendarle nastopimo v izolskem Kulturnem domu. Po pravici povedano, se sploh ne spomnim, kdaj je Slovenski oktet nazadnje nastopil pri nas. Prav zato je nastop še kaj več, kot naša dvajseta obletnica.
-	Bo Rudi nastopil s kitaro ali samo s petjem?
-	S kitaro, seveda, a tudi odpel bo pesmi, ki jih pozna. Verjetno pa bomo zraven še kaj improvizirali, kot je tudi prav.
ur
Teodor Kolenc: Doro, moj življenjepis ix.dei
Danes objavljamo deveti odlomek iz knjige enega najbolj znanih, uspešnih a hkrati za nekatere kontroverznih Izolanov, obrtnika in podjetnika Teodorja Kolenca Dorota. Zaradi velikega interesa je knjiga že v prosti prodaji.
Na skoraj vsakem sestanku Zveze komunistov v Izoli so razpravljali tudi o meni in nikakor niso vedeli, na kakšen način bi me lahko oslabili. Na srečo sem imel tudi na teh sestankih svoje ljudi, ki so me sproti obveščali. Direktor Mavrice Klančič mi je vedno poročal, kaj so govorili in ker me je spoštoval, me je včasih tudi pravočasno posvaril, če so proti meni kaj naklepali.
Leta 1978 so sprejeli zakon, po katerem bi morali vsi tisti, ki so si zidali hišo v zadnjih desetih letih, prijaviti, kje so dobili denar za gradnjo. Ker sem zidal hišo leta 1960, zame ta zakon ne bi smel veljati, pa tega nisem prijavil.
Verjetno so na komiteju Zveze komunistov po navodilih UDBE kmalu razpravljali o tem, da Kolenc ni sporočil, od kje je dobil denar za hišo. Davčno upravo so zadolžili da zadevo čim prej uredi. Ko so me poklicali na davčno upravo, so me vprašali, zakaj nisem dal poročila. Ševica davčne uprave je bila Saša Čebron, ki me je lepo sprejela in naredila zapisnik. Čudil sem se zakaj od mene to zahtevajo, ker ta zakon zame ne bi smel veljati. Pokazala mi je dopis iz komiteja ZK in ko sem ga prebral, sem ugotovil da sta to vprašanje na komiteju postavila Sosič, ki je bil delavec iz Mehano-tehnike in Franček, ki je bil natakar v mlečni kavarni Še vedno se mi je zdelo čudno in sem ji rekel: “Jaz vam lahko dokažem, od kje mi denar za hišo, ker imam v Trstu dolg v višini deset milijonov lir. Res sem imel pri notarju v Trstu podpisano zadolžnico mojega svaka za deset milijonov lir. Prosila je, da ji dam zadolžnico na vpogled, naredila je zapisnik in zadeva je bila s tem končana.
Tako nagajanje UDBE se je nadaljevalo vse do leta 1980 V naši ulici je bil vinotoč, v katerem se je, ko je malo popil, včasih ustavil Rihberger, direktor tovarne Oprema, usedel se je k meni in rekel: “Doro, jaz te spoštujem zato, ker znaš plavati. Saj plavajo tudi drugi. Tudi včeraj smo na komiteju razpravljali o tebi, ampak ti se boš gotovo spet izmuznil.”
O vseh pomembnih stvareh sem bil vedno pravočasno obveščen. Ko so me nekateri predlagali za občinsko priznanje, so predlog na komiteju ZK vedno znova zavrnili.
Leta 1976 pa so me za priznanje skupaj predlagali s strani Obrtne zbornice in s strani športa ter mi končno podelili občinsko priznanje. Najprej sem bil odločen, da priznanja zaradi protesta sploh ne bom prevzel, pa so me nekateri ljudje pregovorili, da sem se premislil.
Delo v tovarni in povezave
V naši tovarni smo vedno zelo veliko delali in na trg pošiljali vedno nove izdelke. Potnik za Srbijo je bil neki upokojeni oficir, ki je prodajal bolj malo, iskal pa nam je delo za vojsko. Uspelo mu je dobiti naročilo za izdelavo nekih škatel po meri, ki so jih potrebovali za shranjevanje nekih trakov za rakete. Naročili so jih samo 240 kosov, so pa poleg škatel v celoti plačali tudi izdelavo orodja v višini 5.000 DEM.
Naročili so nekakšna merila, za katera nam je potnik prinesel nemški vzorec. Šlo je za nekakšno plastično ravnilo 30x5 cm, na katerem so bili nekakšni izrezi iz trde folije. Naročili so jih 5.000 kosov v vojaški barvi. V Italiji sem nabavil že narezano plastiko, mi smo naredili samo štanco. Najprej smo jih štancali 5.000 kosov, nato pa nanje tiskali sitotisk in vse skupaj so dobro plačali. Kasneje smo se pogovarjali še za štabni lenjir pa se nismo uspeli dogovoriti za delo.
Za Srbijo smo dobili novega trgovskega potnika, mladega fanta Mikija. Takrat je bilo v Jugoslaviji dovoljeno uvažati samo določene izdelke. Naš novi potnik nam je prodal več kot smo lahko izdelali, saj so bili posebej v Beogradu zelo veliki odjemalci.
Potnik Miki nam je predlagal, da bi polnili tuš v majhne stekleničke, ker tako pakiran ni bil na listi uvoza in zato se tega ni smelo uvažati. TUŠ naj bi uvažali v sodih in ga v male stekleničke polnili v naši tovarni. Njegov prijatelj v nemškem mestu Nurmberg, je bil odgovoren za celotno prodajo tovarne Stadler.
Skupaj sva šla v Nurnberg, kjer sva ostala dva dni in si ogledala celotno proizvodnjo v tovarni Stadler. Z Nemci smo se dogovorili, da bomo uredili polnjenje tuša. Povedali so nam tudi, kje lahko kupimo majhen strojček za polnjenje majhnih stekleničk. Obljubili so nam celo njihove nalepke in potrdilo, da polnimo pod imenom Stadler - nekakšno licenco.	(nadaljevanje prihodnjič)
Meditaterium
Film o veliki vojni
Art kino Odeon je v sodelovanju z generalnim konzulatom Italije v Kopru pripravil slovensko premiero filma Torneranno i prati režiserja Ermanija Olmija. Film je nastal ob pomembnih obletnicah začetka 1. svetovne vojne.
Premiera je postala prav poseben mednarodni dogodek, saj seje torkove premierne projekcije filma udeležilo veliko povabljencev, med njimi je bila tudi nova Generalna konzulka Italije v Kopru, Iva Palmieri, prišli pa so tudi filmski delavci in ljubitelji filma.
Izolska projekcija je bila ena od 130-ih, ki so v torek potekale v več kot 100 državah po celem svetu. Gre za odmeven projekt, ki sta ga, ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, pripravila italijansko Ministrstvo za kulturo in turizem ter Predsedstvo ministrskega sveta Republike Italije, dogodek v Izoli pa sta omogočila Generalni konzulat Republike Italije v Kopru in Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji.
Dogajanje v filmu je postavljeno v leto 1917, in sicer na planote severovzhodne italijanske fronte. Zgodba se odvije v eni sami noči in sosledje dogodkov je nepredvidljivo: včasih gre za čakanje brez konca, ko v strahu šteješ trenutek za trenutkom - do trenutka, ko sam prideš na vrsto. Tišina gore postane kraj, kjer se življenje konča. Vse v filmu prikazane zgodbe so posnete po resničnih dogodkih.
Trije filmi za nagrado LUX
Art Kino Odeon Izola, v sodelovanju z Evropskim parlamentom (Generalnim direktoratom za komuniciranje - Informacijsko pisarno v Sloveniji), pripravlja sklop projekcij filmov, ki se potegujejo za nagrado LUK. Evropski parlament filmsko nagrado za kinematografske dosežke podeljuje od leta 2007, in sicer z dvema namenoma: da v središče pozornosti umesti razpravo o Evropski uniji in njenih politikah ter da se poveča izmenjava evropskih (ko)produkcij znotraj Unije. Trije filmi, ki so se uvrstili med finaliste nagrade, se v okviru Filmskih dnevov LUK odvrtijo v kinematografih po vsej Evropi, letos tudi v Izoli. Gre za edinstveno kulturno izkušnjo, ki presega meje in od oktobra do decembra ustvarja evropski javni prostor, kjer si evropski ljubitelji filma lahko ogledajo in spoznajo tri izjemne filme v 28 državah članicah ter v 24 uradnih jezikih.
V Art kinu Odeon Izola bomo tri izbrane filme predvajali od četrtka 6. 11. 2014 do sobote 8. 11.2014.
Vse projekcije v sklopu Filmskih dnevov LUK bodo brezplačne zato vas vabimo, da vstopnice rezervirate na elektronskem naslovu info@ odeon.si!
•	RAZREDNI SOVRAŽNIK, Rok Biček - Slovenija, v četrtek 6.11. 2014 ob 18.30
•	BANDE DE FILLES (BANDA PUNC), Celine Sciamma - Francija, v petek 7. 11. 2014 ob 20.30
•	IDA, Pavvet Pavvlikovvski - Poljska/Danska, v soboto 8.11. 2014 ob 20.30
KOMEMORACIJE GREJO V ZGODOVINO
piše: Franc Krajnc
Ob Dnevu spomina na mrtve, 1. novembru, se spomnimo preminulih svojcev, prijateljev, znancev, žrtev vojne za Jugoslavijo in Slovenijo, ki so dali svoja življenja za naš boljši jutri. Obiskali smo kar nekaj spominskih obeležij, kjer so najbolj zvesti vrednotam NOB prižigali sveče in k spomenikom ali spominskim ploščam, na katerih so za večno vklesana imena padlih za svobodo, položili vence.
Čeprav je v naših obalnih mestih okoli 80 tisoč prebivalcev in so nas mnogi imenovali za “rdečo obalo”, se je spominskih slovesnosti udeležilo manj kot pol odstotka prebivalcev.
Lucija, na primer, ima danes že več kot 7.300 prebivalcev, na spominsko slovesnost k spominski plošči pred vhodom v KS pa je prišlo le sedem krajanov - in še to predvsem onih, ki jim to veleva funkcijska dolžnost, ali so sorodniki nekdanjih padlih. Podobno je bilo tudi pri drugih spominskih obeležjih, tudi v Kopru in Izoli, in povsod je bilo nastopajočih skoraj več kot prisotnih. Redko v katerih medijih (z izjemo Mandrača) smo lahko prebrali vabilo borčevske organizacije na komemoracijo.
Za izjemo glede obiska lahko štejemo vedno množično udeležbo pri spomeniku padlim partizanom pomorščakom na Trgu preko- • morskih brigad v Portorožu, pa tudi udeležbo pri skupnem spomeniku treh narodov v Plovaniji v hrvaški Istri. Zgodovina nam narekuje vprašanje koga še zanimajo padli borci in aktivisti in kdo, razen aktivistov borčevskih organizacij, bo skrbel za spominska obeležja? Koga še zanimajo vrednote NOB? Vsaka čast šolam, učiteljicam in učiteljem, ki na spominske slovesnosti pripeljejo učenke in učence, kjer znajo subtilno povedati kaj nam pomeni svoboda. Še sreča, da nam ne vlada desnica, saj bi verjetno šolam kar hitro prepovedala pošiljanje otrok na te komemoracije. Slovenija je v času druge svetovne vojne plačala ogromen davek. Po podatkih je umrlo okoli 75 tisoč Slovencev, povojno pobijanje kolaborantov, domobrancev, izdajalcev in zločincev pa ni bilo partizansko delo. Celo maršal Tito je s posebnim pismom temu nasprotoval!
Koga torej danes še zanimajo padli borci, komu je mar za trpljenje tisočerih naših prednikov je vprašanje, ki tolče na zavest vseh nas, pa čeprav letos mineva že 73 let od napada Hitlerjeve vojske na Beograd (6. aprila 1941) in 69 let od tega, ko so partizani premagujoč izdajalce, domobrance, fašiste in naciste, ki so nam narekovali temno zgodovino, slavnostno vkorakali v belo Ljubljano.
Tudi na Primorskem je bilo hudo. Fašisti so požigali domove, pobijal nedolžne ljudi, tudi otroke! Fašizem nas je štel za ničvreden narod, ki ga je treba poitalijančiti. Ali ni dovolj zgovorno že to, da so Fašisti leta 1927 v šolah prepovedali slovenščino? Mnogi, ki se s sovražnikovimi namerami niso strinjali so šli v boj za svobodo, umrli v gozdu ali v strašnih mukah v koncentracijskih taboriščih. Prav oni naj bodo kot večni spomin in opomin, da se bo naš slovenski narod vedno pripravljen upreti agresivnemu potujčevanju, a bo sprejemljiv za vrednote NOB in skupno Evropo!
Borčevske organizacije pa morajo razmisliti o tem, da bo treba dogodke, kot so vsakoletne komemoracije, vsebinsko spremeniti in jih vendarle prilagoditi sedanjemu času.
Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača.
MmiMt/M 13
Nisem nor da bi ponovno sestavljal Faraone
Ne zgodi se vsak dan, da slovenska glasbena skupina napolni malo dvorano hale Tivoli v Ljubljani. Še bolj nenavadno je, če to uspe skupini, ki sploh ne obstaja oziroma obstaja le ob različnih dogodkih in obletnicah. Faraonom je to uspelo pred 45 leti in uspelo jim je tudi oktobra na koncertu ob 47 letnici obstoja skupine.
Ko so Faraoni, takrat še v prvotni zasedbi, s Črtom Janovvskim, Stojanom Družino in Giannijem Co-llorijem ter Nelfijem Depangher-jem prvič nastopili v Hali Tivoli so jih tja pripeljali Kameleoni. Oni so jih priporočili organizatorjem in takrat se je začela njihova zgodba o uspehu.
Ljubljana jih je vzela v naročje, s svojimi pelerinami in do pasu slečenim Giannijem so obnoreli takratne najstnice in postali ena najbolj zaželjenih skupin tistih zadnjih šestdesetih let. Takrat si gotovo niso predstavljali, da bodo 45 let kasneje napolnili isto dvorano in poželi zelo podobne ali še večje ovacije kot leta 1969.
Serija koncertov Faraonov je bila dejansko planirana ob 45 letnici skupine, ki že nekaj let obstaja le še na radijskih programih in srcih poslušalcev, sicer pa se fantje posvečajo svojim samostojnim karieram oziroma projektom.
ssgr,
■ Al
koncert v celoti uspel.
-	Bi šlo tudi brez obeh, spoštovanja vrednih gostov?
-	To ne bom nikoli vedel. Dejstvo je, da so se ovacije začele takrat, ko smo nastopali mi, v tretjem delu koncerta, ko so prišle na vrsto največje uspešnice. Takrat so se redarji umaknili, ljudje so dali štole na stran in začela se je veselica z vsesplošnim prepevanjem in celo
lažje in predvsem lepše za vse nas.
-	Pa je padla ideja o reaktiviranju?
-	Seveda, bili so tudi taki predlogi in so razumljivi, ko opaziš, kako lepo te sprejmejo ljudje. Ampak, že zdaj, ko smo imeli nekaj vaj pred vsakim nastopom sem opazil tiste znane poglede, ki pravijo, da bo zdaj zdaj nastal kakšen problem. Tega pa res ne rabim, zato pravim, da smo Faraoni na čakanju kot naši delavci, ki vedo, da ne bodo nikoli več dobili iste službe.
-	Ampak, 50 letnica pa bo.
-	Seveda, če bodo ta mladi, ki so nam pomagali pri koncertu, še vedno pri močeh.
Dejstva
-	V Ljubljani jeFaraone pričakala polna mala dvorana Hala Tivoli, ki je bil prirejena za ta koncert. V prodaji so bile namreč le vstopnice za parter (30 evrov na večer koncerta), tribuno za parterjem (34 evrov na večer koncerta) in vzhodno tribuno (40 evrov na večer koncerta).
-	Organizatorji so koncert oglaševali kot dogodek ob 45. obletnici delovanja, toda Faraoni v resnici štejejo 47 let. Do zamika je prišlo zato, ker ob 45 letnici ni bilo pogojev za organizacijo koncerta v Avditoriju.
-	V Hali Tivoli sta se članom skupine pridružila tudi njihova stara znanca, s katerima so prepotovali v svojih zlatih časih skoraj vso nekdanjo skupno državo, Tereza Keso-vija in Oliver Dragojevič, s katerim je prepevala cela dvorana, medtem ko je nastop Kesovije pustil mnoge precej hladne.
-	Na odru so Faraonom pomagali: kitarista Marko Hrvatin in Aleksander Maraž, sin Ferda Maraža, kla-viaturist Matej Barič, saksofonist Tomaž Nedoh, tolkalec Goran Moskovski, glasovno pa so jih dopolnjevale spremljevalne vokalistke Šturle.
-	Pri Faraonih je morda še najbolj zanimivo dejstvo, da še vedno pojejo vsi člani skupine, pa ne le oni. Poje tudi občinstvo in tako kot v Portorožu ali Novi Gorici je pela tudi hala Tivoli. Bilo je veliko nostalgije, ki pa jo Faraoni izvrstno obvladajo.
-----“Vsi imajo projekte. Enzo nastopa sam ali z Negrotenero, Piero ima samostojno ploščo, Slavko Ivančič ima svojo skupino in še klapo Solinar, edino jaz nimam “projekta”, zato pa igram z vsemi mogočimi, od tria Oni do večjih zasedb” pravi Nelfi Depangher, bobnar Faraonov in avtor naslova tega prispevka.
- Gotovo vas je skrbelo, kako bo z obiskom?
. Nas niti ne toliko kot organizatorja, vendar moram povedati, da so se zelo potrudili, že sredi poletja so začeli plakatirati Ljubljano in ko sem mesec dni pred koncertom izvedel, da je prodanih že skoraj
1.000	vstopnic, sem bil miren. Na koncu je organizator menda prodal nekaj več kot 3.000 vstopnic, pomembnejše od tega pa je, da je
plesanjem.
-	Ko se ti zgodi kaj takega običajno rečeš, zakaj ne bi tega ponovili. Boste Faraoni spet poskusili skupaj?
-	Nikoli ne reči nikoli, pravi pregovor, ampak mislim, da meni in vsem nam to enostavno ni potrebno. Treba je vedeti, da smo bili Faraoni v obdobju, ko smo se ponovno sestavili kot pop skupina, pravi profesionalci. Ferdo Maraž je zahteval red in delo, to pa je pomenilo vsak dan nekaj ur vaj. Potem so seveda sledili še koncerti. Tega se človek prenaje, zasitiš se tudi tistih, ki so ob tebi, v skupini se krešejo iskre, kot na jadrnici, če se par ljudi odpravi čez Atlantik. Prej ali slej se skregajo in tudi nam je to ves čas grozilo. Zdaj, ko dejansko nastopamo skupaj par-krat na leto, je vse skupaj veliko
Hangar bo prihodnji četrtek doživel še prav poseben koncert. Poleg standardnega novembrskega programa (8.11. STRANCI,15.11.STILLOUT in EX-PISTOLS, 21.11. STAND UP,22.11. KLEEMAR, 29.11. PUNČKE in SVINJSKE TAČKE, bo v četrtek 13. novembra ob 21.00, Dean Semolič tam pripravil klavirski recital, ki smo ga poimenovali Dean napada tipke.
Društvo priiateuev mladine sporoča
V Društvu prijateljev mladine sporočajo, da bodo s 15. januarjem začeli s tečaji angleščine za otroke in odrasle.
Tečaje, ki jih bo vodil ameriški pisatelj Rick Harsch, bodo po svoji želji oblikovali tečajniki sami, s poudarkom na praktični uporabi jezika.
Za otroke bodo tečaji brezplačni, za odrasle pa bo cena zelo dosegljiva.
Za informacije pokličite na 040/385-529 (Barbara)
Nikomur rože ne cvetijo
Izola dandanes ni dežela tisočerih možnosti. Pravzaprav sploh ni dežela možnosti in številni izolski obrtniki in podjetniki že dihajo na škrge. To posebej velja za trgovce, nekatere storitvene dejavnosti in tudi gostinci se ne morejo ravno pohvaliti s poslovanjem.
Sprehod po Izoli opozori na recesijo našega mesta, naprodaj so nekateri poslovni prostori v zasebni lasti, neoddani so nekateri prostori v občinski lasti, plačevanje najemnin zaostaja, to pa se posledično pozna tudi na občinskem proračunu. Seveda je moč razloge za neoddane prostore pripisati vsesplošni krizi, res pa je tudi, da so nekatere izklicne cene za najem lokalov enostavno previsoke, visoke najemnine pa bodo gotovo še marsikoga pripeljale v težave.
Celo na sedanjem platoju na Sončnem nabrežju, kjer so se pred pre-tlakovanjem sprehajali turisti, ki so jih pritegnile “štrace in cunje”, kot so se izrazili snovalci nove podobe, je zdaj velika praznina, prazna sta tudi vsaj dva lokala, eden v občinski, drugi v zasebni lasti.
Dosedanji ukrepi občinske oblasti so bili bolj ali manj simbolični, ni pravega razpoloženja za iskanje novih, drugačnih rešitev za zagon izolskega gospodarstva, občinski proračun vseskozi govori o nerealnih zneskih, ki jih dosega le v polovičnem merilu.
Med najnovejšimi informacijami je ta o skorajšnjem zaprtju trgovine v Livadah, ki jo je imela v najemu Kmetijsko gozdarska zadruga Krpan iz Cerknice. Poleg trgovine bodo konec leta menda zaprli tudi sosednji gostinski lokal. Poslovalnica že nekaj let posluje z izgubo, kaj se bo zgodilo s štirimi delavci, ki so jih prevzeli od Merkatorja, lastnika poslovnega prostora, pa še ni jasno.
Nekoliko lepša vest je povezana z zaprtjem bifeja Maja v Ljubljanski ulici, kjer bodo lastniki v več etažah menda uredili hostel, ki bo tako tretji v starem delu mesta.	ur
Nevarne hiše v Koprski ulici ni več. Potem ko je, zaradi nevarne gradnje, rušenje odredila gradbena inšpekcija so tudi lastniki dosegli dogovor in hiša je “padla”. Nova bo zrasla, ko bo denar.
Izola---------
Odšel je
Alojz Palčič
Verjetno je malo ljudi, ki bi jih poznalo toliko prebivalcev nekega kraja, kot je bil Alojz Palčič, prvi in dolgoletni ravnatelj izolskega vrtca, ki je na tej funkciji preživel kar četrt stoletja. S svojo vztrajnostjo in doslednostjo je dosegel gradnjo dveh izolskih vrtcev, uspešno izpeljal dva samoprispevka in vsem zaposlenim zagotovil stanovanja.
Pred dvema letoma smo ga obiskali na domu v Šaredu in se z njim pogovarjali o vrtcu, o čebelarjenju pa tudi o Izoli in njenem spreminjanju v povojnih letih. Iz tega pogovora, ob njegovem slovesu, povzemamo nekaj njegovih posebej zanimivih misli.
-	Ni bilo vedno preprosto, še zdaleč ne. Ko smo gradili prvi vrtec v Kosovi ulici, sem celo dobil naročilo z občine, naj ustavim gradnjo, ker ni denarja in je kriza, vendar sem se naredil neumnega in sem odšel v Ljubljano, kjer sem imel dobre odnose z odgovornimi s tega področja, pa so nam pomagali in smo gradnjo dokončali. Mislim, da smo takrat iz Ljubljane dobili približno milijardo takratnih dinarjev. Včasih pa je bilo treba pomoč iskati tudi v Beogradu, oziroma so ljudje iz Beograda prišli v Koper in smo se tam dogovorili o nadaljevanju sofinanciranja gradnje.
-	Samoprispevka za oba vrtca sta bila uspešna zato, ker sta bila namenjena točno določeni investiciji. Takrat so bile naše tovarne velike in imele so veliko mladih delavcev in veliko otrok. In vsi ti delavci so plačevali za gradnjo vrtcev. Najbolj me boli to, da so denar prispevali tudi tisti ljudje, ki so kasneje končali celo med izbrisanimi.
-Tudi s tovarnami smo se morali veliko dogovarjati in včasih tudi trdo pogajati. Takrat smo imeli v vrtcu več kot 800 otrok in zato enostavno nismo mogli kar čakati, da se reši problem z namestitvami. In ,ker smo v občini potrebovali sodelovanje podjetij pri teh investicijah, so bili direktorji včasih zelo zahtevni in neusmiljeni do nas, ampak jaz sem jim znal povedati, naj oni skrbijo za tovarne, jaz pa bom za vrtce. Spomnim se, kako me je direktor Mehanotehnike, Starc, prepričeval naj gradimo stavbe v nadstropjih, jaz pa sem mu dopovedoval, da stopnice za otroke teh starosti niso primerne in je moral popustiti. Pravijo, da sem bil trmast, ampak če si hotel kaj narediti, si moral vztrajati do konca.
-	Plače takrat niso bile posebej visoke ampak, takrat plača ni bila vse. Vsi smo skušali doseči določen standard življenja in tako smo poskrbeli tudi za stanovanja naših zaposlenih, kar se danes zdi čista utopija. Denar za nakup stanovanj smo iskali povsod, od Kopra do Ljubljane in Beograda pa tudi pri domačih podjetjih, saj smo marsikatero stanovanje kupili skupaj s podjetjem v katerem je bil zaposlen mož ali žena našega zaposlenega. Tudi glede tega pogajanja s podjetji niso bila lahka ampak vseeno smo bili kar uspešni in smo zagotovili primerna stanovanja za skoraj vse zaposlene. Še danes v glavnem živijo v njih, ali pa njihovi potomci, le da so zdaj oni lastniki, ker so jih odkupili po Jazbinškovem zakonu.
-	Ko sem se upokojil nas je bilo že okrog 100 in to je že velik kolektiv, kjer ni bilo tako preprosto zagotavljati redne plače in hkrati kvalitetno opravljati vse storitve. Moram pa povedati, da v vseh tistih letih nisem imel težav z nobenim zaposlenim, morda je izjema čistilka, ki ni pristala na to, da obleče haljo, tako kot je bilo dogovorjeno, vendar nisem zaostroval stvari pa je vseeno menda odšla drugam.
-	Izolski vrtec je vseskozi dobro delal in tako je tudi danes. Morda bi lahko pripomnil le to, da je škoda, ker v območju vrtca ni več hišnika, saj njegova prisotnost lahko marsikaj prepreči in marsikaj popravi. Ampak, ni na meni, da odločam o tem.
Tako je razmišljal in tako je živel Alojz Palčič. Izolan, ki za vse svoje družbeno delo ni nikoli dobil priznanja Občine Izola. “Pa kaj?” bi odvrnil. “Saj ne delamo zato, da nas bodo hvalili” ampak, ker je tako prav.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Alojz Palčič
prvi in dolgoletni ravnatelj VIZ Vrtca Mavrica Izola Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Delavci in upokojenci VIZ Vrtca Mavrica Izola
Predzadnja
Danes bo poplavljalo!
Agencija za okolje (Arso) je zaradi pričakovane velike količine padavin v prihodnjih dneh za četrtek za večji del države razglasila največjo stopnjo vremenske ogroženosti. Najbolj ogrožena bodo predvidoma območja južne, zahodne in osrednje Slovenije. Pripadniki civilne zaščite bodo zaradi morebitnih poplav v pripravljenosti na območju celotne države.
Glede na napovedi bodo pripadniki civilne zaščite dvignili pripravljenost na celotnem območju države, je napovedal poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. Prebivalcem svetujejo predvsem samozaščitno ravnanje.
Tudi štab Civilne zaščite občine Izola poziva vse občane in podjetja, da si preventivno očistijo odtoke in izvedejo druge ukrepe za blažitev posledic neurja, ki ga napovedujeta Agencija RS za okolje in evropski meteoalarm. Agencija za okolje in evropski meteoalarm namreč za danes, tudi za naše kraje, napovedujeta izredne padavine, morebitna neurja in celo poplave. V jesenskem času je zelo pogost pojav poplav zaradi neočiščenih meteornih odtokov in jaškov od padajočega listja in ostalih odpadkov.
V zvezi s tem Štab Civilne zaščite občine Izola poziva vse občane in podjetja, da si preventivno očistijo odtoke in izvedejo druge ukrepe za blažitev posledic neurja. Zaradi napovedanega visokega plimovanja morja pa civilna zaščita svetuje še, da prebivalci starega mestnega jedra avtomobile, ki so sicer parkirani ob morju, premaknejo na varnejše mesto.
Pričakovane so intenzivne padavine in lahko se zgodi, da bodo interventne službe precej zasedene, zato je bistvenega pomena, da tudi občani poskušajo preprečiti posledice nesreče sami, kolikor je v njihovih močeh. Pristojne službe bodo priskočile na pomoč po zmožnostih, bodo pa že od današnjega večera v povečani pripravljenosti.

O®
iBBi
Kolk je šel
Obvestili so nas, da pred hotelom leži moški. Ugotovili smo, da gre za domačina, ki padel. Poškodoval si je kolk in je bil odpeljan v SBI.
Sodelavski spor
Mlajša ženska je naznanila, da se je na delovnem mestu do nje nedostojno vedla sodelavka, policisti bodo zbrali obvestila in ustrezno ukrepali.
Nasilen partner
Občanka je prijavila, da je bil bivši partner v času zveze večkrat nasilen. Sprejeta kazenska ovadba.
Še en avto manj
Ustavljen voznik osebnega avtomobila, ki nima vozniškega dovoljenja. Zaseg vozila, podan obdolžilni predlog.
Zadel Izolanko
Sredi dneva se je v Kopru zgodila prometna nesreča, ki jo je, zaradi vožnje mopeda znamke Baotian z neprilagojeno hitrostjo, povzročil 15-letnik z okolice Kopra, ki je na pločniku zbil 58-letno kolesarko z Izole. Ta je padla, odpeljali so jo v SBI na pregled. Povzročitelj je vozil neregistriran moped, prav tako pa ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli. Kolesarki pa so izdali plačilni nalog, bogsigavedi zakaj.
Tega je že preveč
Občanka je zoper bivšega partnerja podala kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini.
Pa sta dobila oba
Ženska je sporočila, da na ulici moški kriči na njo. Ugotovljeno je bilo, da je ženska zaparkirala dovoz do hiše, stanovalec pa se je zaradi tega do nje nedostojno vedel. Obema je izdan plačilni nalog.
Minus par sto
Občanka je naznanila, da so ji iz torbice ukradli denarnico z dokumenti in nekaj 100 evri. Policisti še zbirajo obvestila.
Minus par deset
Trgovka je sporočila, da je nekdo izkoristil njeno odsotnost in ji iz denarnice v prodajalni ukradel nekaj deset evrov.
Tudi policisti na fešto
Obveščeni smo bili o kršitvi javnega reda in miru s hrupom. Ugotovljeno je bilo, da sta mladoletnika organizirala praznovanje rojstnega dneva, na katerega je prišlo več deset mladoletnikov. Zoper kršitelja smo podali obdolžilni predlog.
Poostren nadzor
Policisti so imeli v torek na območju Obale poostren nadzor nad uporabo varnostnega pasu in mobitela med vožnje. Pri tem so ugotovili 17 kršitev, in sicer 11 zaradi neuporabe varnostnega pasu in 6 zaradi nepravilne uporabe mobitela med vožnjo.
ALKOHOL: 0,31 mg/l; 0,33 mg/l; 0,38 mg/l; 0,48 mg/l; 0,66 mg/l; 0,91 mg/l;
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa) . Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
-	Na prestižni lokaciji s prelepim pogledom na ljubljansko kotlino, Šmarno goro in okoliško hribovje prodam 5 sobno stanovanje s teraso, balkonom in vrtom. Stanovanje je v dvostanovanjski hiši in je popolnoma ločena enota. Vpis v z.k. Možna tudi menjava na območju obale, še najraje Izola. 041 562 968
ODDAMO
-	Oddam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v starem delu mesta za daljše obdobje. 051 331 150
-	Oddam v najem garsonjero z dvemi ležišči v okolici Črnega Kala. Najem s stroški znaša 300 evrov mesečno. Info 040 251 335
-	Oddam garsonjero v starem delu mesta, 30m2, za daljše obdobje, tel 040 865 336
-	Oddamo enosobno stanovanje v 1.nadstropju za daljše obdobje. 05 641 72 24
-	Oddam enosobno opremljeno stanovanje v starem delu mesta, Gramscijeva 12 (drugo nadstropje) za določen ali nedoločen čas. Tel. 041 792 201.
-	V centru Izole oddam sobo s souporabo kopalnice. Tel.: 041 925 976
NAJAMEMO
-	Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja.
-	Izkušen gostinec najame vpeljan manjši gostinski lokal v Izoli za daljše obdobje. Informacije na tel.: 070 233 388
-	Pasaro Elan 4,83m z izvenkrmnim motorjem Tomos 4, registrirano do 2019 PRODAM. Možnost priveza. Tel. 041 512 783
-	Pasaro s kabino Kvarnerplastika Dalmatinka, letnik 1984, z vgrajenim notranjim diesel motorjem Volvo Penta 13 KS, praktično novim rezervnim motorjem Johnson 5 KS, lepo ohranjeno, registrirano do 06/2018, prodam za 6000 EUR. Pokličite 041 662 340.
-	Prodam dobro vzdrževana mahagonij lesena termopan okna (3 kom) dimenzije 100 x 180 cm. Cena skupaj 120 Eur. Informacije na tel. 040-333954
-	Za hišna popravila ali manjša mizarska dela pokličite 031 630 716 - Tomislav Pasar s.p.
Pajesen pa raste
Naš ostrooki sodelavec rubrike Uko con bučo je že pred časom opozoril na invazivno strupeno drevesno vrsto z nenavadnim imenom Pajesen, ki veselo uspeva na območju nekdanjega Arga.
Odstranitev te invazivne rastline, ki povzroča veliko alergij mora potekati po podobnem postopku kot velja za palmovega vrtača. Rastlino je treba izpuliti in jo na licu mesta zažgati. Vprašanje je, ali niso delavci Komunale, ki so sicer po prvi objavi odstranili nekaj dreves in jih odpeljali na deponijo, med vožnjo zasejali novih pajesenov vzdolž poti do deponije. Tako, da je treba ob pohvali le opozoriti na to, da je pri odstranjevanju potrebno posebej pazljivo ravnanje.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si;
email: urednistvo@mandrac.si
Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc,
Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO.
Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line
Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
s

+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Vsi se strinjamo, da je bilo letošnje poletje zanič. Nič hudega torej, če se nekateri delajo, da je november bolj poleten, kot je to bil julij.
Manufaktura Hiša s stilom
Izola • Koper
Izžrebaj svoj popust od 6. do 13. novembra 2014 - vsaka stranka na blagajni trgovine - pred plačilom -izžreba popust, ki velja za celoten nakup


manufaktura ISo
kjer je dober nakup pravilo
HABIT JS.
Papirnica HABITOOS.
-25% vsak dan za prvega kupca
V novembru vam nudimo:
-30% na torbice in denarnice -25% na izdelke SCHNEIDER in MAPED -20% na igrače CHICCO in BINO
Za vsakega se najde kaj lepega.
VABLJENI.
TPC Livade, Prešernova cesta 53,
6310 Izola