Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE — 70R ALL." leto iil ®»8k Copy 3c CLEVELAND, 0., TOREK, (TUESDAY) OCTOBER, 5. 1920. ŠT. 235. (NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879(. Posamezna številka 3c SEDANJI,USPEH! NA FRON-u SO JIH ZOPET NAPIHNILI. Pariz, 4. oktobra. — Današnji yar.,;;;; pbjavlja brzojavko iz ''Temps' iz katere se da razu £ Ja sedanja mirovna pogasijo n k med Polisko in Ru-2oiaJr bodo Ponesla miru. Br- Crii !Z^aVlja' da je PolJ'ski bil2i,mimster Sapieha, ki je ke • vodJ'a mirovne stran-goji da 30 boljševiški po. °2irom Sprej'eml'1'ivi' Posebno z Male T?na priznanJe avtonomije 'iudsk 6 in U'kraJ"ine in na Gaiicii° glasovanJe v vzhodni daSo7 PolJ'aki tudi pravijo, dili nie JŠeviki svoječasno mf Ho od?; ki bi šla precej vzhod gleJti Crts' ki Jo je določil an-da pa ZU"anJi minister Curzon, favn0 ?! nudij'° mej0' ki J'e T0zASia kot Curzonova. Pfine^ no izjavo -ie P°dal k dni eha P°tem> ko je spre-deWn .Poročilo od mirovne Helc r Pnnaša nocoj čla-vizejJ a lrnenom "Ruski boljše-lilv p/f proti koncu." Ured- V]etske *Ja Veliko Važnost so" in ga Poraza na Poljskem Hdf078 zunanJ'e in notranje "iw' Med notranje posle- 1. Y teva: ■v ®llko znižanje vpliva mo-e vlade. Sorazmerno f,3aln, Japonska proučuje stališče Amerike. t 2. ■"aterj,-7a'luerno zmanjšanje H Ja;ne sile, ki se izvaja po- 3 ec'6 armade. M. P0r mas proti sedanji Wa ^f^ton, 4. okt. fcejZ ^ročilih, ki se - V u-jih je aanes v tem mestu, se Naiii i6 mirovna poga-% , poljsko in Rusijo naj-^ovila. S?,*! na fronti ,in YlHda j, ca «ioč, ki jo kaže ar-f Cen/rala Wrangla na juž. v to]v°nti Vpliva na polja" Sy kl meri, da so zopet imperijalističnim 0Diir, in ne marajo slišati A Tokio, 4. oktobra. — Osebe, ki držijo važne pozicije v japonskem javnem življenju, dasirav-no se jih ne more prištevati u-radnim zastopnikom, so natančno proučile položaj, v katerem se nahajata Amerika in Japonska z ozirom na stavljeno kalifornijsko proti-japansko predlogo, in so prišle do sledečih zaključkov : 1. V odgovornih japonskih krogih obstaja resnična bojazen vsled posledic, ki jih lahko prinese proti-japonsko gibanje v Združenih državah, zlasti, da bi se ]to gibanje ne pojavilo tudi drugod, posebno v angleških kolonijah. 2. Japonci trdijo, da ako se vprašanje v Kaliforniji pusti nedotaknjeno, se bo rešilo samo od sebe, kajti, kadar sedanji naseljenci, ki se jih ne more na-turalizirati, ali pomrjejo aji pa se vrnejo na Japonsko, bodo o-stali samo legalni ameriški potomci, ki se bodo v teku časa asimilirali. 3. Japonci pravijo, da Ame.' rikanci zamešujejo sedanja pogajanja, katerih namen je izpolnitev dobljenih pravic Japoncev v Kaliforniji, s splošnim vprašanjem naseljevanja, ki sploh ni prizadeto.. 4. Japonci trdijo, da ako se bo glede proti-japonske nared-be glasovalo, tedaj bi se samo dodalo kuriva k proti-ameriške-mu mišljenju, ki ga je ustvarila Amerika, ker je zaustavila legitimno in po mnenju Japoncev potrebno ekspanzijo na daljnem vzhodu, posebno na Kitajskem in v Sibiriji. To mišljenje se stalno viša pod vplivom proti-ameriških člankov, ki so objavljeni v japonskih časopisih. 5. Navzlic proti-japonskim gibanjem v inozemstvu, pa u-stvarja še veliko večje skrbi ja ponskim oblastem gibanje, ki Problem pomanjkanja papirja. Washington, 4. okt. — Pomanjkanje papirja je v prvi vrsti gozdni problem. Papirna industrija je sedaj povečini osredotočena v gozdinih pasovih ob Velikih jezerih, severnih Alleg-henih, v državi New York in v severovzhodnih državah, ki so pozinane pod imenom Nova Anglija. Pred dvanajstimi leti so ti gozdovi oskrbljevali ves les, kar ga je potrebovala papirna industrija. Ko se je leto za letom gozdna zaloga nižala, smo se pričeli obračati na bližnje kanadske gozdove, in sedaj smo za eno celo tretjino našega surovega materij ala za papir odvisni na Kanado. Količina lesa v severnih in severovzhodnih državah ne bo trajala več kot 15 do 18 let, ako bo zahteva ista kot sedaj. Kanadski gozdovi bodo v stanu skrbeti za papirno industrijo dalje časa, toda prišel bo ravno tako čas, ko bodo izčrpani./ Zahteva po papirju raste. Medtem pa se poraba papirja stalno viša, in preračunjeno je, da pride na .vsako osebo v Združenih državah 35 funtov papirja na leto. Ostali svet je v ravno takem položaju. Povsod pomeni napredek civilizacije tudi zvišano u-porabo papirja in papirja primanjkuje povsod. V Ameriko prihajajo zahteve po papirju iz Avstralije, Kitajske, Japonske in Južne Amerike. Velike tiskarke tvrdke v Angliji kupujejo papirnice in gozdove na tej strani Atlantika. Posebno Northcliffovi interesi so v . tem pogledu jako aktivni. Severovzhodne države obsegajo 31 milijonov akrov posekanih gozdov. V državah ob je zeru je 33 milijonov akrov po-sekaniv gozdov. Tu je torej zemlja v neposredni bližini papirnic, katera bi več kot zado- FINANČNO STANJE FRANCIJA PROTI ZDRUŽITVI AVSTRIJE Z NEMČIJO izhaja iz nezadovoljstva ljud-.stovala vsem potrebam, ako bi , t ™k Pilsudski je baje '''"ja se mirovna poga- ne (lokoJ iptetrgajo in da se few fP°razuma z Ukrajino r;ilo; ,Ttt Wranglom. C Ko Se je 22Ietna Rose t - s nl V flodeljo zvečer vra-Nna ' sta dva moška r na Padla ter zavlekla in ® Poslopji na Franklin ' 25th St L°Pova sta ,H0 J raz telo skoro vso f0vedala je policiji, da ^ fant sta bila naPadalca M«:. ' katerima je preje !ala' in da sta jo za-\ j! T0 mesta, kjer je bilo s J0 napadla. ^ a »* avtomobilska 4 5 £ roparja r ^ozineka» ki Je ko' CH * 0hio Gas- Co ter %a) venkaj iz mesta WHitaja Za $61.10. (Kozinek r Plinove pristojbine po h. ffJ^i ko sta ga ustavila a v avtomobilu ter mu ' UfaV a &a hočejo na glav-\\ h družbe. Mesto te-Nsvj,,ea Peljala v bližino ki ! ,0cIstotne dividende. stva nad ekonomskimi in političnimi odnošaji in uboštvom v velikih mestih; nič manj skrbi jim ne daje nezadovoljstvo delavstva, ki se je pričelo oprijemati socijalnih idej iz zapadnih dežela, sovražnost napram kapitalizmu, pomanjkanje prilik za osebni napredek in ljudsko nag-nenje, da se zvrača krivdo za ta-kozvano moralno, izoliran je Japonske od ostalega sveta na vladne voditelje. 6. Kitajska je še vedno največji problem in obenem največje upanje Japonske. Japonski politiki trdijo, da Amerika zadržuje japonsKo napredovanje na Kitajskem in na daljnem, vzhodu v Splošnem. "Japonska mora najti izhod in prilike za svoje prebivalce, ki se z V3akirfj letom zvišuje za 700.000 duš," se je izjavil neki japonski politik. t 7. Isti državnik in številni drugi prominentni Japonci so na direktno vprašanje, da-li mislijo, da obstaja možnost vojne med Ameriko in Japonsko, odgovorili, da je vojna z Ameriko sicer nemogoča, da pa je ob žal o vanje vredno, da lahko pride do prenehanja prijateljskih odno šajev med obema državama. Njih odgovori so soglašali na tem, da je prišel čas, ko mora Japonska odkrito govoriti v o brambo svojih interesov in po--vedati, kaj želi na svetu. se gledalo, da bi se drevje vedno nanovo posajalo. Edini način, da se torej reši problem pomanjkanja papirja, leži v tem, da se začne v teh pokrajinah, ki sedaj ne nosijo nikomur nikake koristi, gojiti gozdarstvo. Položaj je tak, da naravnost zahteva, da se lastniki zemlje in javnost združijo na delu za ustvaritev novih gozdov. N Seveda vzelo bo precej časa, predno bodo novo zasajeni gozdovi prinesli zaželjene rezultate, medtem časom pa se mora obrniti papirna industrija na gozdove zapadnih držav. Zapadne države obsegajo na 400.000.000 sežnjev lesa, iz katerega se da delati papir, in Alaska okrog, ene miljon. Nikakega yzroka ni, zakaj naj bi plačevali izdajatelji časopisov visoke cene za papir, ko se nahajajo v zapadnih državah velikanski viri, ki lahko položaj spremenijo. Geneva, 4. okit. Švicarski finančni izvedenci, ki so preštudirali nemške finančne in indu-strijalne odnošaje, pravijo, da ako bi se Nemčija izjavila, da je bankerotna, bi njeno stanje postalo še slabše kot je sedaj, kajti večino svojega dolga, znaša-jočega 243.000.000.000 mark, ne vštevši odškodninske dolgove, dolguje država svojim državljanom, nemškim Občinam, velikim in majhnim, bankam, delavskim zavarovalninam, pomožnim in penzijskim fondom. Svota 131.000.000.000 mark mora država plačati tudi v obliki odškodnine nemškim državljanom, ki so tsled Versaillske pogodbe bili deloma ali popolnoma upropašč^ni, kot na primer lastniki parnikov, katere so morali izročiti zavezniškim deželom. Pretežna masa nemškega ljudstva se ne zaveda pravega finančnega stanja Nemčije, medtem ko delavci premišljujejo, ali bi se zatekli k boljševizmu ali ne. Eno pa je, kar razume vsak Nemec, in to je pomanjkanje premoga, ki ovita nemško industrijo, da ne more obratovati v popolnem obsegu, premogarji pravijo: čim več premoga pro-duciramo, tem več ga moramo poslati Franciji," in brez prenehanja propagirajo socijalizacijo rudnikov. Toda vlada se zaveda velike nevarnosti, ki preti Nemčiji, nevarnost, ki je v ozki zvezi s pomanjkanjem premoga, to je: brezdelje, in zato resno misli na uvedbo splošnega prisilnega dela za fante med 15. in 25. letom, kar naj bi nadomeščalo splošno vojaško službo. Ti delavski novinci bi se najprej vežbali v delavskih stanih, nakar bi se jih pridelilo delavskemu armadnemu koru, ter bi se jih'rabilo v prvi vrsti v zvezi s povečano premogovno produkcijo. Toda socijalistični voditelji gledajo z dvomljivim očesom na tak načrt in splošno hinenje po deželi je, da bi to značilo nič manj kot narodno sužnjost. - STA LOVILA ZAJCE IN NA. ŠLA $10.000. Profitarski štrajk je končan. — V odsotnosti matere, ki je šla v bližnjo prodajalno, se je igrala z nabitim revolverjem 5-letna Irma Franks, 3208 W. 71. St., pri tem pa se je orožje spro žilo in pognalo dekletcu krogljo v glavo. Sosedje so hiteli z de tetom v St. John's bolnišnico, kjer je umrlo. — Danes zvečer se vrši seja direktorija in zastopnikov Slovenskega Delavskega Doma. Da ste gotovo navzoči ob 7:30 zve l čer v Kunčičevi dvorani. White Plains, N. Y., 4. okt. — Dva lovca na zajce sta našla 5 milj od Tarrytown pod neko skalo zlatnine v vrednosti 10.000 dolarjev. Zlatnina je bila u-kradena 17. julija iz neke zla-tarije v Tarrytown. Lovca bo-deta dobila $5.000 nagrade. Pariz, 4. okt. Francosko zunanje ministrstvo poroča, da se bo podvzelo važne korake, da se prepreči vsiliti pogoje mirovnih pogodb z Avstrijo in Nemčijo, da se preipreči združitev teh dveh držav, ako bi se za_tako združitev izjavilo ljudsko Vasovanje v Avstriji. Avstrijski parlament je namreč 1. oktobra soglasno sprejel predlog, v katerem se naroča vladi, da v teku šestih tednov izvede ljudsko glasovanje, ki naj odloči, da-li se Avstrija priklopi k Nemčiji. Ta predlog nasprotuje nemški in avstrijski mirovni pogodbi; v obeh pogodbah je rečeno, da mora ostati neodvisna država, ako ne privoli v združitev koncil lige narodov. Dunaj, 4. okt. — Sovražnost, ki jo je povzročilo predlagano ljudsko glasovanje za pridružitev k Nemčiji v Franciji, kot je razvidno iz pariških brzojavk, ni tukaj nikogar iznenadilo. Avstrija se že dolgo časa zaveda, da je Francija nasprotna taki združitvi, medtem ko sta Amerika in Anglija indifirentni, I-talija pa celo želi take združitve. Tukaj se izraža mnenje, da bodeta združitvi nasprotni tudi tudi Čehoslovakija in Jugoslavija, ker se bojita, da se bo s tem obnovila ekspanzivna tendenca. Nemčije. Tukajšnji zavezniški zastopniki, so mnenja, da je Avstrija podvzela ta grozilni korak tudi zato, da dobi kredit in da se ji olajša mirovna pogodba, obenem pa se priznava, da bo ljudsko ^glasovanje, ako se izvede, brez dvomno pokazalo, da je velika večina avstrijskih Nemcev za priklopitev k Nemčiji. Washington, 4. okt. — Gla-'som neke visoke italijanske avtoritete v Washingtonu, je mišljenje avstrijske vlade, da je Italija naklonjena združitvi Avstrije z Nemčijo, popolnoma pre vilno. Italija je mnenja, da Avstrija pod pogoji mirovne po godbe nima sredstva, da bi preživljala svoje prebivalstvo in da je združitev Avstrije in Nemčije absolutno potrebna za eksistenco avstrijskega ljudstva. IKot se razume se bo rezultat ljudskega glasovanja predložil koncilu lige narodov v Genevi meseca novembra kot podlago za predlog, da se mirovna ppgodba spremeni v toliko, da se dovoli združitev Avstrije in Nemčije. Cestno - železniška voznina se zviša. New York, N. Y., — "Štrajk proti ljudstvu", katerega je vodil William M. Wood, predsednik ''American Woolen Co." se je sedaj končal in nekaj tovaren v Lawrence je po preteku dvomesečnega prenehanja z delom zopet pričelo obratovati. Kupoval-ci volnenega blaga priznavajo, da je Wood s svojimi zahtevami prodrl, to se pravi, da je zagotovil sebi in svojim tovarišem "življensko plačo". V manifestu, katerega je W. M. Wood objavil po vseh velikih listih širom Amerike, pojasnuje, kakaj je dal zapreti svoje tovarne tekom časa, ko je v deželi obstojalo veliko pomanjkanje blaga. Ta manifest je bil priobčen v obliki celostranskega oglasa po vseh listih širom dežele. Wood pravi v svojem oglasu, da je bila odgovornost za onih 40.000 delavcev v njegovi službi, "katerih življenje je v večji ali manjši meri odvisno od pametnega in pravičnega vodstva tega velikega podjetja", v prvi vrsti vzrok, da se jih je vrglo iz tovaren za dobo dveh meser cev. Wood priznava v svojem oglasu, da blagostanje mest, v katerih se nahajajo družbine tovarne, odvisi od zaposljenosti delavcev. Wood pa je navzlic temu vrgel iz tovaren delavce v onih krajih, kjer sploh ni mo-oče dobiti drugega dela. Na-alje je Wood v svojem oglasu na sledeči način pojasnil, kako velike svote se morajo plačati delavcem za njih delo: "Družba mora gledati, da obdrži izvežbane organizirane delavce s kolikor mogoče malimi izpremembami. Zato plačuje najvišje plače in nudi najstal nejšo uposlitev. Me verujemo v visoke plače za dobro izvežbane delavce — najvišje plače v kolikor jih opravičujejo živ-ljenski stroški delavcev samih. Izdelovalci so v tej deželi tudi konzumentje." Resnica pa je, da trideset pro centov delavcev pri American Woolen Co. ne dobiva več kot $25 na teden, in velika večina pa manj kot $30 na teden. Wood čestita v svojem oglasu vsakemu v splošnem, ker je bi- gubila za $40.000.000 naročil Clevelandska mestna zbornica ^-e na sinočni seji dovolila clevelandski cestno—železniški družbi, da računa svoje obratovalne stroške za 2 centa več pri milji, kar bi brez dvoma dovedlo do tega, da se bo cena voznini v kratkem zvišala na 6 centov. Zvišanje obratovalnih stroškov se bo računalo od 1. oktobra za dobo šestih mesecev. Mestni cestno-železniški komisar je mnenja, da bo nova voznina, ki se upelje sredi tega meseca ali pa prihodnji mesec, veljavna ne za dalj kot šest mesecev. Družba sicer trdi, da je imela v teku zadhjih treh mesecev pri milji 4 cente in pol več stroškov kot ji je dovoljeno toda mestna zbornica ve, da je ta trditev neutemeljena, zato se je dovolilo le 2 centa zvišanja. Mestni komisar za cestno železnico pravi, da se je določilo dobo šestih mesecev zato, ker se pričakuje, da se bodo v teku tega časa znižale cene, vsled česar se bo mogoče vrnila sedanja voznina. To je seveda samo možnost, in še prav velika možnost, in najbolje je, da kar damo slovo 5-centni vožnji, kakor hitro se upelje zvišanje. preteklem letu 35 odstoten dobiček. Na vsak način je dogna-po, d«t je družba v letu -919 r>a-pravila $15.000.000 čistega dobička. Družba ima sedaj čistega preostanka $31,754.426. Odkar se je pričela vojna so njeni dobički prinesli toliko, za kolikor je družb^ kapitalizirana. Ako se odšteje dividende od preferred stocka, je ostalo druž^ bi še vedno dovolj, za izplača 50 odstotne dividende od vsega common stocka. Plačevanje takih dividend je seveda precej drago. Toda W<#od pravi, da bi bilo to mogoče, če bi ga ne bila vlada obtožila profitarstva. Toda vlada bi se morala zavedati, da mora zavzemati stališče varovalca družbinih interesov, ker slednja je plačala državi v teku enega leta $20.000.000 v.davki! Wood trdi, da je družba iz- — Pred kratkim je bil 23- letni vseučiliški dijak George Gall obsojen na kazen v ječi, ker se ga je spoznalo krivim, da je ukradel na E. 9th St. avtomobil, ki je bil last Randal Mar. quarda. Na njegovo prošnjo, da se kazen odloži toliko časa, da skonča svoje študije, je tudi sodnik Day kazen odložil. Včeraj pa je prišla na sodni j o njegova zaročenka, ki je učite-da je bil Gall tisti večer, ko je ljica po poklicu ter se izjavila bil ukraden avtomobili v njeni družbi. Njegova zaročenka je zvedela o njegovi obsodbi potom časopisov ter je prišla na sodni-jo brez njegove vednosti. Sodnik je dovolil novo obravnavo, i — Sodnik Silbert je oprostil Viljema R. Wilkesa, ki je u-strelil Lovrenca Boqkerja, ko je skušal skozi Okno udreti v stanovanje. "Vsakdo ima pravico streljati ,ako vidi pozno zvečer v oknu svojega stanovanja obraz človeka, o katerem veruje, da skuša vdreti notri z roparskim namenom,' je izjavil sodnik Silbert. — Leteči policijski oddelek je sinoči aretiral šest mladih fan-talinov, kr so si preganjali svoj čas s kradnjo avtomobilov. Mladi zlikovci so 15 do 16 let stari, toda jako izurjeni v svojem poslu. Od 27. septembra so ukradli že sedem avtomobilov, s katerimi so se potem vozili o-krog, dokler jih ni zasačila policija. lo zaprtje kompanijskih tovaren izvršeno v tako primernem času, tako da so bili delavci samo lačni, medtem ko jim vsaj ni bilo treba zmrzov^ti. Kot dokaz navaja, da je od strani izprtih delavcev tekom prenehanja obratovanja prišlo na družbo ali druge dobrodelne organizacije manj prošenj za pomoč kot pa preteklo leto. V svojem oglasu pravi Wood, da je stavka delavcev njegovih tovaren za višje plače v preteklem letu stala mesto $100.000. Mesto je vzdrževalo krušne vrste vsled vladne obtožbe, navzlic temu, da jo je sodnik končno o-prostil vsled slavnega zagovora, da "blago ni obleka", in d^, se zakon .proti profitarstvu torej ne tiče American Woolen Co., ker ta trguje samo z blagom. Wood pravi, da se je družba torej odločila, da raje zapre sv§-je tovarne kot pa izvrši "finančni samomor". Izguba naročil in produkcije se je s tem prenesla na rame splošnega občinstva, ki bo moralo plačati tem višje cene za zimsko in pomladansko ... v j fa samo za otroke, iz cesar se da ob]eko_ Wood se je ,kot dober sklepati, da so morali odrasli ameriški biznesman dobro za_ biti lačni. American Woolen vedal/da jma dovolj monQpola v trgovini z volnenim blagom, da lahko ustvari svoje cene, ko nastane pomanjkanje blaga. Wood deluje le za eno načelo, in to je, da mora ljudstvo skrbeti, da on in delničarji njegove družbe vlečejo mastne dividende, pa naj se zgodi karkoli hoče. Ko je delavcem družbinih tovaren 15. maja dovolilo 15 odstotno zvišanje, so ga vprašali, kdo bo plačal to zvišanje, je čisto prostodušno odgovoril, da ne more nihče pričakovati, da bi bili prikrajšani delni- Co. ni prispevala ničesar v pomožni fond. Manifest Wood-a pravi, da ima družba svoje glavne obveznosti napram svojim delničarjem. Petnajstim tisoč osebam, ki držijo za $40.000.000 preferred stocka, tse mora izplačati 7-odstotne dididende. Tri tis<^č o-seb lastuje za 20,000.000 common stocka, ki nosi 5 procentov. Wood v svojem oglasu profitov sploh ne Omenja, najbrže zato, ker je o njih veliko preveč pred i kratkim govorila vlada. Vlada je namreč pronašla, da je Ame- rican Woolen Co. napravila v čarji na svcjih dividendah. ; BTRAN 2. "ENAKOPKAVNUST" OCTOBER, 5th, 1920. 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BuBsines Place of the Corporation. _____ 6418 ST. CLAIR AVK. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier ............\..........1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia era Anierisko-Jugoslovaoska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino otrlasov ni odgovorno ne uredništvo, nc upravničtvo. CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY) OCTOBER, 5. 1920. DVE FRANCIJI. Imamo dve Franciji kot imamo dve Angliji, dve Italiji, dve Nemčiji itd.--Na eni strani Francijo, "d govori uradno v imenu francoskega naroda— Francijo Milleranda in Focha, Francijo generalov, z medaljami okrašenih prsi, frazarskih govoranc, zmešanih sanj o napoleonskem cesarstvu, Francijo bankirjev, ki so zalagali ruskega carja s posojili — Francijo, ki je podedovala plašč pruskih militaristov. Ta Francija je danes srce evropske reakcije, gnezdo protirevolucijo-narnih zarot izgnanih plemenitašev in financirjev, upanje Wrangla, poljskih imperijalistiv in največja zapreka evropske rekonstrukcije. Jasno je, da to ni ona velika Francija, ki je v prejšnjih časih že s svojim imenom služila kot inspiracija, kot simbol plemenitega idealizma in intelektualnega napredka. Vojna je glas druge Francije nekoliko ogluši-la, toda ne popolnoma. Glas druge, plemenite Francije se je zgubil med zmagoslavnim hrušče m, ki se je dvignil, po dolgih letih trpljenja in obupavanja. Toda v Franciji so se našli-možje, ki niso svojih pogledov nikdar obrnili od svetlih idealov, katerim so posvetili vse svoje delovanje in nehanje. Henri Barbusse je napisal knjigo, pravo zgodbo svetovne vojne z vidiku človečanstva, in pojavili so se drugi večji in manjši duhovi, ki se niso dali omotiti od zmagoslavnega vrišča in blestečih meda-IIJ - Največji med njimi je pač stari Anatole France, ki je ponovno dvignil pred svetom zastavo plemenite, starejše Francije. Anatole France se z grozo obrača od nove militari-stične Francije, ki prinaša smrt lastni domovini in vsej Evropi . ''Zelo žalosten sem," je dejal nekemu časnikarskemu poročevalcu. "Bodočnost Evrope je. črna. Edi-3io upanje je v internacijonalizmu, toda vojna je pustila nacijonalizem v triumfu. In v L' Humanite piše patetično: ' "Človeka obhaja groza, če pomisli pozicijo Francije, kot je bila tekom vojne in kot je danes. Sto narodov je prišlo na poziv Francije iz vseh delov sveta, da "uničijo" Nemčijo. Kaj smo naredili z našimi zaveznicami? Kaj se je zgodilo z našimi prijateljstvi? Niti eno nam ni ostalo. Odgnali smo vse z našim ponosom in svojoglavostjo, z ono bojevito vrocekrvnostjo, ki je tako naš sarkazem Amerika, ko nam je prinesla politično poj-]do tu — v.bližini opazoval vesel movanje, ki se je razlikovalo od našega — in od katere- i muzikant, brenkajoč lepo korač- ga ni v vseh pogodbah ostalo popolnoma ničesar. Potem!™0 na SV°J° gita™ v izP°dbu- ^ , i /T4-i**\ ditev svOjega pajdaša. Ko pa smo imeli oster spor z naso romansko sestro (Italijo), j je muzikant ^ da gQ mu re_ Potem smo si odtujili države na vzhodu. Potem smo! darji prijatelja aretirali, je skočil k njim in nekoliko pretrdo položil enemu svojo gitaro na glavo, katera se je samega veselja kar razpočila. 'Pok gita-re je privabil druga dva redarja, katera sta veselo spremljala virtuoza na gitari na kvestu-ro. Ta fanta sta 261etni Gvidon Pavan in 26-letni Franc Dessi. Spravili so ju oba v zapor. Skoro bi se bil zadušil. 211et-ni mehanik Herman Gerlič je včeraj zjutraj popravljal v hiši štev. 12 ulice C. Rittmajer plinske cevi. Iz ene cevi je plin močno uhajal, ne da bi bil Gerlič pravočasno to zapazil. Posledica: Gerliču je začela boleti glava in kmalu je padel v nezavest. K sreči je pravočasno to zapazila neka služkinja, ki je poklicala na pomoč rešilno postajo. ozlovoljeni vsled naših finančnih neprilik in teškoč pri izvedbi slabonapravljene pogodbe prišli do večjih nesporazumov z Anglijo kot bo javnosti kdaj znano. Jaz ne sodim obnašanja naših zaveznic in se ne zavezujem isto odobravati. Opozarjam le, da ni bilo postopanje kapitalistov, vojakov in diplomatov, ki nam vladajo, niti primerno niti uspešno. Naše. stališče je bilo teško. Naše priznanje pa je napravlja grozno. Nevsezadnje smo čisto osamljeni. Kajti, kaj nam je ostalo od francosko-angleške entente po tem diplomatskem ukrepu? Osamljeni smo---- V kake nove nevarnosti in nepoznane nesreče nas no pripeljala ta pot, v katero nas je obsodil naš nazadnjaški parlament in njegova reakcijonarna vlada? Ali se nas vodi v novo vojno s sovjetsko Rusijo. Naša bojazen je tem večja, ko vidimo, da se miru pri nas ne brani tako kot v Angliji, kjer je delavski razred dvignil svoj glas tako silno, da so ga zaslišali celi vladni koncili. Delavstvo je brez vpliva na našo vlado. In vendar se na eni postelji. Med klijenti1 preiskavo. Zasačili in zapetega "zavoda" je bil tudi zidar li so mu 30 kg. tobaka v Vucchio. Bii je skromen in po-j in stroj za rezanje tobaka, hleven, ko je prišel, ali ko se je j in še neki njegov pomocr.iK, privadil, je postal malo ošaben 'imenu Marij Gerbel, sta ft moremo za ohranitev miru, proti kateremu se borijo ka- Zdravnik je z umetnim diha pitalisti in militarist!, in katerega izdaja nevedna burž-vazija, zanašati edinole na delavstvo---- Danes drži delavski razred v rokah odrešitev Francije, odrešitev Evrope, odrešitev sveta. Položaj je strašen. Ganjen do dna, kličem z glasom, katerega mi je starost oslabila, ki pa se je poglobil iz strastne želje za splošni dobrobit: "Francozi, rešite mir sveta." Toda apel Anatola France-j a se skoraj ne sliši med kričavim vpitjem Tardieu-a, Poincareja in drugih, ki' dominirajo dejanja uradne Francije. Millerand je celo popustil postopanje, katero se je sprejelo na konferenci v Spa, kjer se je ekonomske probleme razpravljalo skupno z nemškimi ekonomskimi izvedenci. Najbrže bo vzelo še precej časa, predno bo našla svojega izraza v francoski polotiki tudi ona druga Francija, ki je čisto drugačna* plemenitejša in lepša. Iz tržaškega življenja, Skozi okno je padla devetletna Zora Baršič, stanujoča v u-lici Solitario 4, 1. nadstropje. Peljali so jo v mestno bblnišni-; co, kjer so jo sprejeli v IX. oddelek. Zunanjih poškod nima. Zdravniki se bojijo, da so se ji pretresli možgani. "Dež" z jasnega. 8. sept, o-krog polnoči sta dva elegantna in mlada častnika mirno izpre-na!" hajala po Korzu in govorila o najvišji politiki — najbrže o proglasitvi neodvisnosti države kralja Gabrijela I. Jako globoko sta oba bila vtopljena v ta visok pogovor, da nista zapazila bližajočo sp nevarnost ... Ko sta častnika prikorakala vštri dolgo preživela dolgo kruto vojno. Najprej je občutila mestne zastavljalnice, se jim je njem in z injekcijo kokaina spravil Gerliča zopet k zavtesti ter ga nato spremljal na njegov dom. Pretep. V hangarju trž. Lloy-da v prosti luki se je 351etni u-radnik Henrik Richetti spri s tovarišem in se začel ž njim ru-vati. Med ruvanjem je Ricche-ti tako nesrečno padel, da si je zlomil roko in eno levo rebro. Zdravnik rešilne postaje ga je za silo obvezal in ga nato odposlal na njegovo stanovanje. Bitka na trgu Unita. Snoči dne 11. avgusta okoli 9. ure je nastala med sprehajalci, ki so fee našli slučajno na morskem obrežju blizu Lloydove palače, prava panika in velika zmešnjava. Nakrat so se namreč račeli razlegati streli iz revolverja en za drugim, a ko si pogledal proti mestu, odkoder so streli prihajali, si videl, da se je precejšnja gruča moških nahajala v pravi bitki. Na bojišče je priteklo par kr. stražnikov, ki so napravili konec tej strašni borbi s tiaiT, da so aretirali vse tri junake, ki so: neki Giovanni Ardito, stanujoč v ul. Guardia št. 19, njegov brat Giovanni Battista in r.eki Francesco Vucchio, po poklicu zidar. Vsi trije so doma iz južne Italije, kakor bi čitatelj sam ugenil, tudi če bi mu ne povedali. Kako je prišlo do te bitke? Ardito je kaj čuden patron že ko ga vidiš, ali še bolj čuden je njegov "hotel", ki ga ima v ulici Guardia. To ti je nekako prenočišče, kjer je vsak klijent dobrodošel gost približal velik, krepak fant ter ju resno nekaj časa "korak za korakom" zasledoval. Fant si naenkrat — odpne hlače in — častnika sta se stisnila hitro k zidu, misleč, da — dežuje. Ko-rajžen fante pa ju je nadalje vztrajno škropil. Častnika sta kmalu opazila, da ta "blagoslov" ne pada iz oblakov že zaradi tega ter ni bilo videti niti enega na nebu. Vzrok je torej moral biti drug. Strme sta opazila na svoji desni strani fantalina, kateri je v lepi vzbočeni pozi meril na nju! Kot dva razdražena leva sta se častnika postavila v — bojno vrsto in na vse grlo kričala nad lastnikom tega improviziranega vodometa. Kričanje je privabilo dva radovedna redarja. V par besedah sta zmočena častnika opisala ta čudni dogodek nakar sta redarja v imenu postave aretirala škro-pilca. Vse to je — od začetka v enem prostoru in tudi po dva so ga posetili in izvršili hišno Nekega dne mu je padlo v glavo, da mora imeti sam svojo sobo. Govoril je o tej stvari z gospodarjem, ki pa ni ugodil njegovi želji . Radi tega se je Vucchio skregal in ko je odhajal ves jezen, je rekel Arditu, da mu žena "dela roge". Ardi-ti ni mogel pozabiti te žalitve. Sinoči je šel, kakor, je bilo že rečeno, s svojim bratom na izpre-hod po mestu. Pri Lloydovi palači je srečal Vucchia in ga takoj ustavil ter ga vprašal, zakaj mu je rekel tiste besede. Vucchio je odgovoril, da mu ni rekel radi tega, ker verjame, da bi ga žena varala, temveč samo, ker ga je hotel užaliti. Tedaj je Ardito pograbil revolver, ravno tako njegov brat, Vucchio, pritekli so še drugi "odrešniki" in vse je začelo streljati brez us-smiljenja na levo in desno. Ardito je bil ranjen v bitki v sence in na roko ter je moral v bolnišnico, kjer ,se zdravi pod zaporom. Njegov brat in Vucchio pa si hladita svojo jezo v neki shrambi v ul. Coroneo. Samomor iz ljubosumnosti.— Na št. 14. v ul. S. Giusto stanuje družina Vittori. Mož ima kleparsko delavnico v ul. deli' Istria. Njegova 441etna žena Marija ni bila zadovoljna s svojim soprogom, kateremu je očitala, da ima rajši druge kot svojo lastno ženo. Bila je nesrečna, reva, in poleg tega še bolna na živcih. Večkrat je šla v delavnico svojega moža in vsa kikrat se je morala ž njim skregati radi drugih žensk. Nezvestoba njenega moža jo je gnala v obup in že trikrat si je poizkusila vzeti življenje, da bi se rešila iz tega pekla. 11. avgusta je zopet šla obiskati svojega moža v delavnico. SeVeda se je zopet skregala z njim. To pot pa je jezno zapustila delavnico in šla 'domov vsa nervozna. Čim je dospela, je vzela steklenico s strupeno karbol-no kiselino in jo izpraznlila. Sosedje ,ki so opazili njen čin, so opozorili rešilno postajo. Ta je sicer .poslala na pomoč svojega zdravnika, toda bilo je že prepozno. Ko ji je hotel izprati želodec, je bil požiralnik nesrečne ženske že- ves otečen, tako zdravnik ni mogel spraviti skozenj cevi. Vittori je kmalu za tem umrla. Zaplemba tobaka. — Financi je prišlo do ušes, da ima neki li aretirana. Tatvina pri belem dnevu. avgusta ob času opoldanskega počitka je bilo okradeno trgovsko delniško društvo v ul- f*? strina št. 5. Tatje so vdrli ^ silno v prostore, odprli ^nas neko skrinjico, v kateri Je denar, in odnesli 7000. lil'- Perica, ki je prišla ob vse F rilo. — Perica Josipina K°;; je dela sušit včeraj opoldne*6 dvorišču hiše št. 24 v ul. Bosco lepo število kosov, vse, je oprala dopoldne. Ko Je . šla čez kase pol ure poglej kako se ji suši perilo, Je 1 videla, da ga ni. Škode i»a kakih 1000 lir. DRŽAVA BREZ ANAF^' TOV JE NORVEŠKA To dejstvo je toliko bolj J menito, ker je ta država ^ redko naseljena. Na 1 . je-samo 8 prebivalcev. Cest i^. f leznic ima prav malo, v ^ našem pomenu besede, ^ selišča so raztresena PoS no daleč drugo od druzega^ ^ pa morajo potovati otroci -ure daleč v šolo. V Jj krajih šole sploh niso 111 ^ Tamkaj potujejo učite^U 0 ^ ma do doma in ostajajo v hiši nekoliko tednov. Posebnih sob ne pozna ta ho- Peter Vidrič, ul. Mazzini 26, ne-tel in navadno je spalo več osebi kaj tobaka skritega doma. Zato MILLERANDOVI NA^j Po "Intransingeantu" 0 rava Millerand revidirat1 0 cosko ustavo. Predvsem^ da bi bil predsednik rep prvi zastopnik Francoske ^ to naj bi se volilni koM1^ f širil s tem, da se priteg11^ ^ parlament odposlanci vij svetov, velikih društev, s v nih organizacij delodaJ3^ p delojemalcev, obrtnega 1 ^..j) metnega delavstva ter ^ * in umetniških zvez. ^ P podpredsedništva bi se ^ ? samo rešilo. Sestava 9e*v0]jj; v toliko izpremeni, da vrhovni in mestni sveti » ^ je; razentega bi bili tu ^ ^ torji, ki bi jih imenoval1/^ ^ ska zbornica, organizacij dajalcev in delojemalce^ vSf in prometno delavstvo . učilišča z dkademijami-^^ii-binacija bi ustvarila ^ ;«• društvenega značaja \ .p? danje politične. Decent^ ^ ja bi obstojala v tem- „L čijo upravnim oblast6111^. . parlamentarnih poslov, ^ zbornici olajšalo delo, s ejf bi sklepala le o "aj!jtei vprašanjih narodnega. 1 Skušnj jave Tomaža Krmežljavčka. . . Nad- učitelj je imel tisti dan različne opravke v mestu, in ker je pozabil vzeti hišni ključ seboj, so ,pustili zvečer hišna vrata nezaklenjena. Kaplan me je spremil do doma. Na hodniku sem jaz naletel na gospodično Jerico, sestro nadučiteljeve milostive, in začel z njo razpravljati vprašanje o ljubezni. Sicer ni hotela slediti mojemu vabilu, češ, "dokler nisem omožena, je tak greh preveč nevaren," a poslušala je vendar in šušljala z menoj tudi še potem, ko sem upihnil svečo. Naenkrat čujeva moške korake na stopinjah in na hodni-'ku. Potegnil sem- Jerico v svojo sobo. Koraki so šli mimo naju in naravnost proti sobi naši milosti j ive, ki je še v posteli brala. Komaj pa so'se odprla vrata njene spalnice, zaslišava glas kaplana Matjoka: "Oh — milostljiva — prosim tisočkrat — odpustite — ne zamerite — nisem mislil k vam, ampak h gospodični Jerici." Ne moreš si predstavljati, kako se je naša milostljiva razburila. Strahovito je podajala Matjoka, a spoznal sem vendar iz njenih besed, da je bila razžaljena, ker je hotel kaplan k Jerici in ne k njej. Matjoka je tako zdelala, da ni mogel nič drugega jecljati, kakor svoj "živio posilstvo in samomor" in je moral osramočen odkuriti. Hvaležen sem mu pa vendar, da je prišel, zakaj prav za prav se imam nje/nu zahvaliti, da se gospodični Jerici ljubezett več ne zdi preveč nevarna." Zadnje poročilo, katero je dobil Kozoglav iz Blatne Ligo j ne, je bilo kratko: "....Kaplan Matjok se bo sčasoma popolnoma zapil. Ker se bližajo deželnozborske volitve, agitira noč in dan in pije noč in dan. Današnjo'nedeljo je po maši prišel v konzum in se je jokal kakor otrok. Ko sem ga vprašal, kaj mu je, mi je odgovoril: ''Oh, tako mi je hudo, da ne. morem nič tega verjeti, kar pri-digujem." Pil je potem ves dan, razlagal, da je najboljše vino za kmeta voda, zmešana s špiritom in fuk-sinom in mi je končno začel razkrivati velezanimivo tajnost tehanta Valentina Čefute." Kozoglav ni nikoli izvedel za tajnost tehanta Valentina Čefute, a ta tajnost je povzročila popoln preobrat v Tomaževem in v Natalijinem življenju. Na samotnem že na pol razpadlem gradišču blizu Blatne Ligojne je živela stara gospa, o kateri so ljur dje govorili, da je nekoliko prismukujena, ki pa so jo duhovniki proglašali za pravi vzor krščanske žene. Stara Kosovka je živela popolnoma samotarsko s svojo služkinjo in že mnogo let ni zapustila -svojega stanovanja. Edini človek, £ katerim je občevala, je bil tehant Valentin Čefuta in kaplan Matjok je Tomažu razodel, da lovi tehant lepe hranilnične knjižnice, ki jih ima stara Kosovka. Tomaža je stvar zanimala. Za nobeno stvar ni bil tako vnet, kakor za hranilnične knjižic^ in pa za gotov -denar in prva njegova misel je bila, kako bi se mogel okoristiti tega slučaja. V nedeljo popoldne jo je med krščanskim naukom popihal iz cerkve in je šel v sosedno vas, nad katero je ob robu mogočnega gozda stal gradič stare Kosovke. V gradu in v okolici je vladal nedeljski mir. Še kokoši na grajskem dvorišču so dremale. Tomaž je videl, da je samo en del gradu še vporaben, drugi del pa da že razpada. Pogumno je šel v grad in je začel rekogniscirati, previdno pazeč, da bi ga kdo ne zalotil. > Nikogar ni srečal in nikogar ni videl. K6 se je do dobra orijentiral, kje leži stanovanje stare Kosovke, je ipreiskal še podstrešje in si napravil varno, pot iz podstrešja v zaprašeni in razpadajoči del gradu in od tam kaj v gozd. Vedel je, da hodi tehant staro Kosovko pogosto-ma in najraje v večernih urah obiskovat in namen njegov je bil opazovati in prisluškovati pri teh obiskih. V konsumu si je napravil iz vrvi lestev in jo nesel na podstrešje starega gradišča. Po- tej lestvi je hotel priti pred okno in tamkaj poslušati, kako lovi ethant hranilnične knjižice. Ko je Tomaž videl tehanta, da se je po večerji odpeljal proti, gradišču stare Kosovke, jo je hitro mahnil za njim. Prepričal se je kmalu, da je ravnal jako previdno, ko si je pripravil skrivno pot iz zapuščenega dela gradišča v podstrešje, kajti grajska vrata so bila zaklenjena. "Moj tehant mora imeti tehtne vzroke, da se boji vsakega presenečenja," si je mislil Tomaž, ko je plezal v podstrešje in privezoval lestev iz vrvi na tram — "morda se mi moja tratolomna telovadba Vener izplača." Tomaž se je spravil na streho in začel po lestvi plezati navzdol. Lestev je visela blizu razsvetljenega okna in če se je Tomaž le malo prijel zidu in se nagnil na stran, je videl v sobo. Ta soba je bila prostorna. Na enem koncu je bil napravljen cel altar na drugem pa je visela velika olj- , nataslika, predstavljajoča mladega polnokrvnega duhovnika. "Kje sem že videl ta obraz?" Tako se je vpraševal Tom?« in je z največjo pozoimostjo ogledoval to sliko. "Videl sem že ta obraz, hudič naj me lasa, a spomniti se ne morem." Premotril je potem sobo in zagledal tehanta, ki je klečal pred altarjem kakor zatopljen v gorečo molitev a . drugega človeka ni bilo v sobi. "Hm — to mora že nekaj posebnega pomeniti," si je mislil Tomaž. "Moj tehant se rad skloni nad ocvrte piščance, a pred alterjem ne moli, če ni potreba." Končno je tehant vstal. Še enkrat se je poklonil pred oltarjem in potem šel do vrat . ter jih odprl. lilco5 "Gospa — vstopite," je rekel tehant z ve' čanostjo. J/i V sobo je stopila vsa siva in sključen »,< Komaj se je premikala. Tehant po je prijel z* f jo peljal pred altar. Tomaž je riskiral maknii se je k oknu tako, da je mogel vse slišati. "Gospa," je začel govoriti tehant. danes, kako si hočete zaslužiti odpuščen je sV<^ hov. Strašni so grehi, ki jih imate na vesti, kazen bo toliko strašnejša, ker vas na te"1 zadela nobena kazen." .. Stara gospa je bridko zaihtela in si z r° krila obraz. t) "Gospa! V starosti ste, ko mora človek hip pripravljen, stopiti pred večnega sodn1 stoji pred vratmi, pa pride pogubljenje & veke. (Kaj ste storili, da bi zadobili odpo«c hov?" . "Vse sem storila, kar sem mogla,' Je J jjPi, ra gospa. "Postim se, ubogajme dajem, nl°.n ' na žebljih sedim vsak teden eno popoldne se, in za pokoro že dolgo let niseln šla iz .^bi1 "In s takimi malenkostmi si hočete Pr puščenje vaših smrtnih grehov in večrfd ^ je s strašno slo vestnost j o zaupil tehant, da g, ra gospa kar stresla. "Ali veste, kaj ste ^ Zakonolomnica ste in zapeljivka. Kot & ste zapeljali v greh božjega namestnika i" rili našemu Izveliarju. Svojega moža ste ^ svojega ljubimca, nevrednega a nesrečneg g Matevža Štebalarja ste pognali v nesrečo d sinom, s sadom vašega greha ste tako rav pobegnil od vas in se utopil." „j "Ne — ne — moj' sin živi —moj sin ^ji" je zav.pila starka. "Moj sin živi in se bo N ^ "Vaš sin je mrtev," je zagrmel teha" • ^ pokopan in po krivdi, svoje matere morda ljen." ' 53232348485302018900010201010101024801010202530000000202020153530202010101020100020201020101022353010102 OCTOBER, 5th, 1920. ■'ENAKOPRAVNOST0' STRAN 3. DENAR V JUGOSLAVIJO Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo PAROBUODNE LISTKE ■ a,vse črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim Potnikom POTOVALNE LISTINE kot vse drutre potrebne spise, ter opravljamo tudi _n . , JAVNE NOTARSKE 1W VSe vrst vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo-J«ua za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Preiemamo oenar na HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja. Nemeth State Bank 10 E. 22nd St John Nemeth pres. New York, N. Y. PREHLAD času slabega vremena je veliko ljudi prehlajenih, kar navadno povzroča bolečine v glavi, vratu, prsih in križu. Kiropraktika, ali ta novi način zdravljenja vam bode poma-Sal hitrejše kot vsa druga mogoča znanja. Ako postane vaša K'ava vroča, vas trese mraz, ter se počutite onemoglim, pridite talc°j k meni, pomoč bo takoj pri rokah. URADNE URE: 10—12 dop, 2—4 pop. in 6—8 zvečer. ALBERT IVNIK, slovenski doktor kiropraktike 6408 St. Clair Ave. POSEBNOSTI. Pravkar smo prejeli večjo odpošiljatev posebno ;nih BRINJEVIH JAGOD za katere vam lahko nudimo sledeče nizke cene: 1 funt 36c. 10 funtov 34c. funt 25 funtov 32c. funt . 50 funtov 30c. funt 100 funtov 26c. funt THE W. K. DRUG CO. ST. CLAIR AVE. vogal Addison Rd. EDINA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU. GADJE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik (Nadaljevanje.) III. Pri Galjotovih je bila v davnih časih častitljiva slovenska krčma z zeleno pečjo, trebuša-tim mucem, svetniki po stenah in zmerom žejnimi pijančkami na klopeh. In kakor so gospodarji bogateli, tako so prihajale izbe lepše in lepše, večkrat pre* zidana hiša je rastla kvišku med jagnedastražarja, zapeljivi šop je vihral čimdalje ponosne-je nad vhodom. Krčma se je iz-premenila v gostilno s salonom in verando, sobami za tujce in spnčnim kegljiščem na vrtu; go-spodske kočije se pogosto ustay Ijajo pred njo. Vsako leto je tu veselica; trobojnice plapolajo v kresnih sapah, učiteljevi godci režejo drzni "Naprej!" in poskočne plese, mlado in staro se zgrinja od vseh vetrov, gospa Kastelčeva se pripelje šumeča v židi s parom konj, nekronana kraljica doline. Na lično zbitem odru v girlandah in zastavah igrajo fantje in dekleta "Rokov-njače^' in "Divjega lovca", vd-ški zbor drobi pesem za pesmijo, staro slovensko veselje kipi do neba. . Toda Galjotovi hčera imata rajši tihe večere, ko sedi v hiši komaj par kmetov in ne morejo peti tako glasno, da bi utihnil razgovor jagnedov v višavi. Takrat se pritrese kozavi Cena s harmoniko, sede molče za peč in potegne. Cena ne govori, on pije in gode; ali kar zagode, vse leze v pete, od fantovske pesmi do cerkvene: "Mili Jezus, tebe počastiti-imo ..." "O, o!" pritisne harmonika tako veselo, da marsikdo pomisli, zakaj v cerkvah klečimo, namesto da bi se vrtili Bogu v čast in dušam v zveličanje? Toda žegen se preliva v polko, polka vriska tja na Kasteičevo, gospodični se ukradeta razmikat stole na verandi, in zdejci leže dvojn a senca izza vrtne meje: sosedov Joža, da se zasuče z lepo Jelo, in Janez, da pogleda PREMOŽENJE NAD $400.000.00. Vložite denar po pri Slovenskem Stavbinskem & Posojilnem Društvu 6313 ST. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah. ^si Bolni Moški ii\ Ženske! fj* ČAKAJTE še naprej, kajti vsak dan pomeni večje trpljenje in bolečine. čakajte — ne trpite — PRIDITE ŠE DANES. Ako mi ni mogoče Vam lagati, Vam bom odkrito povedal. PfrlTliFTVD IT H/HBXTT nehajte trpeti — nehajte se pritoževati — ^lUIlHi IV MliJNl nehajte skrbeti sem uspešno zdravil Jaz No - RtvjJj , zastarele bolestni, kot so l(>t|{,n' ^ožni ali nervozni neredi, že-l«di i' drevesne in ieterne nadloire.-S|^),.ptmatizcni, bolečine v hrbtu ali Host • srlavobol. zaprtie. nemirni, ' 'zto®hke in katarh v vJavi. nosu u- Ne odlošaite. temveč posve-86 z nu no i takoi. Ali trpite radi slabih živcev, bolečin v hrbtu, utripanja srca. slabega srca. elabesra in teškeira čutenia. nemirnosti, slabeča vida. slabosti irlidov. ulia. bolečin, ka-tarha. kapania v crrlu. bolečin v želodcu ali izpahkov? Ta znftmenia so svarila, da izcubliate zdravie in krepkost. Uspe Hi štejejo k Električno zdravljenje in direktno vzbrizgavanje sokrvice, vakcine in bakterine, * erega se poslužujem, vas zagotavljajo o uspehu. Posvetujte se z menoj sedaj. Ne a»ajte niti en dan. O^ADNE URE: l/riwr A ¥ V OB NEDELJAH dop. do 8. zveč. JJJV, S\£aLH£41\U I 0(1 10- dop' do 2' pop' Z EUCLID AVE. DRUGO NADSTROPJE CLEVLAND, O. d zauadno od Star gledališča KJVrUCL«^ Trata vzhodno on Bond's trgovine Zinki v nežne oči. Med Jožo in Je'lo je stara ljubezen; bogve kolikokrat ju je poročal Tone, ko so dirjali bosih nog med Kastelčevim in gostilno. Zinka je takrat še majhna dremala v vozičku pod srditim Jankovim varstvom; zdaj je tudi ona krasotica v cvetju sedemnajstih let; učili sta se v Ljubljani, klavir igrata in vesta, kaj pomeni "bon jour", "amour" in "mariage". Toda Zinka zna še dosti več: Ona bere Janezove knjige ter poseda ž njim v brezkončnih pomenkih; sinje oči se ji svetijo od navdušenja kakor njeni plavi laski v solncu, in vsa šibka postavica trepeče v notranji groznici. Janezu ni obstanka na klopi; visok, nekam pretenak za svoja leta stoji pred njo, stresa belkaste lase ter široko maha z rokami. Kaj neki modrujeta med seboj? Stemnilo se je. Polna hrepenenj leži dolina kakor sanja obakraj cesarske ceste, ki srebrno teče pod jablanami z Ga-ljotovega na Kasteičevo. Komaj da se rišejo v mraku domači o-rehi; žabe si odgovarjajo na polju, zategla pesem slastni od-nekod, šumenje gozdov in jezov se zliva v dišavah sena in večernega dima. To je čas zaljubljenih besed. Dve mladi dvojici stopata po zamišljeni cesti, poslavljata se na vsakem koncu in se spremljata vedno iznova nazaj. Sredi poti se meri siva kapelica s častitljivim gabrom, in vmes je tema kot pod vranjo perotjo; še Bog ne vidi Jele in njenega fanta. Srce zveni ob srcu, tesno, kakor bi se poljubljali z vročima koncema. Joža pritiska žareče ustnice na njene lase in misli, kako so črni, na njene oči ter okuša njih sladki mrak, na poluodprto školjko ust in trepeče; Jela medli na njegovih prsih, tone vanj, razprostira se kakor cvet dežju, kipi kakor vino žejnemu v čaši. Kaj dehti v voljni noči zapelji- veje od dekliškega telesa? In morata čakati še leto dni! Jelino lice je mokro. "O drugem kresu," mrmra Joža vroče, s skrivnostnim pomenom. "Čez leto dni si gospa na Kastelčevem." "Joža, tvoja mati me noče! Drugače me ne bi mučila s tem strašnim odlogom," ihti dekle. "Zakaj te ne bi hotela? Ona ne kaže, če mara koga. Dolgo je gospodovala, težko daje oblast iz rok; pustiva ji časa, ti ljubo moje. Tudi starost je sirota!" (Dalje prihodnjič) BiBiiminniBfiflnHiiiBiiiii Zelo važno za slovenske trgovce! BOLGARSKI KRVNI ČAJ Je največje zdravilo za družine sedaj na svetu. Eden t>ove. kako hitro mu je pregnal prehlad v eni sami noči drugi zopet pripoveduje, kako iih ie obvaroval pred pljučnico, tretji zopet, Itako mu ie pregnal revmatizem in četrti, kako je pomagalo želodcu in črevesju. Ni čuda torej, da ga hvali in rabi na milijone ljudi. Dobite si eno skalijo Bolgarskega Krvnega Čaja še danes pri vašem lekarnarju in potem boste pripravljeni povedati razveseljivo novico drugim bolnikom, ki trpijo. Ako ie vašemu lekarnarju zaloga potekla, ga morate dobiti takoj. Poslalo se ga bo s posebno pošto, s plačano poštnino. Pošljite" $1.25 za veliko družinsko šatljo ali $3.15 za tri škatlje ali $5.25 za šest škatelj. Naslov H.H. Von SCHLICK. President Marvel Products Co., 433 Marvel Building. Pittsburgh. Pa. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničtiih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". Vsak trgovec želi vstreči svcu jim odjemalcem in naši slovenski trgovci se v tem posebno odlikujejo, in vedno postrežejo rojakom najboljše. Toda ali pa veste kaj najbolj razveseli in zadovolji odjemalca vašega ? Odgovor! Stenski koledar podarjen mu za NOVO LET& Zatorej, slovenski trgovci, zadnji čas je, da pustite vaše naročilo za koledarje v naši tiskarni. Imamo namreč zelo veliko zalogo nadvse krasnih vzor- i cev. Oglejte in naročite si jih j sedaj, ko je zbirka popolna. VSI, KI ŽELITE KOLEDARJE; PRAVOČASNO, SE ZGLA-SITE DO SREDE DNE i ' & OKTOBRA v našem uradu, 6418 St. Clair ave., ali ako vam čas ne dopušča, pokličite Princeton 551 in obiskani boste na dom. i ■BBBaBBBBSBBBBBSSEBBBBBBBSH 1 s Ti s s s POZOR! POZOR! POZOR! f I i POSEBNA RAZPRODAJA ČEVLJEV IN RO-BARJEV ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE. Moški čevlji od $3.50 naprej. Ženski čevlji od $1.50 naprej. Obleke in suknje za dečke in deklice. Moške srajce, hlače, kape in klobuki. Blago na jarde, plahte in kovtri. Svedri za moške, ženske in otroke. Volna v štrenah različnih barv. Vse spodnje letno in zimsko blago. Kupite pri domačemu trgovcu, ker dobite dobro blago poceni! Se priporočam Ti g S i n JOSEPH KOS 15230—32 WATERLOO RD. — Collinwood, O. Mi dajemo posebne procente — trgovina odprta od 8. zjutraj do 9. zvečer. Letos bomo imeli posebno lepe koledarje! 9 I ! I 1 I S I a p i M M ii Edino Jug. - Slov. Rudarsko Podjetje V Ameriki. PARK EXTENSION MINING COMPANY. Cast nam je obvestiti vse naše ljudi, da je DRŽAVA OHIO, potem, ko je temeljito pregledala finančno stanje in rekord oseb, ki vodijo rudokope in potem, ko je poslala svojega rudarskega inžinirja, da skrbno pregleda naše rudnike in zračuna njihovo bogastvo, IZDALA DOVOLJENJE, DA LAHKO PRODAJA DRUŽBA SVOJE DELNICE V DRŽAVI OHIO. S tem povodom je naše družba odprla svoj urad na 310 Sloan Bldg. 823 Prospect ave. Cleveland, O. kjer bodo naši rojaki lahko dobili vse informacije o tem našem velikem rudarskem podjetju. Naša družba lastuje sedaj 24 mineralnih polj, ki obsegajo z ostalim zemljiščem okoli ,1,200 in to je cel mineralen distrikt. Naravne ugodnosti naših rudnikov so idealne. Niti eno miljo od glavne železniške proge. Imamo dovolj gozda in vode. V glavnem rudniku, ki je 600 čevljev globok, je delo sedaj 'zelo uspešno in odkrito je preko 40.000 ton rude, ki se lahko takoj melje in Spremeni v denar, kakor hitro postavimo naš mlin.—Na novem "John" polju na katerem se sedaj deluje, je najdeno v mali globočiniod 25 do 55 čevljev neprecenljivo pogastvo. — Ravno sedaj se postavlja na naših rudnikih nova, električna mašinerija, katera velja družbo okoli $70.000 in katera če biti Ugotovljena okrog 1. novembra tega leta. S temi stroji bomo lahko mnogo hitreje in boljše razvijali in izkoriščevali naše rudnike in v sorazmerno kratkem času bomo raz-pečali velike količine rude, katere vrednnost bo iznašala na milijone dolarjev. NASI DRUŽBI JE SEDAJ POTREBEN MLIN, KI BO RUDO IZ NAŠIH RUDNIKOV MLEL IN SPREMINJAL ZA PRODAJO. Z NABAVO MLINA BO NAŠE PODJETJE POSTAVLJENO NA DOBICKANOSNO PODLAGO. ZATO SEDAJ PRODAJAMO NAŠE DELNICE. DA POSTAVIMO MLIN IN DOVRŠIMO POTREBNE NAPRAVE V NAŠIH RUDNIKIH. V NAŠEM PODJETJU JE DENAR ZASIGURAN VSAKEMU. DO SEDAJ ODKRITO BOGASTVO IN RAZGLEDI NA SKUPNO BOGASTVO DOBLJENO NA DVEH ZAPOCE-TIH RUDNIKIH KAKOR TUDI V 22 OSTALIH RUDNIKIH, KI SE BODO SČASOMA ZACELI OBRATOVATI, OBETAJO VSEM DELNIČARJEM TEGA NAŠEGA VELIKEGA POD JETJA BOGATO BODOČNOST, KI SE PRIČNE TAKOJ Z NABAVO MLINA. Naše delnice se sedaj prodajajo po $3 vsaka Pri vpisu se plača ene tretina v gotovini a ostatek v 30 ali najdalj e v 60 dneh. — Za vsa pismena ali ustmena pojasnila smo vam dragevol-je na razpolago in na zahtevo vam pošljemo knjižico v kateri je vse natančno o našem rudniku in podjetju spisano. Denar je najbolje poslati potopi poštne denarne nakaznice ali potom bančnega čeka na ime in naslov: uci — BOHE ELK PARK EXTENSION MG COMPANY. 310 SLOAN BUILDING, 823 Prospect Ave. ■EEEEEEliEEEEEEEilEEEEEElHH!! Cleveland* Ohio. W « AN 4. "ENAK0F3AVyQSTr OCTOBER, 5th, 1920. LOKALNE NOYICE odvetnik -be svoj zagovor utemeljeval na samobramni teoriji. — Clevelandska trgovska zbornica se je obrnila na meddržavno trgovsko komisijo, da se pri pošiljatvah v Cleveland v prvi vrsti gleda, da se redno dobiva premog. Severozapadne države uživajo privilegij premogovnega prvenstva že izza meseca julija. Cleveland pa je v premogovnem oziru veliko na slabšem kot severozapad, ker nima niti premoga za domače namene. Cleveland bi moral dobiti vsak dan 115. vagonov premoga, ne vštevši onega, ki se ga potrebuje za domače potrebe, medtem ko ga prihaja v mesto le 30 do 40 vagonov. Sinoči pa je prišlo iz Washingtona obvestilo, tla ne more meddržavna komisija ničesar ukreniti za o. lajšanje položaja v Clevelandu. Vzpričo tega položaja je jasno, zakaj se razvija profitarstvo s prem ogom v. neomejeni meri. Sicer pravijo zvezne oblasti, v Clevelandu, da vodijo preiskavo, in da se bo aretiralo vse one katere se pronajde krive profi-tarstva, toda to ne pomaga popolnoma nič, ko je vlada izročila iz rok kontrolo nad premogovnimi cenami, in je znano, da jih okrajni pravdnik ne namerava določiti. Na dnevnem redu so samo preiskave in zopet preiskave, rezultatov pa ni nikjer, in odiranje se nadaljuje kot vedno. — Viteška nrav bo morda prinesla Tomažu Graham u prezgodnjo smrt kot posledica vloge, ki jo je igral v nedeljo v mi-sterijoznem streljanju na Detroit Ave. in W. 25. St. Policija je prijela včeraj dve ženski in dva moška ter jih bo držala toliko časa, da se stvar razjasni. Kot pripoveduje avtomobilski izvošček William H. /Doran, je Graham prišel .Iz kayarne O' Donnell, 2619 Detroit Ave. in najel njegov avtomobil, ko je pripeljal v bližino neki drug avtomobil, iz katerega je skočila neka ženska, katero je zasledoval neki moški z revolverjem v roki. Graham je zapustil sedež v avtomobilu in je skočil na pomoč ženski. Pri tem pa ga je zadela v glavo kroglja iz revolverja moškega, ki je bila namenjena ženski. Graham je padel smrtno nevarno zadet, medtem ko sta moški in ženska skočila v svoj .avtomobil ter se naglo odpeljala. To zgodbo je povedal Doran, toda policija deluje na čisto drugačni teoriji in je že aretirala dva moška in dve ženski, ki so v zvezi s tem slučajem. Graham se nahaja v Fairview bolnišnici v jako kri tičnem stanju. SLADKOR PO 12l/2C FUNT. New Yoflc, 4. oktobra. — Federal Sugar Refining Co. naznanja, da se sladkor na debelo prodaja po 121/^c. funt. NOVA STAVKA PREMO-GARJEV. Wilkesbarre, Pa., 4. okt. — Danes je zastavkalo okrog 16.000 mož, ki so zaposljeni pri Pennsylvania Coal Co. Kot vzrok se navaja krivično postopanje izza zadnje stavke . SLOVENIJE. Kako rporočajo nekatej-i listi je ministrski svet sklenil, da se belgrajska občinska uprava ne prepusti komunistom ker niso položili predpisane prisege. Ministri se niso zedihili v tem, ali naj bi se imenoval upravitelj občine, ali pa naj bi vodil občinsko upravo do novih volitev sta ri, prejšnji občinski odbor. Predsednik občine bi postal radikalec Marjanovič. Slovenski listi so medtem začeli živahno kampanjo za razpis občinskih volitev v Sloveniji, ki se baje nameravajo še odlagati . Listi posebno protestirajo proti temu, da bi se občinske volitve vršile šele po volitvah v konstituanto, ki se bodo po zadnjih vesteh vršile 28. novembra. (Dalje prihodnjič.) VABILO — k —• PLESNI VESELICI — katero priredijo — m — Sinoči, ko se j p ravno stemnilo, je ustavil pred Arkado tovorni avtomobil. Voznik je stopil s svojega sedeža in položil pri vhodu v arkado majhen lesen zaboj. Potem pa je odpeljal. Pol ure kasneje je poli * cijo poklical nočni stražnik, kateremu je poverjeno nadzorstvo arkade. "Baksa izgleda zelo sumljivo in jaz ne bi rad videl, da bi to poslopje šlo v zrak, ka dar sem jaz tu," je dejal stražnik policiji. Na policijskem gl. stanu je inšpektor pogledal naslov. "Stvar izgleda slabo," je dejal. ''Zaboj je naslovljen na vlado Združenih držav." Potem je začel oprezno odpirati. Notri' se je nahajalo nekaj teškega, zavitega v papir; nadaljna preiskava je dognala, da se v papirju nahaja nov strojepis za zvezni rekrutni urad na Public square. — Včeraj se je sam izroči policiji Martin Hozanec, ki je s sekiro smrtno nevarno ranil na glavi Christ Schwartza. Obtožen bo uboj nega poizkusa. O-menjeni Schwartz se nahaja v Lakeside bolnišnici s prebito črepinjo v jako kritičnem sta-' nju. \ Ljubljana 29. avg. Občinske in državnozborske volitve. Občinske volitve v Srbiji so dokončale. Po zadnjih vesteh pomeni njihov izid v mestih občinah zmago demokratske stran ke. Vseh mestnih občin je 106. Od teh jih imajo demokrati 48 ali relativno večino, skoraj polovico vseh": Radikalci so dobili 28, komitnisti 12; sorazumna lista 10, neopredeljni,' zemljo-radniki 1, meščanska stranka 1, potrebna sta dva ponovna izbora. Glasov so pa dobili v mestnih občinah demokrati 24,743, radikalci 16.903, komunisti 14,220 in razne druge liste skupaj 30.080. • Skupno so dobili, kakor javlja "Politika": radikalci 594 občin, demokrati 574, neoprerelje-ni 150, poljedelci 68, komunisti 37, liberalci 35, sporazumna lista demokratov in radikalcev 32, republikanci 2 občini. V belgrajski mestni občini so dobili, kakor znano relativno večino komunisti, ki bi bili morali potemtakem prevzeti občinsko upravo, toda doslej je še niso prevzeli zaradi znanega vprašanja prisege. Pred zaprisego novoizvoljenih občinskih odbornikoy je namreč izjavil komunist Markovič, da vztrajajo komunisti na svojem programu kljub prisegi. Vteled te izjave je naročil notranji minister Draškovič stari mestni upravi, da ne sme izročiti občine komunističnemu županu. Ker je stara uprava to zahtevo odklonila, je pustil Draškovič občinsko poslopje zastra-žiti po žandarmeriji, ki je za-branila komunistom vstop.v Ministrski svet je odobril g. Draškovičevo postopanje. Komunisti so se pritožili na drž. svet, naj čimprej izreče svojo razsodbo. Ako ta odobri stališče vlade, bodo takoj razpisane nove volitve. NAROČNIKI POZOR! Cen. naročnike, ki ne dobivajo redno lista, prosimo, da nam U§ to takoj sporoče osebno ali pa pismeno, da bodemo ukrenili vse potrebno. Ne odlašajte, tem več naznanite nerednost takoj. Za upravništvo L. Medvešek. m m dne 10. oktobra, 1920 Hm ' M TOČNO OB 7. URI ZVEČER iti m V BIRKOVI DVORANI M ill - Ker je čisti dobiček veselice namenjen za RIBNIŠKI SOKOLSKI DOM ill v stari domovini, se pričakuje od Ribničanov in |j| cele Ribniške doline, da se vsi udeležijo te prire- fjf ditve. Uloudno se vabi tudi vse drugo cenjeno §J§ občinstvo,; da poseti to zabavo v obilnem številu. || MALI OGLASI Vstopnina 50e ODBOR. IA!MI»!lll»llll»IIIIWII«|ll|l|lliaill«llll»lll|B|ll|BlH|»|ir^ ■irttreriitSriiBriiiitiitm _«fi JDRUŠTVENO NAZNANILO, j Q Članom in članicam Dr. Delavec št. 51 S. D. P. Z. se naznanja, da ima vsak član in članica plačati v mesecu Oktobru in novembru po 50 centov v društveno blagajno, to pa zato, ker društvo ni imelo nobene veselice in se leto bliža h koncu, ter j bo treba plačati uradnike in druge društvene potrebščine. Kar imamo v blagajni pa ne zadostuje za-kritje vseh stroškov. Obenem naznanjam članstvu, da sem se preselil na 6402 Orton Ct. John. Zaletel, tajnik. (Tor.-Pet. SLOVENSKO DEKLE dobi službo v zobozdravniškem uradu. Oglasiti se je na 5393 St. Clair Ave.. (?) IŠČEMO RUDARJE STALNO DELO DOBRA PLAČA Zglasite se pri New Jersey Zinc Company. FRANKLIN FURNACE, N. J. 232-245 Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—'W. Rosedale 4893 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. VABILO — NA — 1 TRGATEV 1 1 i rfe IS 9 M GROZO JE! dobite p(5 zmeraj ceni pi\ 631 East 113th St. — katero priredi — KLUB DRUŠTEV S. N DOMA r- v soboto dne 9. oktobra 1920 .,A VRTU SLOV. N. DOMA OB 6. URI ZVEČER Id izviolno zabavo in dobro postrežbo bode najbolje skrbeljeno. Nikdo naj ne izostane. g i i DR. D. J. SMALLY ZOBOZDRAVNIK 6204 St. Clair Ave. CHARLES BOITZ, krojač '' Zastopnik moderne krojaške družbe. . 6729, Bonna Ave. Cleveland, Oddaljeni rojaki se lahko o-brnejo name pismenim in jih obiščem. ■ -. J TRI ŽENSKE žele dobiti delo. bodisi kakoršnokoli. SpreJ® se tudi pranje perila na <|o ' Poizve se na 1047 East 72nd & ■ 235-23' SLOVENSKO DEKLE z®*?0 angleščine in nekoliko hrvasc'" dobi dobro službo v uradu Elk Park Extension Mining ' 310 Sloan Bldg. 823 P«»P* Ave., Cleveland, O. Prijatelj delavca PAIN EXPELLE* Tvorniška znamka reg. V p»t- nr' j' Slaven že več kot 50 l®4- Glejte za tvorniško znamk« SIDRO. [MlIillilSHISlPiilP'J THE YV—K DRUG Cj: St. Clair, vogal Addison ft Edina slovenska lekarn v Clevblandu. Bridgework-Platework in ruvanje zob naša specijaliteta. Zobje se očistijo brezplačno s pogodbo. URADNE URE: 9—12; 2—5; —. 6—8:30 Zaprto v sredo ob 12 opoldne. Odprto v nedeljo od 9 do 12. POZOR! Eddy 37^4—J 234—39 ODBOR. Tiskovna Družba Vsem tistim, ki nameravajo kupiti grozdje naznanjam, da se zglasite pri meni kajti preskrbim vam ga lahko kolikor hočete. Imam tudi več sto izvrstnih sodov od žganja. We Mi izpolnjujemo zdravi^6 recepte točno in n&tand JOHN KOMIN, Lekarnar. iilliiiiiilliilliilililiiil Hiše naprodaj! Hiša 6 sob, vse moderno .a*®]** . »i 4- 54,200, gotovine fl. , cena samo Hiša 8 sob za dve družim- ^ dobnosti, cana $6.300 gotovine " kopali $5.000. * Hiša, 6 sob, furnez, lik lot in garaž, cena vine $800. e, Hiša, 10 sob, vse modem" ^ — furnezi, kopališča, gotovine •, govoru. Oglasite se hitro na 15813 WATERLOO K0-vogal 160. ceste Pr' KraSI & Stakicjl ■otc American-Jugoslav Printing & Pub. Co. CAS JE TU! KUPITE! 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. RAZVIJE MOČNE IN STALNE ŽIVCE. BOGATO. RUDEČO KRI. ŽIVAHNE MOŠKE IN ŽENSKE A. W. EMMERICH 16205 St, Clair Ave. Wood 58 ^l^aiKSEg^HiHHm Vsak organ in vsaka funkciia telesa. se zanaša na močno živčno silo za zdravo živlienie in delo. Nuea— Tone ie bo eat fosforus za živce in za železo v krvi. Sestoia iz osem vodilnih zdravilnih medecinov. naiboli nriporočanih od znamenitih zdravnikov. Želodčne nadloge,- neurebava. slaba prebava, zabasanost. bolan glavobol. jetrne nadloge, pliri v želodcu in drobovju, kislina v želodcu, smrdliivo dihanje, bel jezik, davliivi žolč. dviganje zavžite jedi, pekoč občutek, bolezen v želodcu, in druge zgrabliive (bolečine so hitro odpravljene z vpo-rabo čudežnega zdravila Nuca-Tone, Da vam dober tek, povečalo bo vašo težo in spali boste dobro in se počutili kot nova oseba. Nuga-Tone krepi. goji m ojačuie vse najglavneiše organe. Gradi močne, utrjene in ko-reniaške^ moške in zdrave in krasnei-še ženske. Na tisoče liudi iemlvs in hvali Nuga-Tone. Izrežite to naznanilo in ga vzemito v lekarno, dobite eno steklenico Nuga-Tone in ako niste popolnoma m<1o volini vrnite o-stalo in vr#ien Vam bo denar. Ako ne morete dobiti zdravila pri vašemu lekarnarju, nam pošljite $1.00 in dobili boste, zdravilo za cel mesec z naprej plačano poštnino. Druggist: You can get Nuga-Tone from vour jobber or from the National Laboratory. 529 So. Dearborn — Včerai se je pričela ob- St: Chjfa£°- IU- Guaranteed. Retail l- Y TT t 1 • • Dr,ce S1-00- ravnava proti Jos. Kula, ki je ubil Jos. Kundro. Obtoženčev Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi < » \ Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND, OHIO. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 5805 ST. CI&IR AVENUE Cleveland, O. @®®°{ v ticular and experienced » ^ clors on business and trips, the D. & J* 'u'ali-SteoTncrs embody alltbc, roi»* ties of »peed, safety »naj„rj&, fort, the freedom of the the cool refreshing lake Drt* . D. * C. » Service Ciuariu>^ Daily Bervico May 'f'ff8io. tween Detroit and ivS Xleave 0:00 T. M. destination 9:00 A. Mj bo* Daily Scrvice April 1»J d. tween Dotroit and Clcvo' Leave 11:00 P. M; ^ destination 6:16 A. M- MACKINAC ISLAND . Sorvioe June 14th to » „ 14th. 3 trips por «'CoK w 14th to July 1st. July T 6opU 14th, 6 trips per wof£ Between Dotroit and Bi"™1" Usa Your Rail Tick««« ^a Sond 2c Stamp for H'^Jest pamphlet and map 0'p.vlS' Lakes. Address L. G. LE" G. P. A., Detroit, Mioh. p DETROIT & CLEVER J NAVIGATION CO. s A.A.Sciuntj. rrwldent«- . Generul Mannger. J.T. McMII.lan, Vlw1 , President uL ff L,--vo* LIBERTY BONDIJfU NO VARCEVA^ ZNAMKE- Prodajte sedaj. ^ v gotovini takojN.Simo%j6 J^ vi prekupčevalec, sobs ,„$0$ noxBldg.,, drugo if. , Vzemite vzpejačo. V«**^ Sft ta cesta in EuqH dave.' p ' ger Sewing Machine to do 6. ure zvečer. M