Ameriška Domovi ima

l3/io'S'9 19 IH mm
kjyn, Ve jtNOUAO« OMUr
/%• m/M’ g w e* mi— ho
Af.y
11227
N&tjonal mtd International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. AUGUST 21, 1969
MORNING mVtSPAPm
STEV. LXVII - VOL. LXVH
Starši Mary Kopechne 'čakajo na odgovore'!
Oče in mati Mary Jo Kopech-ne> ki sta bila takoj po smrti hčere “zadovoljna” s Pojasnilom sen. E. M. Ken-nedyja, hočeta sedaj vrsto odgovorov.
CLEVELAND, O. — Ime sen. ■E- M. Kennedyja je izginilo s Prvih strani časopisja, pa se bo na nje vrnilo s 3. septembrom, k° se bo začelo na sodišču v ®dgartownu zasliševanje udeležencev zabave, s katere sta se odpeljala sen. E. M. Kennedy in ^ory Jo Kopechne in se z ozke-§a mostu prevrnila v vodo. Senator je dejal, da je bil tako pretresen, da ni vedel, kaj počenja. Čeprav je najprej poskušal re-s^i dekle iz avtomobila, je nato na vse pozabil in o nesreči ob-Vestil oblasti šele kakih 9 ur po njej.
Okrožni javni tožilec hoče tu-’ izkopati truplo pokojne in da-ti tega podrobno pregledati travnikom, da ugotove vzroke ■Srnrti. Starši se temu upirajo in tudi o tem bo odločilo sodišče.
. davni okrožni tožilec E. Dinis jle razposlal pisma vsem, ki so di kakor koli udeleženi pri za-avi precj nesrečo in vsem, ki aj vedo o tem, kje se je sen. E. ennedy zadrževal in kaj počel tistih 9 urah, predno je obve-stil policijo o nesreči.
Starši pokojne Mary Jo so izjavili prve dni po nesreči svoje rvrke, da so s pojasnili sen. E.
• Kennedyja zadovoljni, sedaj ^avi mati, da bi rada celo vrsto ° govorov od udeleženk zabave, °varišic nesrečne utopljenke, Pa tudi od drugih. Upajo, da bo-o te odgovore dobili tekom za-s ‘sevanja 3. septembra v Ed-
gartownu.
Med tem so opazovalci poli-_U-'nega položaja v Washingtonu vsej deželi, prišli do zaključ-^a, da je “Kennedyjeva doba”, nv-if ^ Za^‘eta 2 objavo predsed-u e k a n d i d ature pok. J. E. ^ennedyja končana. Sen. E. M. v^y Je vsaj začasno izgubil Vnr ° na svojem političnem st 1VU m°dt- Demokratska ^ranka ga je tiho črtala kot e-
Jifh3 ^avn^ ‘n najbolj privlač-ba ,§°Vornikov na zborovanjih, n etih in večerjah. Republi-
^^nci so se	ker vecj0j
skihS° 86 znebiIi Pri predsedni-rf~ . vbbtvah leta 1972 nevarne-tekmeca.
Portugalci stavijo zahteve ZDA za oporišča
ska BONA’ Port- — Portugal-vsn„ J,e Popravljena obnoviti otovdbo 2 ZDA o oporiščih na ho C^U AzorP toda le za določe-h0vCenO' ?ahteva za 200 mili j o-ja 7 n°Ve v°jne opreme in orož-
hritf jV°je °(borožene sile tekom ‘’"hodnjih pet let.
ca »ka dobiva kot člani-
Pore 7n Aredn0 VSak° let0 P°d-je niai A’ Vojaška pomoč
had mmSedaj 03 Vrednost nekai lem Srn doiarjev v pretek-
Novi grobovi
Dorothy Komin
Nenadno je danes zjutraj umrla v Ely, Minn., kjer je bila na konvenciji Zahodno slovanske zveze Dorothy Komin z 877 E. 73 St. v Clevelandu. Podrobnosti bodo objavljene jutri.
J!?0- iasno in milo. Naj-Sja temperatura 75.
Titova industrializacija!
BEOGRAD, Jug. — Komunisti so postavili v Ložnici ob Drini v Srbiji veliko tovarno viskoznih vlaken “Viskozo”. Ker je bil režim preveč radodaren s posojili, je tovarna začela “modernizirati” obrate, akoravno so bili takrat stari šele nekaj let. Poleg tega je še širila proizvodnjo. Ker posojil ni manjkalo, so dolgovi končno narastli na 970 milijonov dinarjev ali skoraj $80 milijonov! Tovarna ni mogla plačevati zapadlih odplačilnih obrokov in obresti, morali so vskočiti garantje. To pa ni oviralo podjetja, da ne bi postavilo še nepotrebno tovarno za proizvodnjo celuloze.
Zakaj vse to? V tovarni dela 3,000 delavcev, potrebnih je pa 2,000. Da bi imelo delo še odvisnih 1000 delavcev, je tovarna zabredla v investicije in dolgove, ki jih ne more plačevati. Povrhu mora še izvažati v izgubo, ker ie proizvodnja večja kot je jugoslovanska potreba po visokih vlaknih.
Tako je v Ložnici zavoženih okoli $100 milijonov zgrešenih investicij. To pa še ni vse. V Banjaluki delajo isto Le, da so tam najprvo postavili tovarno celuloze, sedaj pa postavljajo še nepotrebno tovarno viskoznih vlaken. Seveda bo tovarna v Banjaluki delala ravno tako z izgubo kot tista v Ložnici.
-----o------
V čeških tovarnah začelo goreti
PRAGA, Č*SR. — Časopisje ooroča, da je izbruhnil velik požar v tovarni avtomobilov v Mladi Boleslavi severno od Prage. Škode je nad 30 milijonov kron. Policija raziskuje, kaj naj M bil vzrok požara.
Bodi previden in pazljiv, pa ie boi izzognil marsikateri ne-•rečil
Rdeči pripravljajo v Tajski večjo ofenzivo
Radio Peiping napoveduje o-fenzivo “Tajske ljudske o-svobodilne vojske” v treh severnih pokrajinah Tajske.
BANGKOK, Taj. — Komunistični gverilci niso v Tajski nobena novost. Na jugu države se drži skupina teh gverilcev še iz časa, ko je pobegnila tja iz Malaje, kjer se je Angležem posrečilo gverilce iztrebiti ali pregnati po 10 let trajajočem boju. Ti gverilci na jugu Tajske so do lani mirovali, lani pa so se začeli zopet gibati in kazati voljo do novih nastopov. To je brez dvoma z nastopom rdeče gverile v severnih pokrajinah Tajske.
V severnem delu Tajske v pokrajinah v bližini Laosa rdeči že nekaj let skušajo dobiti oporo med domačini. Ker je vlada v Bangkoku za te pokrajine ob meji res slabo skrbela in se za nje komaj kaj brigala, so imeli rdeči v prvem razdobju kar nekaj uspeha. Vlada v Bangkoku je spoznala nevarnost in je začela načrtno boj proti njej. Organizirala je boljšo upravo in se začela resno posvečati težavam domačinov. V obmejnem predelu gradijo ceste, postavljajo šole in se brigajo za splošno gospodarski in socialni napredek prebivalstva. Seveda so postavili v tem ogroženem predelu tudi več vojaških in policijskih postojank.
Do prvih spopadov z rdečimi gverilci v severnih predelih Tajske je prišlo še lani, vendar so bili ti omejeni na ustvarjanje “revolucionarnega razpoloženja” in na vzbujanje strahu. Sedaj napoveduje radio Peiping ofenzivo “Tajske ljudske osvovodil-ne vojske” v treh severnih pokrajinah. Guvernerji teh pokrajin poročajo, da rdeči zbirajo hrano in druge potrebščine za večji napad, ki ga pričakujejo v suhi dobi letošnjo jesen.
Združene države imajo v Tajski okoli 50,000 vojakov, večinoma letalcev in letalskega pomožnega osobja. Je pa med njimi tudi okoli 500 mož “Posebnih čet”, katerih glavna naloga je boj proti rdeči gverili.
Ljubljanska ekspresna pošta je res odlična!
LJUBLJANA, SRS. — Zgodilo se je, da je neki delavec našel slučajno na javnem smetišču cele zavoje pisem brez znamk. Vse je oddal na pristojnem mestu, preiskava je hitro ugotovila, da je vse zakrivila neka 20-let-na poštna uslužbenka, ki dela že pet let na pošti.
Nekateri časnikarji so pri tej priliki napravili poskus, da bi ugotovili, kako hitro potujejo ekspresna pisma po Sloveniji. Dognali so čudne stvari, prava odkritja: ekspresna pisma potujejo po Sloveniji s hitrostjo 1.28 do 12 kilometrov na uro. Čim bližje Ljubljani so namenjena, tem dalj potujejo, na primer iz Ljubljane v Škofjo Loko s hitrostjo 1.28 km na uro!
Brezposelne ženske bi si to morale vzeti k srcu. Obnoviti bi morale staro častitljivo tradicijo “potovk”, ki so nekdaj raznašale po Sloveniji vse, ne samo pisma. Zadnja med njimi je opravljala svoje posle med Ljubljano in Kranjem do zadnjih let pred drugo svetovno vojno. Med potniki na železnici je bila dobro znana in priljubljena. Prenašala je namreč tudi taka pisma, ki bi jih družinska cenzura praviloma zadržala.
Spor med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ima tudi dobre posledice
HONG KONG. -r Spor med Kitajsko je prisilil organizacije ruskih obveščevalnih služb, da so podvojile napore, kako bi čim več zvedele, kaj se godi na Kitajskem. Tako so priši ruski vohunski agentje tudi v Hong Kong in druga svobodna pristanišča ob Tihem oceanu.
Ker imajo dobre zveze s Kitajci še od prejšnjih časov, zvedo marsikaj, kar ni dostopno drugim podobnim organizacijam. Po tej poti je bilo sedaj tudi odkrito, da na Kitajskem še ni vse tako mirno, kot bi kdo mislil. Uporov in izgredov v posameznih provincah ne more policija pri najboljši volji nikoli popolnoma zatreti. Tako vsaj trdijo sovjetski vohuni v Hong Kongu.
ROGERS: VOJSKOVANJE V VIETNAMU LE POPUŠČA
Ameriški državni tajnik W. Rogers je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da so ameriške vojaške sile zmanjšale pritisk na rdeče v Vietnamu. Nakazal je, da bodo pri tem ostale, če rdeči le ne bodo začeli kake splošne ofenzive. Dosedanjih rdečih napadov Rogers ne jemlje tako resno kot vojaki.
WASHINGTON, D.C. — Napadi na okoli 140 mest in postojank 11. avgusta letos so po sodbi vojaških vodnikov končali skoraj dva meseca trajajoči zastoj na bojiščih Južnega Vietnama. Po njihovi sodbi so bili več dni trajajoči obsežni boji začetek nove večje rdeče ofenzive. Državni tajnik William Rogers teh napadov ne jemlje tako hudo, on v njih še ne vidi nobene velike rdeče ofenzive in še vedno upa, da rdeči kaj takega ne bodo podvzeli. Združene države bodo nadaljevale umikanje svojih čet iz Južnega Vietnama, pa naj rdeči mirujejo ali se bojujejo, je dejal Rogers. Le v slučaju res obsežnih rdečih napadov, to se pravi, kake splošne ofenzive, bi Washington spremenil svoje načrte.
' riško pehoto, ki je prav pregledovala okolico. V štirih dneh bojev so imeli rdeči 218 mrtvih, Amerikanci pa 16 mrtvih in 66 ranjenih.
Dve ameriški četi pehote sta včeraj zjutraj začela prodirati proti področju, kjer je padel na tla dan preje ameriški helikopter. Pri svojem prodiranju sta ponovno zadeli na rdeče in se udarili z njimi. Še predno sta dosegli cilj, je nastopila noč. Četi sta se utaborili in zavarovali, da nadaljujeta svoj pohod danes. Dalje proti severu je prišlo do spopada pri Rockpile južno od Demilitarizirane cone. Ameriška B-52 letala so ponovno bombardirala rdeča skrivališča in oporišča vzdolž meje Kambodže.
Ameriško poveljstvo je objavilo, da je pretekli teden padlo v bojih v Južnem Vietnamu 244 ameriških vojakov, več kot dvakrat toliko kot v predhodnem tednu.
Rogers je na svoji tiskovni konferenci, četrti v sedmih mesecih, opozoril na poročila, da Severni Vietnam še vedno pošilja v Južnega le “omejeno” število čet in vojnih potrebščin. To naj bi bil znak, da ne misli na nobeno obsežno ofenzivo. Vojna je polna težkih tveganj, je razlagal Rogers svoje poglede na položaj, pa dodal, da je Nixo-nova vlada voljna napraviti tudi nekaj premišljenih tveganj za dosego miru.
Kljub nekaj bolj vnetem bojevanju pričakujejo v Washing-tonu še vedno, da bo predsednik napovedal konec tega meseca ali v začetku prihodnjega umik novih 25,000 do 50,000 ameriških vojakov iz Vietnama tekom prihodnjih 3 mesecev.
Boji živahnejši in številnejši
Rdeči niso v zadnjih dneh izvedli toliko napadov kot pred desetimi dnevi, toda še vedno niso popustili na stopnjo pred začetkom tega meseca. Včeraj je prišlo znova do precej ostrih bojev južno od Da Nanga, kjer se je ameriška pehota zapletla v boj z enotami redne severno-vietnamske armade. Kakih 1200 Severnih Vietnamcev naj bi menda hotelo pred nekaj dnevi zavzeti begunsko naselje Hiep Due. Pri tem so zadeli na ame-
Češkoslovaška: Švejkova miselnost zmagala nad Husovo
CLEVELAND, O. — O političnih razmerah na Češkoslovaškem na splošno poroča bolje komunistično časopisje iz nekaterih satelitskih držav kot so Jugoslavija, Romunija in Madžarska. Časopisi iz svo-bodega sveta se preveč opirajo na razpoloženje v Pragi in po tem sodijo vso deželo. Med razpoloženjem v Pragi in na deželi je velika razlika. Merodajno je seveda, kaj misli in dela dežela.
O razpoloženju na deželi so komunistični časopisi iz gornjih držav trdili že pred novim letom, da tam uporni duh reformatorja Husa hitro izginja in da na njegovo mesto sili miselnost ‘dobrega vojaka Švejka’, ki rad sklepa kompromise, kjerkoli more, samo, da ga nihče ne moti v njegovem zasebnem življenju. Da so ti časopisi uganili razvoj, pričajo poročila iz zadnjih časov. Vsa govorijo, da se je dežela vdala apatiji. Otopelost, brezbrižnost, nezanimanje kažejo obrazi na ulicah in cestah. Čim dalje manj je veselja ,za politične pogovore, ker ni nobenega znaka, da bi se
politično moglo kaj spremeniti.
S tem je začela računati tudi opozicija Čehov in Slovakov proti sedanjemu Husako-vemu režimu. Je večino svojih načrtov omejila na pasivne akcije, kot so pasivna rezistenca, bojkot, sabotaža, širjenje čenč, ki dvigajo nezadovoljnost prebivalstva itd. V takem ščipanju nasprotnika so Čehi in Slovaki že stoletja pravi mojstri.
Ne bi mogli reči, da je o-pozicija začela brenkati na napačno struno. Vsaka komunistična diktatura si želi viharnih manifestacij zadovoljnosti, slikovito o b o ž evanje vsega, kar režim ustvarja ali pa vsaj namerava ustvarjati. Zato ji je zoprno vse, kar pomeni poziv na bojkot, sabotažo, pasivno rezistenco itd. V tem se ravno sedaj Čehi in Slovaki vežbajo na debelo. To je tisto, kar najbolj grize tovariša Husaka v Pragi in tovariše v Kremlju.
Opozoriti moramo dalje na napačno oceno demonstracij mestih, posebno v Pragi. Te
demonstracije so na primer v ameriških očeh prava otročarija. Naši levičarski skrajneži bi se tako nedolžnih demonstracij in “izgredov” naravnost sramovali. Primerjajmo dalje, kaj se je godilo zadnje tedne v Severni Irski in te dni v čeških in slovaških mestih, pa bomo hitro opazili razliko med demonstracijami v svobodnem svetu in demonstracijami za železno zaveso. Za svobodne časnikarje tako nastane hitro neznosen položaj :	“modernim” demonstra-
cijam v ČSR ne morejo prisostvovati, ker jih ni, zato pa morajo nedolžne, ki se vršijo, napihniti tako zelo, da nihče o njih nima pravega pregleda in prave sodbe.
Čisto drugačno podobo dobijo demonstracije na češkem in Slovaškem, ako jih kdo o-pazuje iz Moskve. V Sovjetski zvezi že več kot pol stoletja ne poznajo nobenih svobodnih demonstracij, še manj pa demonstracij proti režimu. Kmalu po oktobrski revoluciji je takratna ČEKA hitro napravila konec vsakemu poskusu po takih demonstraci-
jah, zato so sedanjemu ruskemu rodu neznane.
Sedaj vidi ruska javnost in še več sliši, kaj se je godilo na trgu kralja Venceslava pred Narodnim muzejem v Pragi. Zanjo je preganjanje demonstrantov po policiji in tankih naravnost nekaj nezaslišanega. To lahko pomeni kaos in še kaj hujšega. Sovjetska policija zastopa zato stališče, da nikjer v satelitskih državah ne sme priti niti do tako nedolžnih demonstracij, kot so bile v Pragi in še v par mestih. Češkoslovaška policija je seveda morala ubogati nasvete, ki so prišli iz Moskve, in je nastopala tako brutalno, kot se za preganjanje tako otročjih demonstracij sposobni policiji sploh ne spodobi.
Tako so dobile demonstracije v čeških in slovaških mestih dvojno podobo: prvo od zapada, drugo od vzhoda. Zahodu se zdijo otročje, vzhodu pa nevarne za obstoj rdeče diktature. Škoda le, da svobodno časopisje tako malo o-pozarja na to razliko.
Ruske podmornice vrste “Polaris” na Atlantiku?
NORWALK, Va. — Ameriška pomorska obveščevalna služba prihaja do zaključka, da bo Sovjetska zveza skoro poslala na razne položaje v Atlantiku svoje atomske podmornice, slične a-meriškim “Polaris”. Dve taki sovjetski podmornici so nedavno opazil v severnem Atlantiku. Pretekli teden je ameriški rušilec Gary odkril sovjetsko a-tomsko p o d m o rnico E-II 200 milj severno od otoka Martinique.
Sovjetska podmornica se je tam srečala z neko sovjetsko križarko in freggto. Ameriški pomorski strokovnjaki sodijo, da so to priprave na pošiljatev sovjetskih atomskih podmornic Y (slične ameriškim “Polaris”) na izbrane položaje v Atlantiku.
Sedaj imajo Rusi šele nekaj podmornic vrste Y, toda njihove ladjedelnice so sposobne zgraditi vsako leto 8 novih. Če se bodo Rusi resno lotili tega posla, bodo lahko v nekaj letih na tem področju postali resni tekmec Ameriki.
Razgovori z Moskvo se bodo Še dalje zavlekli?
WASHINGTON, D.C. — Vodniki Sovjetske zveze proučujejo znova odnose med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami in možnosti njihovega izboljšanja v luči obiska predsednika Nixona v Romuniji in o odobritvi Kongresa za gradnjo o-brambe pred medcelinskimi raketami.
Iz Clevelanda in okolice
Vpis ni bil velik—
Včeraj je bil zaključen vpis v volivne imenike za letošnje jesenske volitve. Kampanja za vpis ni bila posebno uspešna, saj je sedaj v volivnem imeniku vpisanih manj volivnih upra-večencev kot kdajkoli v zadnjih 35 letih, okoli 10,000 manj kot pred dvemi leti, ko je zmagal v ooju za župana C. Stokes.
Kandidatov na kupe—
Za primarne volitve v mestni odbor se je prijavilo kar 120 kandidatov za 33 mest. V 22. vardi ima J. D. Cimperman dva tekmeca, v 23. E. Turk, Jamesa C. Williamsa, v 32. vardi, kjer tudi prevladujejo slovenski volivci, kandidirajo proti sedanjemu mestnemu odborniku J. Princu, nasledniku J. Banka, R. J. McCarthy z Grovewood Ave., F. J. Shea z Arcade Ave., in Dennis A. Sušnik z E. 178 St. Zadnji je sin znanega slovenskega trgovca s pohištvom Johna Sušnika, lastnika Norwood Appliance and Furniture na 1202 St. Clair Avenue.
Zadušnica—
Jutri, v petek, ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Kooorca ob 13. obletnici smrti.
Sovjetski zvezi manjka 200 milijonov -krožnikov
MOSKVA, ZSSR. — Seveda trdi režim, da on ni nič kriv. Dal je napraviti načrte za krožnike, dal je potreben obratni ka-oital za proizvodnjo, le tovarne za krožnike — med njimi sedem novih — so se začele prepozno usmerjati na proizvodnjo krožnikov.
To so od nekod zvedeli ali začutili hoteli in gostilne, hitro so pokupili vse zaloge, pri tem pa skrbno pazijo, da pokupijo vse, kar pride na trg. Pravijo, da bo pomanjkanje krožnikov trajalo še prihodnje leto.
Zadnje vesti
RICHMOND, Va. — Deževje, ki ga je prinesel hurikan Camille, je povzročilo obsežne poplave, ki so v Virginiji zahtevale vsaj 38 človeških življenj in napravile veliko škodo.
PRAGA, ČSR. — Včeraj je prišlo do precej hudih demonstracij na Venceslavovem trgu in do boja na barikadah, ki so jih postavili demonstrantje na Narodi cesti, kjer je glavno trgovsko središče Prage. Policiji je prihitelo na pomoč vojaštvo, ki je poskušalo demonstrante pregnati s streli iz strojnic nad njihovimi glavami. Dve osebi sta bili tekom spopadov mrtvi, večje število ranjenih, nad 320 pa prijetih. Barikade so postavili okoli 9. ure zvečer, okoli 11. so čete odpor zlomile in bile gospodar položaja. Danes zjutraj so avtobusi in cestna železnica vozili prazni, ljudje so šli v soglasju s pozivi na “dan sramote” na delo peš.
NEW DELHI, Ind. — Pri predsedniških volitvah je uradni kandidat Kongresne stranke Reddy propadel. Z malo večino je bil izvoljen V. Giri, ki ga je podpirala predsednica vlade I. Gandi.
Ameriška Domovina
/vivi * R/ic-/*(lofvai
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditor: Mary Debevec
}	NAROČNINA:
Združene države:
t $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
|bi $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
1	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 160 Thursday, Aug. 21, 1969
tega se pa branijo z vsemi štirimi, morala pristati na vse mogoče načine krparjenja v drž,av nem proračunu. Davčni sistem je zato postal tako zapleten, da dela celo strokovnjakom težave, kadar imajo posla z njim. Zato ni odgovorna le legislatura, del odgovornosti nosi tudi guverner Rhodes, ki načelno nasprotuje direktnim davkom in išče rajše začasno pribežališče v zadolževanju ohajske države.
V legislaturi to vedo, vedo pa tudi, da na tem polju ne bo spremembe, dokler ne bo zaključena doba Rhodesovega režima. Republikance to ne skrbi, so postali zelo samozavestni in se ne bojijo ohajskih državnih volitev. Morda imajo prav.
Zato je pa legislatura 'na to> da sklepi. ki jih sprejema-jsanju beograjskega tiska v zve-:srečena izbira kompozicije za e krparjenja V držav- jo, posegajo v mednacionalne zi s sklepom, sporom in protesti tako slavnost in sestre so jo po-
BESEDA IZ NARODA
Ohajska legislatura zaključuje zasedanje
Za državne legislature vlada v naši deželi primeroma malo zanimanja. Nanje in na njihovo delo pazijo le zainteresirani politiki in časnikarji, pa še ti prihajajo v zadrego, kadar hočejo vzbujati zanimanje široke javnosti za to, kar se v legislaturah godi.
Na drugi strani je tudi res, da je politika legislator praviloma precej zaspana. Odgovoren za to je sedanji političen sistem, ki daje praviloma eni stranki absolutno večino. Stranka, ki je “na vladi”, t. j. ki ji pripada tudi guverner, šari lahko po svoje. V legislaturah ni namreč tako kot v Kongresu v Washingtonu, kjer imamo dejansko tri stranke in nikoli prave večine. V legislaturah so pristaši posameznih strank disciplinirani in držijo skupaj. Razhajajo se morda v debatah, toda glasujejo pa skupaj. Zato se tudi o-pozicija ne trudi, da bi večino pregovorila. Izjema so torej glasovanja, kjer se glasovi ne cepijo po strankarski pripadnosti.
V tem pogledu ni ohajska legislatura nobena izjema od pravila. V njej imajo republikanci tradicionalno večino, demokratje pridejo le redko in slučajno do večine. Za republikance se postavlja le vprašanje, kdo bo guverner. Ako je to njihov zanesljiv pristaš, potem mu radi prepuščajo zakonodajno pobudo. Ako ni, pa skušajo vplivati nanj, naj nikar ne sitnari. So pa tudi izjeme. Bivši demokratski guverner Lausche se je moral stalno pogajati z republikansko večino, kar mu ni bilo težko, ker se njegova politična filozofija ni preveč razlikovala od republikanske; le zato ga je volilo toliko republikancev.
Sedanji guverner J. Rhodes je tipičen republikanec, morda je še bolj “republikanski” kot marsikateri član ohajske legislature. Zato je postala prav kmalu njegova politična volja odločilni faktor za republikansko politiko v naši državi. To je veljalo le za redna leta Rhodesovega režima. Letošnje leto pa to ni. Zakon namreč onemogoča Rho-desu, da bi ponovno kandidiral. Republikanci mislijo zato, da bi bil kar dober kandidat za senat in da naj se potegne za Youngov mandat.
Rhodesova politična agilnost je torej omejena časovno. Ni daleč čas, ko bo na njegovem mestu sedel kdo drugi. Republikanci to vedo, niso se pa še odločili, koga naj kandidirajo za njegovega naslednika. Vsekakor je Rhodesov vpliv že začel padati, pojema pa tudi njegova zakonodajna pobuda. Legislatura postaja zmeraj bolj navezana sama nase. Ker na tako samostojnost ni navajena in ji tudi ne diši, ni čudno, da se njeno letošnje zasedanje ni odlikovalo z velikim številom izglasovanih zakonskih predlogov. Predlogov seveda ni manjkalo, pa je večina med njimi obvisela v odborih in komisijah. Zato je letošnje poslovno leto legis-jature dejansko že zaključeno. Sestala se je ta teden, da počisti predale v pisalnih mizah. Sestane se še 11. septembra, da formalno zaključi zasedanje in začne čakati na zasedanje v prihodnjem letu.
Tako je prišlo do tega, da se letošnje zasedanje naše legislature more pohvaliti le z omejenim uspehom.
Med najvažnejše letošnje njene zakone spada zakon o prosveti. Zakon odreja za prosveto znesek $2.26 bilijona. Večina denarja bo služila za kritje stroškov za šole vseh stopenj, od otroških vrtcev do univerz in sličnih zavodov. Znesek $400 milijonov je namenjen za investicije v nove zgradbe, vzdrževanje starih in moderniziranje zastarelih. Znesek je le na videz impozanten. V resnici ne krije vseh potreb. Kake so potrebe, so nam pokazali letošnji štrajki na prosvetnih zavodih vseh vrst. Ker bo primanjkovalo denarja, ne bodo mogle posamezne prosvetne uprave izpolniti, kar so študentom in učiteljskim zborom obljubile. Novi štrajki niso torej izključeni, razpoloženje zanje med prizadetimi še ni zamrlo.	* ' * if j
Osrečila nas je legislatura z novim zakonom o prodaji alkoholnih pijač v nedeljah. Nasprotniki zakona so se našli na obeh straneh, zato je bilo treba sklepati kompromise. Zato novi zakon ne bo takoj stopil v veljavo. V vsakem kraju bodo morali volivci najprej odločiti, ali hočejo prodajo alkoholnih pijač ob nedeljah ali ne.
Legislatura ni mogla iti mimo potrebe, da se peča tudi s socialno politiko. Najpreje je povišala plače državnemu uradništvu; rudarjem, ki trpijo na bolezni “črnih pljuč”, je na omogočila prejemanje brezposelne podpore. Predpisala je tudi pogoje za zdravo vodo v mestnih vodovodih. Ni dovolila povečanja pristojnosti pristaniških uprav, ki ne bodo več movie kar po mili volji gospodariti z dohodki in stroški pristaniških podjetij.
Najmanj se je pa legislatura odlikovala na finančnem polju. Naša država ima zelo zastarel davčni sistem. Legislatura to dobro ve, toda republikanci ga nočejo menjati. Ako bi ga menjali, bi morali vpeljati državno dohodnino,
Na piknik
Mladih harmonikarjev!
CLEVELAND, O. — Kako čas beži! Ni dolgo tega, ko smo vabili na koncert naše mladine, pa vas zopet vabimo na njen piknik.
Mladino vzgajamo vsak po svoje. Vsak zase dela, kar misli, da je najbolje. Gotovo pa je način, katerega ima g. Knez pri skupini mladine, med najboljšimi. Ljubi svojega bližnjega — smo slišali v evangeliju pretekle nedelje. S konfcerti in pikniki jih uči ljubiti svojega bližnjega.
V tej hitrosti časa se le malokrat spomnimo na naš odhod, še manj pa mislimo, da bomo vse tu pustili in čisto sami dajali odgovor. Kako nam bo lahko, če bo z nami odšla tudi knjiga z dobrimi deli. Prihodnjo nedeljo je prilika, da si naberemo dobra dela. Pomislimo, da so naši bratje in sestre zapustili udobnosti in odšli med tujce z ljubeznijo do bližnjega. Da tam lahko
21. avgusta, ob dveh popoldne v SND!
Vas vse sobratsko pozdravlja za upokojence St. Clairskega o-krožja	John Tavčar,
začasni tajnik
Jugopartija obsodila Slovenijo
W A S H I NGTON, D. C. — V zvezi z enodušnimi protesti iz vseh krajev Slovenije proti skrivnostnemu in samovoljne-, mu sklepu beograjske vlade, da izloči slovensko — in napromet-nejšo jugoslovansko — avtomobilsko cesto Šentilj—Nova Gorica iz četrtega obroka posojila Svetovne banke je Tito 8. avgusta nenadoma zbral na Brionih na izredno sejo člane novega izvršnega biroja jugoparti-je. Na Brione so ob tej priliki bili poklicani tudi predsedniki CK republiških partij, predsednik zvezne skupščine, predsednik in drugi funkcionarji zveznega izvršnega sveta in predsed-
odnose ... Pri tem nosijo veliko odgovornost redakcije listov, radia in televizije, posebno pa komunisti, ki delajo pri javnih občilih.”
Česar niso povedali...
Dne 13. avgusta se je zbral na sejo zvezni izvršni svet v Beogradu, da ponovno pretrese sporno vprašanje financiranja cest. Ob pisanju tega sestavka sklepi te vladne seje v Beogradu še niso bili znani. Pravi pomen brionske seje partijskega vodstva bo razviden šele v luči objavljenih sklepov nove seje zveznega izvršnega sveta v Beogradu.
S to rezervo v mislih pa je že sedaj možna naslednja predhodna razlaga brionskih sklepov:	wm,
1)	Seja je bila sklicana zaradi resnosti slovenskih protestnih manifestacij in njihovih politič-.nih posledic.
2)	Čeprav so slovenski protesti ostali v uradnih okvirih slo venskih režimskih organov, organizacij in predstavnikov, je enodušnost in odločnost teh protestov očividno prestopila mejo dovoljene uradne kritike in opozicije v sistemu jugopartijske “zvezne in socialistične demokracije”. Zato je vodstvo jugo-partije te proteste obsodilo kot “nedemokratične” in “nesprejemljive”.
3)	V poročilu o brionski seji pa so tudi ošvrknili dosedanji način poslovanja “federacije” in
vztrajajo, je naša dolžnost, da niki izvršnih svetov republik.
jim pomagamo.
Spomnimo se jih v molitvi, pa tudi v gmotnem oziru nam pomagajte, da zberemo vsoto, katere naj bi bili deležni vsi. Veliko je prošenj, a je tudi veliko blagoslova, zato ne zamudimo prilike. V zadnjem pregledu življenja bomo Veseli te nedelje.
Ne pozabite torej: V nedeljo, 24. avgusta, popoldne pridite na Slovensko pristavo na piknik Mladih harmonikarjev z ljubeznijo do bližnjega. Matere in dekleta prosimo za pecivo.
Vse iskreno vabi v imenu Mladih harmonikarjev
Marica Lavriša
glede cest. Možno pa je seveda tudi, da je jugopartija pri tem imela predvsem v mislih slovenski tisk.
Tako gledano, brionska obsodba Slovenije zveni bolj kot psihološka predigra k ponovni vljučitvi slovenske ceste v mednarodno posojilo z razveljavljenjem nasprotnega sklepa v Beogradu dne 17. julija. Če je tako, je slovenski protest bil učinkovit, toda za ceno politične “klofute”, ki pa utegne enotnost slovenskega javnega mnenja in samostojnost slovenske politike le še okrepiti.
Če pa zvezni izvršni svet slovenske ceste ni vključil v četrti obrok posojila Svetovne banke, bo pa treba zaključiti, da je brionska ’’obsodba” le nov poizkus nasilne afirmacije centralistične diktature. Če je tako, je glede bodoče usode Slovenije treba obdržati pred očmi, kar je o slovenskem n a r o d n o-političnem razvoju napisal Richard Eder v The Neto York Times-u 22. novembra 1967.
Ciril A. Žebot
•
Op. ured. — Zvezni izvršni svet (vlada) v ‘Beogradu je po seji 13. avgusta 1969 izjavil, da pride posojilo za gradnjo avtoceste Št. llj-Marihor-Ljuhljana-Gorica šele v peto rato posojila Mednarodne banke in ne v četrto, kot je bilo prvotno določeno. Peta rata bo Jugoslaviji nakazana koncem leta 1970 ali 1971 . .. Predsednik vlade SRS
Klub slov. upokojencev za Sl. Glairsko okrožje
CLEVELAND, O. — Čas je, da se zopet oglasim za naš St. Clairskli klub upokojencev. Od naše zadnje seje v četrtek, 17. julija 1.1., smo imeli skupni piknik Federacije naših klubov in sicer v sredo, 6. avgusta. Ta piknik je bil zelo lepo obiskan na prijaznih izletniških prostorih farme SNPJ na Heath Rd. Za naš klub je poskrbel preds. federacije upokojencev Krist Stekel, da smo dobili bus za vožnjo po povoljni ceni. Na busu nas je bilo 53. Imeli smo prijaznega voznika, ki nas je srečno pripeljal na izletniške prostore in nazaj.
Euclid bus transportna družba mi je poslala račun za to vožnjo $86.60, za katerega sem poslal ček 11. avg. 1969. Mr. Joseph Babnik, ki je imel skrb za vozne kartice, je prejel od članov in članic, ki so se vozili z busom, vsoto $43.75.
V četrtek, 21. avg. t. L, se vrši redna seja našega Kluba upokojencev ob dveh popolane v spodnji dvorani SND na 6417 St. Clair Ave. Prosim članstvo Kluba, da se udeleži seje. Ta bo važna, ker boste dobili razna poročila.
Vljudno prosim vse one, kate-fi še nimate plačane članarine, da to plačate, da mi bo mogoče narediti potrebne račune v knjigah. Ako kateri ali katera ima kakega novega slana ali članico, je prošen, da ga pripelje na sejo, tako da nas bo več pri našem klubu.
Prosim, vpoštevajte te vrstice
Dejstvo, da je ta seja vrhov-neka štaba jugopartije bila tajno sklicana na Brione, spominja na podobno sepo na Brionih 1. julija 1966, ko so tam obtožili, obsodili in izločili Aleksandra Rankoviča.
Po Delu z dnem 9. avgusta povzemamo nekatere bistvene odstavke iz Tanjugovega poročila o brionski seji:
“Uvodoma je Mitja Ribičič razložil.. . posebej položaj, ki je nastal v zvezi s sklepom zveznega izvršnega sveta o financiranju gradnje cest.
“Izvršni biro je podprl orientacijo, ki jo je nakazal tovariš Ribičič za ureditev teh vprašanj ...”
“V tej zvezi je izvršni biro podaril, da je potrebna bolj intenzivna in enotnejša politična akcija komunistov na vseh ravneh ...”
“Izvršni biro poudarja, da je treba na podlagi načelnih stališč čim natančneje opredeliti vlogo in pristojnost vseh organov federacije in njihov odnos do organov v republikah. Interesom vseh naših narodov ustrezajo sposobni in učinkoviti organi federacije, kr suvereno odločajo v okviru svoje pristojnosti. Treba je odpraviti vse ostanke stare prakse in metode v delovanju zveznih organov, zlasti tistih, ki delajo na področju gospodarskih odnosov...”
“Izvršni biro je izrazil prepričanje, da bodo o spornih vprašanjih z zvezi s financiranjem nadaljnje gradnje cest razpravljali in jih uspešno rešili v pristojnih zveznih organih, na podlagi dogovorov z republikami.”
“V tej zvezi so na seji poudarili, da . . . Zveza komunistov ne more sprejeti metode pritiska in jo ima za škodljivo za naš demokratični razvoj, za mednacionalne in medrepubliške odnose, za stabilnost našega družbenega sistema ... V tem smislu ima izvršni biro predsedstva
poudarili potrebo “dogovorov z Kavčič je kljub temu izjavil v republikami”, posebno “na pod-1 Ljubljani, da je s sklepi zvezne ročju gospodarskih odnosov”. vlade zadovoljen in trdil, da bo-4) Tudi se zdi, da poročilo o sta odseka avtoceste, ki naj bi brionski seji odseva slovenske j ju začeli graditi letos, dograje-pritožbe proti enostranskemu pi-' na v predvidenem času.
Šolske $estre svojim prijateljem ob stoleimci
LEMONT, 111. — Za Bogom, dovega.
ki je priklical v življenje našo kongregacijo, dolgujemo zahvalo predvsem našemu narodnemu buditelju in graditelju narodne zavesti in širitelju božjega kraljestva med Slovenci — škofu Slomšku. Če bi njega ne bilo, dvomim, da bi bile ,kdaj prišle šolske sestre v Slovenijo. Sicer sam ni doživel veselja pozdraviti jih na slovenskih tleh, ker je umrl dve leti pred njihovim prihodom. Pripravil pa je vse za njih naselitev. Prosil je zanje svojega prijatelja graškega škofa Zwergerja, ki mu je obljubil, kakor hitro mogoče izpolniti željo. Slomšek je ustanovil dobrodelno društvo mariborskih gospa, da bi skrbele za sirote, dokler ne bodo prišle sestre in prevzele delo za nje. Zato naša kongregacija smatra svojo naselitev v Sloveniji kot Slom-, škovo oporoko in časti njega kot svojega ustanovitelja.
V sto letih svojega obstoja je kongregacija doživljala vesele in žalostne dni. Imela je dobe procvita, razmaha in tudi med zadnjo vojno popolnega poloma v Sloveniji. Veselila se je, ko so njene hčere odhajale v Severno
V Lemontu smo opoldne 4. avgusta 1969 slovesno proslavile svojo stoletničo š peto slovesno sv. mašo. Somaševali so s kardinalom Cody-jem, glavnim cele-brantom: Very Rev. Daniel Regan, Rev. Michael Mertens, Rev. Francis Horvath, Rev. Aloysius Potočnik, Rev. Mirko Godina, Rev. Aloysius Madic, Rev. David Franzone — ceremonijar, Rev. Lawrence Frankovich, pridigar. Vsega skupaj nas je počastilo okrog 50 duhovnikov. Med njimi so bili seveda tudi naši sosedje čč. oo. frančiškani, ki jim me dolgujemo še posebno hvaležnost, saj so že od prvega začetka naši dušni voditelji. Naj jim Bog povrne!
Poseben sijaj naši slavnosti je pričarala pričujočnost njegovo eminence kardinala Codyja. Ker je silno zaposlen, si ga skoro nismo upale prositi, da bi nas počastil. In vendar se je rad odzval naši prošnji in tudi obljubo držal. V svojem govoru je poudarjal potrebo katoliške vzgoje otrok po Bogu posvečenih učiteljicah, redovnicah. Podal je kratek oris naše kongregacije in dal nekaj nasvetov, kako se prilago-
in pozneje v Južno Ameriko, da diti razmeram sedanjega časa. bi pomagale dušnim pastirjem Da nam je nekaj smernic, kaka pri vzgoji mladine v šolah. Pela na sodelujemo s Cerkvijo. Konje himne zahvale, ko se je delo- čal je s prošnje, da bi Bog še krog bolj in bolj širil in obetal nadalje blagoslavljal naše delo-bogato žetev duš... A upanja vanje v blagor nam izročene tudi takrat ni izgubila, ko je mo- mladine, rala peti pesmi žalpstinke, ko je Okrog sto naših sester se je u-
kot okleščeno drevo stala osamljena med ruševinami... Z božjo pomočjo so veje zopet pognale in ozelenele in zdaj zopet kroži sok življenja od korenin po vsem deblu, vejah in listih .. .
Kongregacija šteje danes 1700 članic v osmih provincah: v slovenski, avstrijski, tržaški, sever-ZKJ oblike in metode, po kate- no-ameriški, j u ž n o - ameriški, rib so posegli v SR Sloveniji ob splitski, bosanski in mostarski, sklepu zveznega izvršnega sveta' Naša ameriška provinca obha-o financiranju cest,' za nespre-1 ia letos tudi svoj 60-letni jubilej, jemljive.”	j Torej imamo še večjo dolžnost
“Izvršni biro poudarja pomen zahvale Bogu za njegov blago-pravočasnega, objektivnega in slov. ki je rosil na^ nas v tej dol-argumentiranega obveščanja de- ffi dobi. 64 nas je zapustilo delovnih ljudi o ukrepih, ki jih movino in od teh je odšlo po predlagajo in sprejemajo ... zla- plačilo že 30 sester — druge še
deležilo naše cerkvene slavnosti. Dobrodošle so bile tudi sestre drugih kongregacij — okrog 40 jih je bilo. Po zahvalni liturgiji so vsi gostje odšli v šolsko dvorano, ki so jo sestpe-umetnice priložnosti primerno okrasile. Vse je bilo v zelenju in cvetju. Prevladovale so vrtnice na dolgih steblih, ki jih je preskrbel in tudi plačal g. Aloysius Sin-sky, župnik fare Sv. Marije v Jolietu. Za zabavni del banketa je s. Siena pripravila zanimiv pevski program. Pele so mlade sestre. Pravijo, da je med vsemi pevskimi točkami najbolj ugajala “Slava Bogu“; to je kompozicija, vzeta iz Handelovega
in udeležile se seje v četrtek, sli... v organih federacije glede Pa v delu čakamo klica Gospo- oratorija “Mesija". Res, prav po-
dale z občutkom.
Goste je (pozdravila s. provin-cijalka Rose Ovca, Stoloravna-telj je bil g. Sinsky, ki ima poseben dar za tak posel. Da je imel glavno besedo kardinal Cody, je umljivo. Sledili so še razni govorniki, ki jih pa ne moremo naštevati. Hvaležne smo pa vsem za vse, kar so lepega povedali, ker vemo, da so vsi govorili iz srca — sicer bi se ne bili potrudili med nas. Hvala vsem, ki (ste se odzvali našemu vabilu in nam s tem pokazali, da Čutite z nami.
Pravijo, da se je našim dragim gostom zelo dopadlo, ker je dobil vsak svojo spremljevalko — sestro. Ni jim bilo treba samim tavati okoli, ker je bila spremljevalka vedno pripravljena jih voditi tja, kamor so želeli in je vsaka rada odgovarjala na eventalna vprašanja. Upamo, da so vsi odnesli najlepše spomine dneva, ki so ga preživeli med nami na našem gričku.
Sedaj pa še besedo zahvale vsem prijateljem, ki niso mogli i nami skupno hvaliti Boga za vse blagoslove, s katerimi nas jfe obsipal celo stoletje. Brez zvestih src, ki so nam bila vedno odprta, bi leta 1969 ne mogle v tako velikem veselju praznovati. Naj Vsemogočni poplača vse starše naše madine, ki so nam jo zaupali v vzgojo. Dom je vedno sodeloval s šolo — izjeme šo bile redke. Bog daj, da bi mladina, ki je črpala iz vira zna-nasti v šolah Šolskih sester, vedno ostala Njemu zvesta. Naj bi vedno s svojim življenjem pričala, da je seme, ki je padalo dan za dnem v njih srca, padlo na rodovitna tla in bo ob svojem iasu rodilo bogato žetev.
Najlepša zahvala vsem mnogoštevilnim dobrotnikom; vsem, ki ste nam radevolje pomagali, kadar smo bile v stiski in iska-e Vaše pomoči. Naš samostan, niša Mt. Assisi Academy sta spomenika dobrosrčnosti vas ro-akov. Naj Vam Bog povrne z /ečnim življenjem! Če smo kdaj rabile pomoči, je sedaj še prav potrebujemo. O Božiču smo se Vam oglasile v Ameriški Domovini — hvala ji za uslugo — in Vam povedale nekaj naglega o Domu za onemogle. Tako zelo ;mo želele Vam sporočiti, kako aapredujemo. Bog nas res silno areizkuša .. Ves hrib je razi"-van, kar sami lahko vidite, če preste kdaj k Mariji Pomagaj, 'spomladi je Lemont spreminjal :one. “Čakajte,” so rekli. In ;mo morale čakati na milost Le-aaonta. Potem je pa kar naprej leževalo. Na prostoru za zidanje !e vedno stala voda. Takih sit-losti še najbrž Noe ni imel, ko 'e tesal svojo barko. Sedaj je voda le izhlapela. Razvažali so rgornjo dobro zemljo, kadar ni deževalo, na spodnji del hriba ob cesti, ki so jo lani speljali io samostana. Leva stran ob cesti je sedaj že vsa zravnana in ■rava že poganja. A druga stran hriba proti samostanu nudi žalostno sliko. Ne vem, koliko tisočakov je to delo že do sedaj požrlo. Te dni so nam povedali, da bodo res začeli zidati koncem avgusta, če bo to postala resnica, ne samo lepe sanje, Vam bomo povedale, ker vemo, da tudi Vas skrbi in zanima.
Nekaj pomoči smo že lani prejele in smo se vsem dobrotnikom takoj pismeno zahvalile. U-parno in prosimo, da bi nam še drugi, ki do sedaj še niso mogli, nam pomagali s svojim prispevkom. Lepo prosimo!
Za dobrotnike vsak dan o-pravljamo skupne molitve. In pozneje, ko bo “dom” že imel prebivalce, se nam bodo tudi oni radi pridružili s prošnjo, da naj Bog blagoslovi vse tiste, ki so pomagali, da je iz dolgoletnih sanj postala resnica.
Šolske sestre v Lemontu Naš naslov:
Sisters of St. Francis Mt. Assisi Province Lemont, Illinois 60439
ALOJZIJ REMEC:
VELIKI PUNT
Jasno in čisto so se bleščale zvezde: s sneženih gora, ki so se •notno svetile v mraku, je pihala ft^zla jutranja sapa. Iz vasi je ilo slišati zvonjenje — vklic na upor. Drobni, boječi glasovi so se lužili z globokimi, krepkimi v mogočno pesem, v kateri je plala ljudska moč in želja po prostosti, po rešitvi iz doigega, dolgega hlapčevanja in suženjstva.
Gradnik je bil s svojimi kmeti Ua razpotju pred vasjo. Poslušal je zvonjenje, prihajajoče od bližnjih in daljnih sel in vasi, in ePe misli so se mu budile v Slcu, misli o prostosti in blagoslovljenih časih, ki pridejo za meta kakor tedaj, ko je vladal raij Matjaž. Konj je nestrpno h s kopiti, kajti vajen je bil v^eoi plug ob raboti in tlaki po grofovi zemlji kakor nositi na
hrbtu
rja.
“Ali
svojega mladega gospoda-
so že vsi tu?” je vprašal radnik okrog stoječe fante in Možake.
so'” je odgovoril Jeramit. Samo stari in mladi Klepec še nista prišla!”
Stopi ju klicat, France!” je
11 azal Gradnik fantu zraven sebe.
^ant je odhitel, a se je kmalu
Vrnil.
1’olkel
,	sem po vratih in ju
kIlCal- Potem
se je pokazal pri mu stari in zamrmral, isa ne °n sin ne bosta hodila nikamor.”
. kmeti je završalo: “Šema J e bil Klepec in bo. Grofa se boji Kakor hudir križa!”
Saj sta obljubila, da pojdeta z nami!” je dejal Gradnik. r Gbljubila ali ne... Stari je eh da ne gre nikamor!” je nhvrnii fant, ki ju je bil šel kli-
Sam ju grem klicat!” j c dejal mdnik in oddirjal v vas.
^ ^ej, Klepec!” je zaklical, ko ° prišel pred hišo. “Zganita se ln Pojdita z nami!”
. dPrlo se je okno in godrnjav ^ as je odgovoril: “Le pojdite o^mi> če mislite, da boste kaj Pravili; Jaz ne maram nositi
K°2e naprodaj!”
v ste obljubili, da poj dete treb°p Za S*'aro Prav<J°) ne bo
, Nič nisem obljubil...” je
obr starec' l<In tudi če bi bil p . Llbii> hi taka obljuba ne ve-
a, ker greste proti gosposki.”
£adn* se je razjezil.
Qv ranite svojo modrost zase,
Spe iePec, in pojdite lepo nazaj
u a ' '' • Pomo videli, kdo se bo
eaal’ nli vi ali mi!” '
k Podbodel je konja in odpe-
1(a b zbranim kmetom.
rifv^ ■	mo§el pregovo-
Si ' ie vprašal stari Gradnik a, ko se je vrnil.
JVpf5> •
• J e odgovoril sin mrač-
blje in še od daleč niste videli vojske!”
Tako se je šalil in smejal Jeramit vso pot...
Spredaj sta jezdila poglavar Ivan in njegov oče ter se pogovarjala.	'
“Veš, Ivan, do zadnjega sem bil vesel naše vojske. Ko sem se pa poslovil od matere, so mi prišle solze v oči. Vse svoje življenje nisem jokal, odkar sem k pameti prišel, danes me je pa le zmagalo. Sam Bog vedi, kaj naj to pomeni?”
“I, kaj? Nič! Saj je vsakomur težko, če gre v negotovo. Potem je pa človek tem bolj vesel, če se vse srečno konča...” je odgovoril Ivan.
“Tako bo nemara! ... Saj zdaj mi nič več ni, kar zavriskal bi od veselja, če bi bil mlad fant! Glej, pri Sveti Luciji so ognji in mnogo ljudi okrog! Veliko nas bo, če Bog da!”
Ivan je pogledal proti vasi in res zagledal mnogo ognjev, krog katerih so se greli kmetje, ki so se bili napravili tisto noč, da odidejo v Gorico obračunat z Band-iom in z grofi.
Ko je prišel Gradnik z očetom in s kmeti do njih, so ga obkolili in vihteli klobuke v pozdrav.
“Stara pravda!” so klicali od vseh strani, mladi poglavar kmečke vojske pa je odgovarjal z donečim samozavestnim gla-
Ksaver Meško:
ŽIVLJENJE S KRIŽEM
Vse življenje sem koprnel z naj večjim hrepenenjem po e-nem. Po tolažbi in srčnem miru.
Kadar uprem pogled nazaj v prehojene steze svojega življenja, vidim za seboj križev pot. Sam sem stopal ves čas po tej otožni poti, sam sem nosil križ. Nikogar ni bilo nikjer, da bi mi ga pomagal nesti vsaj trenutek. Da bi mi dal kdo tolažilno besedo, večje bogastvo bi mi dal, kot so vsa zemeljska kraljestva.
A nikoli miru, nikjer tolažbe. Odložil sem včasih križ ves nejevoljen in sem zavil s steze. Z veliko močjo mi je zahrepenelo srce tja dol v loge in gaje, kjer so hodili srečni ljudje. In šel sem k njim, k srečnim in blaženim. Hotel sem odpreti srce na široko toplim žarkom in dušo Drezsrkbnem veselju. A veselje
ni maralo najti poti v mojo du-
»o.
in ar£akatera pest se je stisnila niarsikatero grožnjo izdaja-^ Mio sMati, ,k„ je v Z„cl-v°jsk renutku zapustil kmečko
križ!” je dejal pot, kmetje, za
p ‘Sveti božji
Gradnik. “Na
kavico in prost'ost!„
rahJiSta ye Pravda in cdko-
vtidprotl Sveti Lud^L
ko ,°.Se sPornnil na čase, 3® služil pri černidih, dežel-
sehUčiiamb0VCih’ nosil Pu"ko in
mioej Za sdo korakati. Starci in
d^if^If1 50 korakali krepko,
in PoEurrmeVu0 V ZS°dnie iutro> Jer^	bil v njihovih srcih.
0rri j® moško krevsal zra-
kora"!?3 dreSnil *
“Pr-a, V'	prav.
s opaj, človek božji, ka-
Se spodobi
za kmečko voj-
kor sko!
N® ce ne znam?”
sw vi VkT: Se; Sicer pa. kaj ve-’ Kl nosite puško kakor gra-
som: “Kralj Matjaž!”
Ko je prijezdil na sredo prostornega travnika do velikega ognja, ob katerem je bilo največ kmetov, je skočil s konja in stisnil roko sivolasemu Kragulju, ki je bil s svojimi vaščani tam.
“Bog daj srečo, Lovrenc! Koliko ljudi ste pripeljali?”
“Vse, razen dveh, ki sta se v zadnjem trenutku izneverila!” je odgovoril starec in ponosno zrl v mladega načelnika.
“Tudi nam se je eden izneveril!” je odgovoril Gradnik. “Mislim, da so v vsaki vasi šeme, ki so rajši podrepne muhe pri grofih, baronih in dacarjih kakor prosti kmetje!”
“Nič ne de, Ivan! Saj je bil še pri dvanajsterih apostolih Judež!”
“Tako je! Koliko nas je približno, kaj se vam zdi, Lovrenc?” je vprašal Gradnik in se ozrl po gručah ob ognjih.
“Dve sto nas je že tukaj, a iz mnogo vasi niso še prišli in po kanalski dolini se nam jih tudi še dosti pridruži. Lepa vojska nas bo, če Bog da!” je govoril starec z mladeniškim ognjem \ očeh.
“Hej, Gradnik, kaj si že tu kaj!” je zaklical tačas nekdo za njima.
Gradnik se je ozrl in zagledal Martina Muniha.
“Pozdravljen, Martin!” je vzkliknil in mu stisnil roko.
“Lep fapt si in se postaviš! Samo puška ti še manjka. Pojdi z menoj, da ti jo dam! Najlepšo mušketo, lahko in lepo risano, sem shranil zate!” je dejal Munih.
“Prinesi mi jo sem! Samo zamuda bo, če grem s temboj!” se je branil Gradnik.
“Kaj se boš branil! Pojdi, pokusiš moj brinovec, da si dušo privežeš!” ga je silil Munih.
Gradnik se je obrnil h Kragulju in ga vprašal, koliko je ura.
Starec je pogledal na zvezde in dejal: “Krog štirih bo!”
“No, vidiš!” je dejal! Munih. “Časa dovolj. Ce odrinemo ob petih, bo ravno, prav, kajti do tedaj pridejo nemara že vsi, ki jih zdaj še ni. Pojdi, Ivan, in vi, oče Kragulj, morate tudi iti!” “No, naj bo, pa pojdiva!” je dejal starec.
(Dalje prihodnjič)
šo. Srečni pa so me gledali začudeni, sama radovednost je zvenela iz njih vprašanj, drugi so se obračali k meni s sočutjem. “Tujec je, popotnik, ubog romar.”
A jaz sem molčal. Čutil sem se ponižanega in osramočenega, ker sem zašel v to radostno družbo nepovabljen gost. Bežal sem ranjen in užaljen iz cvetočih logov. Spoznal sem, da niso zame. Tam zunaj je moja pot, tam ob strani življenja. Tam, kjer se vije križev pot brez konca in kraja.
Zadel sem znova križ na ranjene rame in stopal po stari stezi. Križ je postal vse težji. Sovražiti sem začel pot, ki sem
moči
na rosno travo. Oklenil sem se križa in sem vzdihnil iz globočine srca: Povej, ali nisi šel ti pred menoj?
In glej, prikimala mi je v odgovor s trnjem kronana glava. “Šel sem pred teboj.”
“In križ si nesel?”
“Nesel. Iz ljubezni do tebe, da je lažji tvoj križ.”
Premagan od večne ljubezni, ponižan v prah, ker ljubezni nisem umel in sem dvomil o njej do sedaj, sem dvignil kakor odpuščanja proseč in kakor v zahvalno molitev roke visoko h Križanemu.
“Gospod, verujem v tvojo vse-večno ljubezen!”
Kakor bi vzhajalo tesno za njim plemeneče sonce, se je zasvetil obraz Odrešenikov. “Veruješ?”
“Verujem z vsem srcem in vso dušo.”
“In kaj naj ti dam za to?” Usmiljenja in ljubezni poln je bil glas Gospodov.
“Mir, moj Bog, tvoj mir!”
Še z večjo milobo se je uprlo vame oko Gospodovo. Še mileje in bolj ljubeče je odgovoril v tihem šepetu: “Pri meni ga najdeš vsekdar.”	!
Danes uvemam, česar nisem umeval in spoznal dolgo, vsa sreča našega življenja je le v tem, da se križa ne branimo, ampak ga sprejmemo vdano in ga nosimo z ljubeznijo.
Iskal sem nekdaj tolažbe pri ljudeh, sodil sem, da je srečni mir doma v veselem smehu njih, ki hodijo z roko v roki tam v
In v moje srce tolažilno lije tih mir — MIR BOŽJI.
"Veliki Minh" zopet na obzorju v Saigonu!
stopal po nji. Kdo ve, kje je cilj, | pravljičnih gajih in logih, v ra-kje tih mir. Zagledam pa nekoč dostnem siju sonca in ljubezni.
moža pred seboj. Tudi on je nesel križ, a mnogo težjega, kakor je bil moj. Blesteča svetlo-Da žari od moža in od križa. Lije na vse strani. Stopal sem hitreje in hitreje. A razdalja med nama je ostala vedno ikta:" f'
Tujec je izginil med cipresami. Dospel sem do ovinka. Ob brvi je stalo znamenje, preprost prastar križ. Zazrl sem se v trpečega Boga in vse misli mi je pretreslo vprašanje.
“Glej, ali ni še pred menoj in je nesel križ ta, ki je razpet na njem?”
Strmel sem v lice Odrešeniko-vo in sem se zgrudil kakor brez
Zdaj spoznavam: varal sem se. Zato ne iščem več miru in sreče med šumnim svetom. A tudi ne obupavam več.
Kadar sem od življenja ponižan, kadar sem od prevar in trpljenja upognjen, pokleknem v tihih nočeh pred znamenje križa, da zaprosim Gospoda tolažbe in miru. In glej, ob nemirno trepetajoči svetlobi sveče se razjasni trpeče lice Zveličarje-vo, oči se mu odpro in z veliko, vse obsegajočo ljubeznijo v srcu, na ustih mu zatrepeta mehki izraz sočutja in usmiljenja. Kakor bi tolažil bolnega otroka, mi govori nežno in ljubeče: PAX!
SAIGON, J. Viet. — Kar bo verjetno držalo, je le zelo razširjeno prepričanje med saigon-skimi političnimi krogi, da sedanji predsednik Van Thieu skuša ustvariti širšo politično podlago za svoj političen režim. Poskusil je z novo stranko, pa se je poskus ponesrečil. Sedaj gleda, kako bi tako spremenil svojo vlado, da bi bila vernejši odsev sedanjih političnih razmer v Saigonu. Obenem mis!i tudi na to, da bi ustanovil poseben vladni posvetovalni odbor, ki bi vladi dajal nasvete v težkih slučajih.
Ideja posvetovalnega organa ni nova. Je stara, toda zmeraj so jo onemogočile razmere v Saigonu. Tak svet bi sedaj ne mogel več biti tako konservativen, kot je večina saigonskih generalov. Ako bi bil novi posvetovalni organ napreden, bi ga generali ne prenašali.
Da se je Van Thieu zopet začel zanimati za idejo, dokazuje, da nima preveč sreče s svojimi drugimi političnimi načrti.
Pripetilo se je, da je Van Thieu dovolil svojemu tekmecu g e n e r alu “Velikemu Minhu” (pod tem imenom ga pozna sai-gonska visoka družba) vrnitev iz begunstva v Bangkoku. Minh je moral v pregnanstvo, da ni mogel kandidirati za predsednika. Izgon je bil torej političen akt maščevanja. Minh je v Saigonu znana osebnost, ker je igral 1. 1963 veliko vlogo pri u-poru proti diktatorju Diemu. Poleg tega je budist in dobro zapisan v budistovskih vrstah. Glavna njegova politična moč je pa v tem, da vietnamski kom ir nisti ne vidijo v njem svojega glavnega sovražnika. Čenče celo trdijo, do bi bilo Ho Či Minhu čisto prav, akh 'bl' Minh postal novi predsednik.
Minh živi v Saigonu čisto sam zase, se redko kdaj in redko kam pokaže, pa se je sedaj spomnil Van Thieu in ga šel o-biskat. Saigonska politika ugiba, kaj sta stara politična tekmeca med seboj govorila.
Duvalieru je zrastla družina čez glavo
NEW YORK, N.Y. — Haitski diktator Duvalier ima tri hčere in enega sina. Vsi so odrasli, vsak med njimi misli na svojo aodočnost. Tako se je med diktatorjevimi otroci razvila živahna tekma, kdo bo njegov naslednik. Ko je Duvalier lanskega junija zbolel, je postavil svojo najstarejšo hčer Marijo za glavno tajnico.
Marija in njen mož Dominique sta postala tako močna, da sta vladala kot diktatorja. S tem seveda niso bili zadovoljni drugi diktatorjevi sorodniki. Spor med njimi je postal diktatorju tako zoprn, da je vse svoje otroče poslal v tujino: v Pariz in Miami.
Politični opazovalci mislijo, da ima Duvalier neke politične načrte, ki pri njihovem izvajanju “ne rabi” svojih otrok. Rad ji se približal naši deželi, kar je jasno pokazal takrat, ko ga je obiskal guverner Rockefeller v Nixonovem imenu. Od takrat
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
		 	
Duvalier rad govori o naši deželi, verjetno pa še večkrat nanjo misli.
O diktatorjevih načrtih pa ne ve ničesar niti njegova osebna okolica.
Jugoslavija se zalaga s potniškimi jet-letali
BEOGRAD, Jug. — Znana jugoslovanska letalska družba JAT je sklenila najeti $30 milijonov posojila pri konzorciju a-meriške Izvozne in uvozne banke in še nekaterih drugih bank za nakup petih jet letal DC9.
To letalo lahko leti s hitrostjo 600 milj na uro in prepelje o-koli 100 potnikov. JAT bo tako imel prihodnje leto že šest takih letal. Hkrati bo podobno letalo kupila tudi firma “Ineks-Adria”.
MAU OGLASI
Žiemke dobijo de2c
Naprodaj
Zidana hiša, 4 spalnice, na Grovewood Ave. Kličite 486-6906.	(160)
Help Wanted — Female
Hand finishing ladies dresses, good wages, clean modern shop, i old firm, free parking.
Phone 881-2966
CARVER ENDSLEY CO.
6014 Euclid Ave.
across from Sherman Clothes
(161)
Kupimo rabljene predmete
Stare mize, stole, posodo, vaze, okvire slik, omare za posodo, in razne, druge starinske predmete. Za najboljšo ceno kličite: 946-3072.	—(162)
Snažilka
Iščemo snažilko za gostilno pol dneva vsak drugi teden, $1.50 na uro. Kličite 361-8997.
(161)
Ženske: pakiranje in sestavljanje
Javite se na “Kromex-Div. Atap-co” - 880 E. 72 St. 4. nadstropje splošni uradi - javite se pri sprejemni mizi od 7. do 11. dop. od ponedeljka skozi četrtek. Prinesite Social Security Gard. Morajo znati brati, pisati in govoriti angleško. Javite se za delo v tovarni. (19,21 avg)
Dvojna — zidana
Hiša, 14 let stara, 1 spalnica spodaj, 2 spalnici zgoraj, dvojna garaža, lot 63 x 163, Wickliffe, $26,900. Nič kleti. Za pranje in drugo v pritličju. Davki $450 letno.
KINKOPF REALTY 30825 Euclid Ave. 944-7900
(163)
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo piišei na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj,
Iwtfxi
Hiša naprodaj
Endružinska, 8-sobna hiša na dvojnem lotu v okolici St. Clair in Nottingham; blizu trgovin, cerkve in šole. $19,900. Kličite 944-5511 ali 481-4959 po 7. uri zv.
-(162)
Delo za Ženske
Iščemo ženske za čiščenje uradov ponoči na vzhodni strani, 5 večerov, unijska plača, prazniki, počitnice in druge ugodnosti. Kličite 361-0290.
(161)
Moški dobiio delo
HEAT TREATERS
Two experienced men to operate in “atmosphere control” furnaces. Technically minded trainees acceptable.
Two qualified men for quality inspection. Progressive and serious minded trainee acceptable.
GENERAL METAL HEAT TREATING INC.
941 Addison Rd.
391-0886
J. A. Sindelar or A. Jencik
(164)
Varilci in obdelovalci industrijske kovinske pločevine
Stalno delo, nadure, urne plače, plačane ugodnosti obsegajo: počitnice, praznike, skupno bolniš-niško zavarovanje. Kličite za razgovor Cleveland 681-7379 pošljite podatke na oddelek osobje:
OHIO BLOW PIPE CO.
1727 Doan Ave.
East Cleveland, Ohio
nasproti CTS postaje
(161)
Išče stanovanje
Mlad par išče stanovanje v okolici sv. Vida. Kdor ima kaj, naj kliče naš urad 431-0628.
-(161)
Naprodaj
sedem sobna hiša, z tremi spalnicami, polna klet, garaža. Kličite 361-4062 po 2. uri. pop.
-(161)
Preša naprodaj
Naprodaj je preša za vino na rjuhe, v dobrem stanju, po zmerni ceni. Kličite KE 1-8681.
(20,22,25 avgi
V najem
Tri sobe se odda zgoraj t turška kopalnica spodaj, garaža, v Col-linwoodu. Kličite 541-0772.
(161)
Gostilna naprodaj
pevo in vino licensa, z imetjem. Lastnik gre v pokoj. Se zamenja za hišo. Kličite po 4. uri pop. 251-9677.	—(21,22 avg)
ali
za
Naprodaj
Naprodaj imam 2 odprta soda in en mali sod, zraven pa tudi vso pripravo za izdelovanje dobro pijačo. Dobi se na 18400 East Park Dr., blizu E. 185 St. po 4. uri pop.	—(162)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obri
KD1NA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV »Mas WaLerW Krt	IV 1-IMT
TIHI VEČER? — Morda, toda verjetnejše ne, Slika je namreč posneta oh obali Južnega Vietnama pri Da Nangu.	1 ^ (
Male Help Wanted fXXXXXXXZXXXXiX-TXXZXXXXXiXXXXiXXXXZZXZ.XXJXXXXXXXXXiXIi
F&GT08Y ^ £ L P
LAYEROUTS, FITTERS, CERTIFIED WELDERS, HELPERS
For faoiicated structural steel and machinery weldments.
Day and night shifts. Apply Glenn Henderson, Supt.
1270 East 53 St. (North of St. Clair)	361-4J00
Ifepi^isc SirMifiral Iron Works
An Equal Opportunity Employer
9
fTTTTT YT r	-TYYTYXTXXXXXXTTXXTXYTTTYYY^

fXXXXTXXXXXX
= F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
Vendar jo ljubiš! In sedaj, da jo ljubi Azbad, tisti njegov vrhovni poveljnik, ki ga še nikoli ni pogledal prijazno, ki nalaga najtežje na njegove rame, tisti, ki je imenoval Hilbudija pred carjem, da bi tekmeca ugonobil. Iztoku se je nenadoma zdanilo. Koliko stvari ni razumel, koliko vozlov se je zamotalo krog njega! Sedaj en sam udarec: Azbad ljubi Ireno — in vse je bilo jasno. Zato še ne sme na stražo v carjevo palačo! Zato še ni dosti izvežban, da bi vodil stotnijo, kadar gre carica Teodora z dvora! In on je verjel in se zato uril ponoči in podnevi. No, čakaj, jutri je napovedana velika \ojaška vaja vpričo carja in carice ...
Radovan je motril Iztokovo lice, na katerem so podrhtavale mišice. Zaskrbelo je starca in zelo se je bal. Začel je mehko in proseče:
“Iztok, moj sin, ti veš, da te ljubim, kakor te more ljubiti edino še tvoj oče Svarun. Zato slušaj prošnjo sivega starca, ki ti želi dobro: Poskusil si vojno življenje, kakor blisk sučeš meč — tamle izza palme sem te opazoval—pišeš kakor učenjak, daj, vrniva se preko Donave. Poguba preti Slovenom doma brez tebe in tebi poguba tukaj brez doma. Vrniva se, sinko!”
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
ST. PHILOMENA’S — 2 flat brick. 2-6’s - 44 ft. lot. w/side drive. 2 car garage. 1st fir. vacant.
Owner — 235-0141 ' \ (161)
BY OWNER — Income Brk. Bldg., NW side, Tavern—steady neighborhood trade, plus (1) 6, (1) 4, (1) 316 rm. apts., 2-car gar. xtra lot. Priced for quick sale. $28,500.
085-6078
(161)
MT. PROSPECT-Immed. sale by owner. 8 rm. bi-lev. 4 bdrms., two baths, slate foyer, Ig. fam. rm., spac. lot, patio, 2c. att. gar. immed. pc-cup. Upper $30’s.	259-5750
(160)
NORTHBROOK — By Owner 3 bdrm., tri-level, cath. ceiling. Liv. rm. w/frpl-, Ige. fam. rm., cast, kit., beaut, patio & Indscp., gar. Exc. cond. Dist. 28. Hi $30’s, 225 South-gate Dr, '272-3914.	(161)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN-REST. — LARGE 1665 W. Fullerton. Selling due to illness. Terrific oppty. Indust. area. Reas. rent. Asking $5,800. Call between 11 a.m. — 6 p.m.
348-9257
(161)
CARD - GIFT - SCHOOL - OFF. SUPPLIES — Owner. Near North West. 3734 W. Fullerton. Appt. Call SE 3-6753 or HU 9-2152. Best Offer.
(161)
“Ne morem, ne smem, očka!” Iztok je razburjeno odgovoril. “Ne moreš, ne smeš—” Obmolknil je Radovan in vzdihnil. Vodomet je šumel, njegovi kristali so tonili v tolmunu, oba sta zrla v skakljajoče lučce
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
GENERAL
FACTORY
WORK
Available Immediately for
Stock Selector Punch Press Opers.
APPLY
Monday thru Saturday 8 a.m. to 4 p.m.
TELETYPE
CORPORATION 5555 W. Touhy ave.
Skokie, III.
An Equal Opportunity Employer
(162)
MALE HELP
MECHANICS
For Electric motor repair shop. Must be top grade. Starting salary $3.75 per hr. Uniforms are furnished plus major medical benefits. Also ...
MACHINISTS
(Lite Machine Work)
CALUMET ARMATURE 6733 South Chicago Ave.
363-5333	(161)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Live in, Physicians home. NW suburban area. Own rm., TV, bath, & patio. Good salary.	FO 9-6777
(160)
CHILDCARE — capable & resp. woman. Live in Evanston home. Help care for 3 children, ages 8-5-2. Own a/c rm. & pri. bath. $50 wk. No cleaning. Ref.	861-8068
(161)
HOUSEKEEPER — Want a home? We are 5 & 7, like to eat, have clean clothes & hse. For this we’ll give you a rm. w/TV, plus. Refs. pis. Call 334-7632
(161)
HOUSEKEEPER — Live in. Widower. 5 children, ages 5 to 11. Own
in nobeden ni mogel izpregovo-riti.
“Ne morem, očka, sedaj pa že kar ne, ko vem, da mi dela Azbad krivico. Počakati morejn, da pokažem očitno, kaj zmore Sloven. Ne bo govoril Azbad na dvoru: Iztok je barbar, neroden vojak, ni za rabo, divjak je. Tega ne, to mi je sramota, ki je ne strpim.”
“Pred tisoči si dokazal v hipodromu, kaj si in kake krvi. Cernu še dokazov? Verjeli bodo Az-badu, ne tebi. On te pogubi!” “Čuva me Svetovit in čuva Perun. Devet Svarunovih sinov, je padlo v boju z Bizantinci. Bogovi se maščujejo.”
“Naj se uresničijo tvoje besede!”
“Ne smem domov, sem rekel. Ne smem, ker so še daleč moji smotri. Kaj mi koristi, če znam nekoliko vojevati! Treba mi je izvedeti ukan, načrtov, treba je dobiti orožja, da ga prinesem domov. Glej, sedaj služim zlate statere. Epafroditu jih dajem, on pa trguje z njimi in zlato se množi!”
“In še tretjič ne smeš domov, ker si mlad človek in nimaš modrosti. Ranjen si — zastorej nazaj in bliže tja '— k Ireni, od koder lete puščice! Da bi imel ti godčevo srce! Sinko, tudi Radovan je ljubil, veliko lepih deklic je gledalo po njem. Toda pevec udari ob strune, zajame pesem iz lepih oči, pa se napoti dalje, pozabi in živi svoboden. Samo strune vedo o tihi ljubezni iz šumnega Bizanca, on Baltiškega morja in od prostranih dobrav, ker samo vanje vdahne vedno nova ljubezen novo življenje. Iztok, ti nisi pevec, zato je zaman moja beseda.”
Starec se je razžalostil, upognil hrbet in skril obraz v dlani.
“Očka, tebi se toži po domu! Pojdi čez Donavo, pozdravi mi očeta in povej, zakaj ni sina domov. Ponosen bo name Svarun in čakanje, polno upanja, bo sladilo njegove dni!”
“Po domu se mi toži? Oj ne! Kje je pevec doma? Povsod in nikjer. Zato se mi ne toži po domu. Toda moje uho hrepeni po meketanju čred, moje oči bi se rade napasle zelenih gozdov. Sit sem Bizanca, moj sinko, do grla sit. Zato pojdem. Takoj jutri!”
Radovan se je vzravnal. Vsa raztoženost je izginila z lica in glasno je zapel popotno pesem.
“Na Setka, da sem se skoraj razcmeril, bedak! Nocoj Se posloviva, Iztok! Daleč so tvoji smotri. Dosežeš jih, če te ne ubije ženska. Ce se ti ljubi igre z njo, bodi ona igrača, ne ti. Radovan te ne pozabi. Ob letu se vrne in ti prinese novic z doma. Sedajle kar čutim, da bi bil kmalu zadremal v Bizancu, odkar me pita Epafrodit. Tudi njega ne pozabim, ne njegovega vina. Pojdi, poln vrč naju čaka. Pijva v slovo!”
Napotila sta se prdti hiši.
“In ko sem se odebelil z bizantinsko maščobo, se je skrčil moj pogum. Ponoči sem mislil na Tunjuša in se ga celo bal, krav-jerepnika. Nič se ga ne bojim. Ce se srečam z njim, ga ukanim, da bo pomnil, kdaj se je srečal z Radovanom. Pesjan!”
“Ne boj se ga! V tvoji peti je več modrosti ko v Hunovi glavi. Ko prideš do gradišča, pozvedi, je li res zasejal razdor med Slovene! Hodi od roda do roda, svari in prosi, pomirjuj, povej jim o sleparju Tunjušu, bizantinskem hlapcu, plačanem izdajalcu! Če pa bi se dvignila vojska, pridi in mi povej! Tedaj se vrne Svarunov sin med brate.” “Kakor sem rekel, ob letu se Radovan vrne, bodi vojska, bodi mir. Samo če ne omaga sredi polja njegova stara noga in ga ne objame hladna Morana.” “Morana ti prizanese!”
Prišla sta v sobo, kjer je gorela luč v posrebrenem čolničku, ki je visel izpod stropa. Radovan je privzdignil podolgast lončen
rm. Good sal. Morton Grove. 966-7460
(162)
HELP WANTED
,i i
BANK PROOF OPERATORS
Experienced
Attractive positions with excellent advancement opportunities for qualified persons. Fine working conditions, pleasant associates and extra benefits for those who qualify. Free parking.
^	Mr. Daley — 693-5555
:	0’HARE INTERNATIONAL BANK
^	Higgins Rd. at Cumberland Ave. f
i|,rT"j
Exit at the Kennedy Expressway
An Equal Opportunity Employer
(161)
Nala^
je že v teku in se nadaljuje!
Imamo SPLOSNO RAZPRODAJO vsega pohištva in hišnih potrebščin! POSEBNOST te razprodaje so pa MODROCI in KLIMATSKE NAPRAVE . . . Kvaliteta vseh predmetov je odlična, CENE so pa take, da bo kupec z njimi zadovoljen!
PRIHRANILI BOSTE MNOGO, če nas obiščete, si ogledate, kar želite kupiti in KUPITE!
NAŠI plačilni pogoji so zelo ugodni.
n
0
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS
IbUJl Waterloo Kd.
Odprto: v ponedeljek, četrtek in soboto do 9. zvečer.


V torek in soboto do 6. zvečer. — V sredo zaprto.
vrč in natočil pisani kupi.
“Bibe in multos annos et victor sis semper!” (Pij na mnoga leta in vedno zmaguj.) mu je nazdravil starec po starorimski šegi, ki se je še ohranila v Bizancu, in ponosen je bil, ko ga Iztok ni razumel.
Ko sta slovesno pila v slovo, ko je Radovan z modrimi nauki učil Iztoka, je stal zakrit v senco akanta na carskem vrtu Azbad. Sam je prišel nadzirat st,raže v palačo. AH to je bila samo pretveza. Dobro plačan skopljenec je prinesel popoldne njegovo pismo in ga vtihotapil v spalnico Irene. Odkar ga je zmagal Iztok v areni, odkar je vzkliknil pred carjem, da je Iztok izmed vrst bojevnikov zoper Hilbudija, Irena še ni govorila z njim. Kadar se ji je približal, je zbežala; kadar ji je pošepetal v dvorni službi vročo prisego ljubezni, je ni slišala in se je ozrla proč. Azbad je blaznel in bledel v divji strasti. Zato je sklenil, da jo povabi ponoči na vrt. Carjevi obsežni gaji ob šumeči Propontidi so skrivali ob lepih pomladnih no-
čeh v mračnih sencah skrivnosti, ki so se spletale čez dan na trgih, v razkošnih kopelih, pri razsipnih obedih in nadaljevale v tihih nočeh. Nobena vrata niso bila tako zaprta in zastražena, da bi jih ne odprl zlati ključ mehkužnega patricija, kadar je šel za slo.
Azbad je čakal dolge ure. Sto in stokrat je preštel okna in iskal luči, ki bi mu oznanila: Dvignila se je, prihaja! Ni se posvetilo okno, ni pričakal Irene. Polnoč je prešla, zvezde na vzhodu so postajale redkejše.
Zaničuje me, je pomislil Azbad. Zaničuje edina, oboževana, do blaznosti ljubljena! Njegova duša je bila potrta, da bi se zjokal. A sam ni vedel, je li ranjena njegova ljubezen ali njegov napuh. Da bi se mu ustavljala ženska! Njemu, ki je magister equi-tum, za katerim hrepeni pol Bizanca, katerega je poljubljala Teodora sama v razkošni noči po razkošnem pirovanju! Njega zaničuje Irena, na pol barbarka! Vse njegovo hrepenenje, vsa blazna strast se je prelila v to-
goto. Z zobmi je škrtal, stiskal pest in se rotil pri Belcebubu, da jo stre, uniči in poniža. Pozabil je v razburjenosti, da je v skrivališču. Z nogo je udaril ob
tla, da je trčil mečev ročnik ob oklep. Ustrašil se je ropota, srce je plalo v viharnih valovih, prisluškoval je in se skrival v gosto i senco.
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma tveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl izberita!
HOWARD BAKER 54» EAST 185 STREET, EUCLlB	KE 1-3187
VSE ZAKRPANO! — Staro vojaško letalo na propelerje je v bojih v Vietnamu bilo ponovno zadeto, pa še vedno leta. Krožci kažejo “rane” na letalu.
				
		msMS		
1908
1969
JSaznanilo in jZah-dala
/ globoko žalostjo v naših srcih, a vdani v voljo božjo, naznanjamo, da je 21. julija 1969 umrla naša ljubljena soproga, mati in stara mati ter tašča,
HERMINA ŠVAJGER
Rojena je bila 25. oktobra 1908 v Kematingu v Avstriji. V Ameriko je prišla leta 1951.
Pogreb se je vršil 24. julija 1969 iz pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons v cerkev sv. Vida, kjer je Msgr. Louis Baznik daroval slovesno, koncclebrirano pogrebno sv. mašo ob asistenci čč. gg. Raymonda Hobarta, Jožeta Faleža in Toneta Sršena. Po darovani sv. maši smo pokojno prepeljali na pokopališče Kalvarija in jo tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Pokojnica je bila članica Oltarnega društva pri fari sv. Vida, pomožna članica Marijine legije, Preš. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ in podr. št. 25 SŽZ.
S tem sc toplo zahvalimo Msgr. Louis Bazniku za darovano pogrebno sv. mašo ter za spremstvo na pokopališče, čč. gg. Hobartu, Faležu in Sršenu pa za asistenco pri sv. maši. — Iskreno se zahvalimo čč. gg. Hobartu, Faležu in Sršenu, ki so pokojnico prišli kropit ter častitemu g. Vinkotu Čampi, na obisku iz Slovenije, ki je ob krsti pokojnice molil sv rožni venec. — Našo posebno zahvalo naj sprejmejo F. William Plato in čč. sestre fare sv. Pavla na Chardon Rd., ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti.
Prisrčna hvala organistu pri fari sv. Vida Martinu Košniku za prelepo petje med pogrebno sv. mašo.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so ob oder naše drage pokojnice položili tako lepe vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše in za dobrodelne namene in vsem, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče.
Srčna hvala vsem številnim prijateljem in znancem, ki so pokojno prišli kropit in molit ob njeni krsti. Vsem, ki so se udeležili pogrebne sv maše in vsem, ki so pokojno spremili na pokopališče.
Člani in članice društev, ki jim je pokojna pripadala, so jo prišli počastit in so se od nje poslovili z ginljivimi besedami.
Skupno molitev sv. rožnega venca so vodili: za Marijino legijo F. lože Falež, za društvo N.I.J. France Sever, za Oltarno društvo Mrs. Mary Otoničar, za Prcsv. Srce Jezusovo št. 172 KSKJ Jože Grdina in za podr. št. 25 SŽZ Mrs. Mary Otoničar. Vsem njim se iz srca zahvalimo.
Toplo se zahvalimo pevskemu zboru KOROTAN, ki sc je od pokojne poslovil s pr^epim petjem slovenskih žaiostink.
Hvala pogrebcem, članom društva Preš. Srca Jezusovega, ki so nosili krsto pokojnice.
Iskrena hvala vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje in vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. Hvala vsem, ki so prispevali ali pomagali, da smo po pogrebu mogli postreči udeležencem pogreba.
Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons, ki je izvrstno vse pripravilo za lep pogreb in izvrstno vodilo pogrebni sprevod.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost.
Ljuba žena, draga mati, stara mati in tašča, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine. Globoko žalujemo za Teboj in Te pogrešamo. Vedno se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah!
Gospod, daruj ji mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti!
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo kri, Ti dobrotno se je usmili, raj nebeški ji odpri.
Hvala, naša dobro mama, vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi. Rajski mir in nebeška sreča bodita Tvoja v večnosti!
Žalujoči:
R O M A N Sr. — soprog ROMAN Jr., JURE — sina MARJETA por. SELAN — hčerka VIDA, MARJETA — snahi CIRIL — zet 4 VNUKI IN VNUKINJE OSTALO SORODSTVO
V starem kraju žaljujejo za njo številni sorodniki.
Cleveland, O., 2i. avgusta 1969.